Šolsko knjižničarstvo – knjižničarstvo v dveh sistemih Majda Steinbuch, Maribor, 20. do 22. oktober 2011 Šolsko knjižničarstvo • Šolske knjižnice delujejo in uresničujejo naloge na področju vzgoje in izobraževanja (ministrstvo za šolstvo) • po pravilih knjižničarske stroke, ki deluje na področju kulture (ministrstvo za kulturo). Šolsko knjižničarstvo torej deluje v dveh sistemih. V referatu bomo predstavili 1. Kako so v sistem vzgoje in izobraževanja vpete šolske knjižnice – Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI, 1996) in drugi predpisi 2. Kako so opredeljene v knjižničarstvu – Zakon o knjižničarstvu (ZKnj, 2001) in drugi predpisi 3. Dvojnost – slabost ali prednost Vzgoja in izobraževanje • Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI, 1996) opredeli: • knjižnico kot obvezni sestavni del vzgojno-izobraževalnega dela v šoli (68. člen: Šola ima knjižnico. Knjižnica zbira, strokovno obdeluje, hrani, predstavlja in izposoja knjižnično gradivo ter opravlja informacijsko-dokumentacijsko delo kot sestavino vzgojno-izobraževalnega dela v šoli); • knjižničarja kot strokovnega delavca v vzgoji in izobraževanju (92. člen: strokovni delavec opravlja vzgojno-izobraževalno delo v šoli oziroma sodeluje pri izvajanju strokovnih nalog, potrebnih za nemoteno delovanje šole). • in določa njeno financiranje (81. člen: iz državnega proračuna se zagotavljajo tudi sredstva za delovanje knjižnic). Pedagoški poklici Pedagoški poklici (tudi šolski knjižničar) so regulirani, zato so urejeni s predpisi; • predpisana je stopnja in smer izobrazbe strokovnih delavcev, ki morajo imeti visokošolsko (univerzitetno) izobrazbo ustrezne smeri in pedagoško izobrazbo (94., 95., 96., 97. člen); • 109. člen ZOFVI določa napredovanje strokovnih delavcev v nazive: “Vzgojitelj, učitelj, svetovalni delavec in knjižničar napredujejo v naziv mentor, svetovalec in svetnik”. Smer izobrazbe šolskega knjižničarja Pravilniki o smeri in stopnji izobrazbe strokovnih delavcev v različnih stopnjah šol določajo, da je knjižničar lahko: • kdor je končal enopredmetni ali dvopredmetni univerzitetni študijski program iz bibliotekarstva; • lahko pa tudi, kdor izpolnjuje pogoje za učitelja ali svetovalnega delavca in je opravil študijski program za izpopolnjevanje iz bibliotekarstva. Šolski knjižničar mora imeti: 1. ustrezno stopnjo in smer izobrazbe (bibliotekarska, dosežena s študijem ali dopolnilno), 2. pedagoško-andragoško izobrazbo, ker izvaja pedagoški proces ali pri njem sodeluje, 3. strokovni izpit, ki se opravlja, ko sta dosežena prva dva pogoja, in se na področju šolstva opravlja samo enkrat, ne glede na stopnjo izobrazbe ali poklic (npr. za učitelja, knjižničarja, svetovalnega delavca). Izpolnjevanje vseh treh pogojev omogoča napredovanje v nazive: knjižničar mentor, svetovalec, svetnik (Pravilnik o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v nazive). Na področju knjižničarstva/kulture • Knjižničarska stroka s strokovnimi priporočili razvija tudi šolske knjižnice; • Zakon o knjižničarstvu (ZKnj, 2001) in Pravilnik o pogojih za izvajanje knjižnične dejavnosti kot javne službe (2003). • ZKnj za šolske knjižnice prinaša nekatere pozitivne ureditve, nekatera določila pa so neusklajena s šolskim zakonom. Zakon o knjižničarstvu (ZKnj, 2001) ZKnj ureja javno službo na področju knjižnične dejavnosti, • ki zajema tudi informacijsko opismenjevanje (2. člen); • šolske knjižnice uvršča med vrste knjižnic (7. člen); • uporabniki imajo pravico do osnovnih storitev, tudi do bibliopedagoškega dela (8. člen); • za izvajanje knjižnične dejavnosti morajo imeti ustrezne pogoje (36. člen), minimalne pogoje tudi za šolske knjižnice določa Pravilnik o pogojih za izvajanje knjižnične dejavnosti kot javne službe (2003); Informacijsko opismenjevanje in bibliopedagoško delo • Šolska knjižnica se z bibliopedagoškimi oblikami dela in s programom informacijskega opismenjevanja vključuje v vzgojno-izobraževalno delo na šoli že pred uveljavitvijo ZKnj. • Program Knjižnično informacijsko znanje (KIZ) za OŠ in SŠ (sprejeta na Strokovnem svetu RS za splošno izobraževanje) vključuje knjižnico v šolski kurikul oz. vzgojnoizobraževalni proces. ZKnj – 39. člen (bibliotekarski izpit) • Govori o izobrazbi (vrsti in stopnji), bibliotekarskem izpitu, pripravništvu in pridobivanju strokovnih nazivov. • Naslov daje veljavo izpitu, ki ga še po desetih letih nimamo. Ali je bibliotekarski izpit res ključen za ustrezno usposobljenega knjižničarja? • Vrsta (smer) izobrazbe je določena za šolske knjižničarje, po Pravilniku (2003, 28. in 35. člen) tudi za visokošolske in specialne (bibliotekarska ali ustrezna smer, ki je v skladu z usmeritvijo ustanove), za splošne knjižničarje pa ne (določena je samo stopnja). Bibliotekarski izpit Predlog • Ustrezna bibliotekarska smer (študij ali dopolnilna izobrazba) in stopnja izobrazbe bi morali biti pogoj za vstop v profesijo. • Bibliotekarski izpit naj preverja usposobljenost kandidatov za samostojno opravljanje strokovnega dela. • Opravlja naj se samo enkrat (višja stopnja formalna izobrazba). • Prehodnost (ZKnj: … določila pravilnika morajo upoštevati bibliotekarska znanja, verificirana v že opravljenih strokovnih izpitih na drugih področjih). Medresorsko usklajevanje Pogoji za opravljanje knjižnične dejavnosti kot javne službe, vpis knjižnic v razvid, vrsta izobrazbe, bibliotekarski izpit, napredovanje v nazive …) • Področno pristojni minister podrobneje predpiše vrsto in stopnjo izobrazbe (samo minister za šolstvo) … • minister, pristojen za kulturo, v soglasju z ministrom za šolstvo in znanost s pravilnikom podrobneje določi o … (npr. bibliotekarskem izpitu) Medresorsko usklajevanje/2 • Neusklajenost zakonodaje (poznavanje zakonov in podzakonskih aktov drugih resorjev) • Prehodnost (npr. upoštevanje nazivov na drugih področjih, pri bibliotekarskem izpitu …) • Šolske knjižnice so edine, ki za vključitev v vzajemni bibliografski sistem plačujejo članarino (v nasprotju s 57. členom ZKnj). Kako naprej • V stroki doseči konsenz, kaj je smiselno urejati za celotno področje in kaj prepustiti posamičnim resorjem. • Ker knjižnice opravljajo knjižnično dejavnost kot javno službo, je smiselno stroki prepustiti urejanje in določanje strokovne ureditve knjižnic, • kadrovske pogoje za šolske knjižničarje že sedaj ustrezno ureja šolska zakonodaja. Določila je treba dosledno izvajati in izboljšati medresorsko usklajevanje, kar pa je stvar sistema in manj stroke. • Razmislek o prenosu tega modela na druge vrste knjižnic.