Svet
Evropske unije
Bruselj, 27. maj 2016
(OR. en)
9540/16
EF 140
ECOFIN 515
DELACT 89
SPREMNI DOPIS
Pošiljatelj:
za generalnega sekretarja Evropske komisije:
direktor Jordi AYET PUIGARNAU
Datum prejema:
26. maj 2016
Prejemnik:
generalni sekretar Sveta Evropske unije Jeppe TRANHOLM-MIKKELSEN
Št. dok. Kom.:
C(2016) 2710 final
Zadeva:
DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) …/… z dne 26.5.2016 o
dopolnitvi Uredbe (EU) št. 600/2014 Evropskega parlamenta in Sveta o
trgih finančnih instrumentov v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi o
merilih za določitev, ali bi za izvedene finančne instrumente, za katere velja
obveznost kliringa, morala veljati obveznost trgovanja
Delegacije prejmejo priloženi dokument C(2016) 2710 final.
Priloga: C(2016) 2710 final
9540/16
ka
DG G 1 B
SL
EVROPSKA
KOMISIJA
Bruselj, 26.5.2016
C(2016) 2710 final
DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) …/…
z dne 26.5.2016
o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 600/2014 Evropskega parlamenta in Sveta o trgih finančnih
instrumentov v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi o merilih za določitev, ali bi
za izvedene finančne instrumente, za katere velja obveznost kliringa, morala veljati
obveznost trgovanja
(Besedilo velja za EGP)
SL
SL
OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM
1.
OZADJE DELEGIRANEGA AKTA
Uredba (EU) št. 600/2014 o trgih finančnih instrumentov (v nadaljnjem besedilu:
MiFIR) določa obveznosti trgovanja, ki se uporabljajo za posle zunaj skupine v
dovolj likvidnih pogodbah, kadar z njimi trgujejo nasprotne stranke, za katere velja
kliring v skladu z Uredbo (EU) št. 648/2012 o izvedenih finančnih instrumentih
OTC, centralnih nasprotnih strankah in repozitorijih sklenjenih poslov (v nadaljnjem
besedilu: uredba EMIR). Uporaba obveznosti trgovanja je opredeljena v členu 32
MiFIR, ki določa postopek odločanja, za katere izvedene finančne instrumente velja
obvezno trgovanje. Ko se določi, da za vrsto izvedenih finančnih instrumentov velja
obveznost kliringa v skladu z uredbo EMIR, mora ESMA določiti, ali bi morala za
navedene izvedene finančne instrumente (ali njihovo podskupino) veljati obveznost
trgovanja, kar pomeni, da se z njimi lahko trguje le na reguliranem trgu, v
večstranskem sistemu trgovanja, organiziranem sistemu trgovanja ali na mestu
trgovanja v tretji državi, za katerega Komisija oceni, da je enakovreden. Ali bi za
razred izvedenih finančnih instrumentov, za katere velja obveznost kliringa, morala
veljati tudi obveznost trgovanja ali ne, se torej določi na podlagi dveh glavnih
dejavnikov:
•
preskus mesta izvršitve: razred izvedenih finančnih instrumentov mora biti
uvrščen v trgovanje ali se mora z njim trgovati na vsaj enem dopuščenem
mestu trgovanja; in
•
preskus likvidnosti: ali so izvedeni finančni instrumenti „dovolj likvidni“ in ali
obstaja zadosten nakupni in prodajni interes tretjih oseb.
V Direktivi 2004/39/ES o trgih finančnih instrumentov (v nadaljnjem besedilu:
direktiva MiFID) ni določb o tem, kdaj bi za izvedene finančne instrumente, za
katere velja obveznost kliringa, morala veljati obveznost trgovanja.
V zvezi s tem je Komisija s členom 32 MiFIR pooblaščena, da po predložitvi
osnutkov standardov s strani Evropskega organa za vrednostne papirje in trge
(ESMA) in v skladu s členi 10 do 15 Uredbe (EU) št. 1095/2010 sprejme delegirane
akte, v katerih se podrobneje opredelijo merila za določitev, ali za razred izvedenih
finančnih instrumentov ali ustrezno podskupino tega razreda obstaja zadosten
nakupni in prodajni interes tretjih oseb.
Osnutek regulativnih tehničnih standardov je bil Komisiji predložen 28. septembra
2015. V skladu s členom 10(1) Uredbe (EU) št. 1095/2010 o ustanovitvi ESMA
Komisija v treh mesecih po prejemu osnutka standardov odloči, ali ga bo potrdila. Če
je to v interesu Unije, lahko Komisija osnutke standardov potrdi samo delno ali s
spremembami, pri čemer upošteva poseben postopek, določen v navedenih členih.
2.
POSVETOVANJA PRED SPREJETJEM AKTA
ESMA je v skladu s členom 10 Uredbe (EU) št. 1095/2010 opravila javno
posvetovanje o osnutku regulativnih tehničnih standardov. Na spletni strani ESMA je
SL
2
SL
bil 19. decembra 2014 objavljen posvetovalni dokument, posvetovanje pa se je
končalo 2. marca 2015. Poleg tega je ESMA zaprosila za mnenje interesno skupino
za vrednostne papirje in trge (SMSG), ustanovljeno v skladu s členom 37 uredbe o
ESMA. Interesna skupina za vrednostne papirje in trge se zaradi tehnične narave
standardov ni odločila za podajo mnenja.
ESMA je skupaj z osnutkom tehničnih standardov in v skladu s tretjim
pododstavkom člena 10(1) Uredbe (EU) št. 1095/2010 Komisiji predložila oceno
učinka, ki vsebuje tudi analizo stroškov in koristi v zvezi z osnutkom tehničnih
standardov. Analiza je na voljo na: http://www.esma.europa.eu/system/files/2015esma-1464_annex_ii_-_cba_-_draft_rts_and_its_on_mifid_ii_and_mifir.pdf.
3.
PRAVNI ELEMENTI DELEGIRANEGA AKTA
Pravica do sprejetja delegirane uredbe je določena v členu 32(6) MiFIR. V skladu s
to določbo je Komisija pooblaščena, da sprejme delegirano uredbo, v kateri opredeli
merila za določitev, ali bi morala za izvedene finančne instrumente, za katere velja
obveznost kliringa, veljati tudi obveznost trgovanja.
V zvezi s tem ta delegirana uredba zagotavlja jasnost pri določanju razredov
izvedenih finančnih instrumentov ali ustreznih podskupin teh razredov, ki so dovolj
likvidni, zlasti z določitvijo meril v zvezi s povprečno pogostostjo poslov (člen 2),
povprečnim obsegom poslov (člen 3), številom in vrsto dejavnih udeležencev na trgu
(člen 4) in povprečno velikostjo razponov (člen 5), ki skupaj določajo raven
nakupnega
in
prodajnega
interesa
tretjih
oseb
(člen 1).
SL
3
SL
DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) …/…
z dne 26.5.2016
o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 600/2014 Evropskega parlamenta in Sveta o trgih finančnih
instrumentov v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi o merilih za določitev, ali bi
za izvedene finančne instrumente, za katere velja obveznost kliringa, morala veljati
obveznost trgovanja
(Besedilo velja za EGP)
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 600/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja
2014 o trgih finančnih instrumentov in spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 1, in zlasti
člena 32(6) Uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
(1)
Ta uredba prispeva k opredelitvi meril za določitev zadostnega nakupnega in
prodajnega interesa tretjih oseb za razred izvedenih finančnih instrumentov ali za
ustrezno podskupino tega razreda. Ko Evropski organ za vrednostne papirje in trge
(ESMA) ugotovi, da bi za razred izvedenih finančnih instrumentov morala veljati
obveznost kliringa v skladu z Uredbo (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in
Sveta 2 ter da so izvedeni finančni instrumenti uvrščeni v trgovanje ali da se z njimi
trguje na mestu trgovanja, bi ESMA morala upoštevati merila v tej uredbi, da bi
določila, ali so izvedeni finančni instrumenti ali njihova podskupina dovolj likvidni, da
se z njimi trguje izključno na mestih trgovanja.
(2)
Uredba (EU) št. 648/2012 določa, da se šteje, da se izvedeni finančni instrumenti
izvršijo zunaj organiziranega trga, kadar se z njimi ne trguje na reguliranem trgu ali
kadar zanje ne veljajo pravila reguliranega trga, opredelitev izvedenih finančnih
instrumentov, izvršenih zunaj organiziranega trga (OTC), v skladu z Direktivo
2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta 3 pa je ožja in zajema izvedene finančne
instrumente, s katerimi se ne trguje na reguliranem trgu, v večstranskem sistemu
trgovanja (MTF) ali organiziranem sistemu trgovanja (OTC) ali za katere ne veljajo
njihova pravila. ESMA bi zato morala oceniti obseg, v katerem se posli z razredi
1
UL L 173, 12.6.2014, str. 84.
Uredba (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2012 o izvedenih finančnih
instrumentih OTC, centralnih nasprotnih strankah in repozitorijih sklenjenih poslov (UL L 201,
27.7.2012, str. 1).
Direktiva 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o trgih finančnih
instrumentov ter spremembi Direktive 2002/92/ES in Direktive 2011/61/EU, UL L 173, 12.6.2014,
str. 349.
2
3
SL
4
SL
izvedenih finančnih instrumentov ali ustreznimi skupinami teh razredov že izvršujejo
na mestih trgovanja, in to primerjati z ravnjo trgovanja, ki se ne opravi na mestu
trgovanja. Vendar razširjenost trgovanja zunaj mesta trgovanja ne bi smela samodejno
pomeniti, da razred izvedenih finančnih instrumentov ali ustrezna podskupina tega
razreda ni primeren za obveznost trgovanja. ESMA bi morala upoštevati tudi
pričakovani učinek obveznosti trgovanja, pri čemer bi morala upoštevati možnost
spodbujanja likvidnosti in celovitosti trga zaradi povečane preglednosti in dostopnosti
finančnih instrumentov ter možne negativne posledice takšne odločitve.
SL
(3)
Glede na podobnost opredelitve likvidnega trga za nelastniške vrednostne papirje iz
člena 2(17)(a) Uredbe (EU) št. 600/2014 in meril za določanje, ali je razred izvedenih
finančnih instrumentov ali podskupina tega razreda dovolj likvidna v skladu s
členom 32(3) navedene uredbe, bi bilo treba oceno prvega upoštevati pri drugem, da bi
se spodbujala usklajena obravnava instrumentov. Toda za razred izvedenih finančnih
instrumentov ali njegovo podskupino, za katera se šteje, da imata likvidni trg za
namene preglednosti, se ne bi smelo samodejno šteti, da sta dovolj likvidna za
obveznost trgovanja. Kvantitativni pragovi in kvalitativne uteži se lahko razlikujejo,
saj upoštevajo različne cilje ocen.
(4)
Glede na široko paleto instrumentov, na katere lahko vpliva obveznost trgovanja za
izvedene finančne instrumente, in njihove posebnosti, nenehni razvoj finančnih trgov
in raznolikost vključenih nacionalnih trgov ni mogoče določiti izčrpnega seznama za
vsako vrsto izvedenih finančnih instrumentov, ki bi določal elemente, relevantne za
oceno nakupnega in prodajnega interesa tretjih oseb, oziroma uteži, ki jo ima vsak
posamezen element.
(5)
Vendar bi bilo treba za določitev razredov izvedenih finančnih instrumentov ali
ustreznih podskupin teh razredov, ki so dovolj likvidni, zagotoviti določeno stopnjo
jasnosti, zlasti z določitvijo meril v zvezi s povprečno pogostostjo poslov, povprečnim
obsegom poslov, številom in vrsto dejavnih udeležencev na trgu in povprečno
velikostjo razponov, ki skupaj nakazujejo nakupni in prodajni interes tretjih oseb.
(6)
Obdobje opazovanja za določanje, ali sta razred izvedenih finančnih instrumentov ali
ustrezna podskupina tega razreda dovolj likvidna, da se z njima trguje izključno na
mestih trgovanja, bi moralo biti različno glede na zadevni razred finančnih
instrumentov ali ustrezno skupino tega razreda. Biti bi moralo dovolj dolgo, da bi se
zagotovilo, da zbranih podatkov niso izkrivili dogodki, ki lahko povzročijo neobičajne
vzorce trgovanja. Obdobje opazovanja v nobenem primeru ne bi smelo biti krajše od
treh mesecev.
(7)
Merila v tej uredbi bi morala biti oblikovana tako, da je oceno enega izvedenega
finančnega instrumenta ali razreda izvedenih finančnih instrumentov mogoče
primerjati z drugimi izvedenimi finančnimi instrumenti ali razredi izvedenih finančnih
instrumentov s podobnimi lastnostmi. Opredelitev razredov izvedenih finančnih
instrumentov s podobnimi lastnostmi lahko vključuje številne elemente, kot so valuta,
v kateri se trguje z njimi, datumi dospelosti, začetek veljavnosti pogodbe, ali sledijo
standardom in ali gre za nedavno sklenjene pogodbe.
(8)
ESMA bi morala pogledati pretekle podatke, ki kažejo spremembe likvidnosti, da bi
določila, ali sta razred izvedenih finančnih instrumentov ali podskupina tega razreda
dovolj likvidna, da se z njima trguje samo na mestih trgovanja, in ali sta dovolj
5
SL
likvidna le pri poslih pod določenim obsegom. Pragovi za te ocene so za različne
razrede izvedenih finančnih instrumentov ali podskupine teh razredov lahko različni,
če se razlikujejo lastnosti in nominalni obseg razredov ali podskupin. ESMA bi pri
svoji oceni razponov morala upoštevati povprečni obseg in razpoložljivost razponov,
pri čemer bi morala uskladiti pomislek, da pomanjkanje razponov ali široki razponi
pomenijo nezadostno likvidnost, in možnost, da lahko razponi postanejo ožji zaradi
povečane preglednosti in razpoložljivosti finančnih instrumentov, če se uvede
obveznost trgovanja.
SL
(9)
ESMA bi v svoji oceni morala iz izračuna izključiti tiste posle, ki jih je mogoče jasno
opredeliti kot posle za zmanjšanje tveganj po trgovanju, ki zmanjšujejo netržna
tveganja v portfeljih izvedenih finančnih instrumentov. Vključitev takšnih poslov v
oceno za obveznost trgovanja bi sicer lahko povzročila previsoko oceno ravni
nakupnega in prodajnega interesa tretjih oseb.
(10)
ESMA bi pri svoji oceni morala upoštevati tudi potrebo po paketnih poslih ali jih
dovoliti. Investicijska podjetja za svoj račun ali za račun strank pogosto opravljajo
posle z izvedenimi finančnimi instrumenti in drugimi finančnimi instrumenti, ki
zajemajo več povezanih poslov, ki so medsebojno odvisni. Glede na to, da paketni
posli investicijskim podjetjem in njihovim strankam omogočajo, da upravljajo svoja
tveganja in izboljšujejo odpornost finančnih trgov, bi bilo zaželeno, da je še naprej
dovoljeno izvrševanje nekaterih paketnih poslov, ki zajemajo enega ali več izvedenih
finančnih instrumentov, za katere velja obveznost trgovanja, in sicer na dvostranski
podlagi zunaj mesta trgovanja.
(11)
Poleg tega bi bilo treba določiti merila, ki bi ESMA omogočala določiti, ali bi bilo
treba obstoječo obveznost trgovanja za razred izvedenih finančnih instrumentov ali
ustrezno podskupino tega razreda spremeniti, začasno ustaviti ali preklicati, razen če
se z razredom izvedenih finančnih instrumentov ali ustrezno podskupino tega razreda
ne trguje več na vsaj enem mestu trgovanja.
(12)
Zaradi jasnosti in pravne varnosti je nujno, da določbe iz te uredbe in določbe iz
Direktive 2014/65/EU in Uredbe (EU) št. 600/2014 veljajo od istega datuma.
(13)
Ta uredba temelji na osnutkih regulativnih tehničnih standardov, ki jih je ESMA
predložila Komisiji.
(14)
ESMA je o osnutkih regulativnih tehničnih standardov, na katerih temelji ta uredba,
opravila javna posvetovanja, analizirala morebitne z njimi povezane stroške in koristi
ter zaprosila za mnenje interesno skupino za vrednostne papirje in trge, ustanovljeno v
skladu s členom 37 Uredbe (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta 4 –
4
Uredba (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi
Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za vrednostne papirje in trge) in o spremembi Sklepa
št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/77/ES (UL L 331, 15.12.2010, str. 84).
6
SL
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Zadosten nakupni in prodajni interes tretjih oseb
ESMA pri ugotavljanju, ali za razred izvedenih finančnih instrumentov ali ustrezno
podskupino tega razreda obstaja zadosten nakupni in prodajni interes tretjih oseb, da se štejejo
kot dovolj likvidni za obveznost trgovanja, uporabi merila iz člena 32(3) Uredbe (EU)
št. 600/2014, kot so natančneje določena v členih 2 do 5.
Člen 2
Povprečna pogostost poslov
1.
2.
ESMA v zvezi s povprečno pogostostjo poslov upošteva naslednje elemente:
(a)
število dni, na katere je potekalo trgovanje;
(b)
število poslov.
ESMA pri analizi meril iz odstavka 1 upošteva porazdelitev poslov, izvršenih na
mestih trgovanja, in izvršenih poslov OTC. ESMA oceni merila v dovolj dolgem
časovnem obdobju, da določi, ali na likvidnost vsakega razreda izvedenih finančnih
instrumentov ali ustrezne podskupine tega razreda vplivajo sezonski ali strukturni
dejavniki. ESMA prav tako upošteva, ali so posli skoncentrirani v določenem
obdobju in v določenem obsegu v ocenjevanem obdobju, in določi, v kakšni meri
takšna koncentracija predstavlja predvidljive vzorce.
Člen 3
Povprečen obseg poslov
1.
2.
ESMA v zvezi s povprečnim obsegom poslov upošteva naslednje elemente:
(a)
povprečne dnevne dohodke, pri čemer se nominalni obseg vseh poslov skupaj
deli s številom trgovalnih dni;
(b)
povprečno vrednost poslov, pri čemer se nominalni obseg vseh poslov skupaj
deli s številom poslov.
ESMA pri analizi meril iz odstavka 1 upošteva dejavnike iz člena 2(2).
Člen 4
Število in vrsta dejavnih udeležencev na trgu
1.
ESMA v zvezi s številom in vrsto dejavnih udeležencev na trgu upošteva naslednje
elemente:
(a)
SL
skupno število udeležencev na trgu, ki trgujejo s tem razredom izvedenih
finančnih instrumentov ali ustrezno podskupino tega razreda, ni manjše od dve;
7
SL
2.
(b)
število mest trgovanja, ki so razred izvedenih finančnih instrumentov ali
ustrezno podskupino tega razreda uvrstila v trgovanje ali trgujejo z njima;
(c)
število vzdrževalcev trga in drugih udeležencev na trgu z zavezujočim pisnim
dogovorom ali obveznostjo, da zagotovijo likvidnost.
Analiza ESMA primerja delež udeležencev na trgu z ugotovitvami iz podatkov,
pridobljenih za analize povprečnega obsega poslov in povprečne pogostosti poslov.
Člen 5
Povprečna velikost razponov
1.
2.
ESMA v zvezi s povprečno velikostjo razponov upošteva naslednje elemente:
(a)
velikost tehtanih razponov, vključno z razponi, tehtanimi glede na obseg, v
različnih časovnih obdobjih;
(b)
razpone v različnih trenutkih trgovalnih dni.
Če informacije o razponih niso na voljo, ESMA za oceno tega merila upošteva
približek.
Člen 6
Začetek veljavnosti in uporaba
Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Ta uredba se uporablja od datuma, navedenega v drugem pododstavku člena 55 Uredbe (EU)
št. 600/2014.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 26.5.2016
Za Komisijo
Predsednik
Jean-Claude JUNCKER
SL
8
SL