Ljubljana, 19. 6. 2016
Ministrstvo za kulturo
Maistrova 10
1000 Ljubljana
Poslano na elektronski naslov: [email protected]
Zadeva: Mnenje glede Pravilnika o bibliotekarskem izpitu (verzija 16. 5. 2016)
Pravilnik o bibliotekarskem izpitu je vsekakor dokument, ki ga strokovna javnost že vrsto let
izredno čustveno pričakuje in zato so si mnenja o vsebini ali potrebnosti tega dokumenta lahko tako
zelo nasprotujoča. Pravilnik o bibliotekarskem izpitu bo nadomestil dokument, ki je že v krepkih
srednjih letih in s svojo starostjo 36 let nikakor več ne ustreza aktualnim strokovnim razmeram. V
času, ko je lahko strokovna in tudi druga zainteresirana javnost posredovala pripombe predlagatelju
in pripravljavcu dokumenta, smo knjižničarji sodelovali na kongresu Društva slovenskih založnikov.
Ob zanimivem programu v celoti, ki je izražal tudi vse večjo nujnost prepletenosti in sodelovanja
pisateljev, založnikov, knjigotržcev in knjižničarjev, je bila za nas v kontekstu obravnavanega
dokumenta zanimiva okrogla miza z naslovom »Minimalni založniški standardi«. Na tej okrogli mizi, ki
jo je vodil dr. Samo Rugelj, smo slišali dve zanimivi razmišljanji, ki ju lahko povežemo z obravnavo
predlaganega dokumenta. Eden od sogovornikov na okrogli mizi se je sprehodil skozi zgodovino
posameznih poklicev in poudaril, da so strokovni izpiti kot vstopna točka v posamezno stroko
pripomogli tudi k dvigu ugleda posamezne stroke. Druga ugotovitev je vezana na podano iztočnico
voditelja okrogle mize, in sicer, da si tudi založniki želijo imeti podobno vstopno točko v založniško
stroko, kot je npr. bibliotekarski izpit pri bibliotekarjih, saj to pomeni vsaj nek minimalni dogovor o
tem, kaj je potrebno, da se lahko poimenuješ založnik in res kdorkoli ne more reči, da je založnik, v
našem primeru torej knjižničar ali bibliotekar.
V vodstvu Zveze bibliotekarskih društev Slovenije (v nadaljevanju ZBDS) se zavedamo, da so
mnenja med člani društev o različnih predlogih zakonskih in podzakonskih sprememb različna in jih
ne moremo umestiti na enotni imenovalec. Tudi pri oblikovanju tega mnenja izhajamo iz poslanstva
in temeljnih ciljev ZBDS. Člani se v strokovno društvo povezujemo tudi z namenom, da ohranimo in
nadaljujemo delo predhodnikov, ki so s svojim vizionarskim pogledom in pristopom ustvarili knjižnični
sistem Slovenije in v njem zagovarjali najvišjo možno raven profesionalizma v stroki. Skozi
zgodovinski pregled lahko spoznamo, kako dolgo že trajajo prizadevanja članov bibliotekarskih
društev v Sloveniji za organiziran pristop za izobraževanje, usposabljanje in preverjanje ustreznosti
kandidatov za samostojno delo v knjižnicah. Digitalna knjižnica Slovenije omogoča dostop do izredno
zanimivih in zgovornih zapisov o prizadevanjih naših predhodnikov, ki so se zavedali nujnosti
formalnega izobraževanja, strokovnega izpopolnjevanja in strokovnih izpitov (npr. Poročilo o delu
sekcije za ljudsko knjižničarstvo pri Društvu bibliotekarjev Slovenije v letu 1959).
V Zvezi bibliotekarskih društev Slovenije smo člane Zveze povabili in prosili, da nam do 13.
junija 2016 posredujejo njihova stališča o predlogu obravnavanega dokumenta. Do tega datuma smo
na naslov ZBDS prejeli le eno mnenje, in sicer s strani Društva bibliotekarjev Maribor. V dokumentu,
ki smo ga prejeli na elektronski naslov, je navedeno, da so v dopisu podane pripombe Društva
bibliotekarjev Maribor. Iz dopisa ni razvidno, kdaj so v Društvu bibliotekarjev Maribor razpisali
zbiranje mnenj o predlaganem dokumentu med člani društva, zato domnevamo, da je predstavljeno
mnenje v dokumentu z dne 13. 5. 2016 mnenje članov Izvršnega odbora Društva bibliotekarjev
Maribor. V dokumentu so izpostavili naslednje:
»1. Dopolnilni bibliotekarski izpit (4 člen, tretja alineja in dalje)
Ob prebiranju Pravilnika v povezavi z Zakonom o knjižničarstvu (ZKnj-1) ni razvidno, ali oz.
koliko kreditnih točk (ETCS) morajo kandidati pridobiti za dopolnilni bibliotekarski izpit.
2. Strokovno usposabljanje za opravljanje bibliotekarskega izpita (členi 16-27)
Noben člen ne predvideva, kako uskladiti strokovno usposabljanje v knjižnici (Pravilnik) z
izpopolnjevanjem iz bibliotekarstva v obsegu najmanj 20 kreditnih točk po ECTS (ZKnj-1),
čeprav 2. odstavek 17. člena Pravilnika seznanitev kandidata z mentorjem in programom ob
sklenitvi pogodbe o zaposlitvi. Je to moč razumeti, da bosta delodajalec in izvajalec
strokovnega usposabljanja podrobnosti res natančno dogovorila pred samo zaposlitvijo?
Na splošno pa menimo, da je izdelava pisne naloge odveč, in da se bo s tem posameznikom
otežilo vstop v stroko.«
Ker smo od članov ZBDS prejeli le eno mnenje, ki je obsegalo tri pripombe, torej te, ki jih je
posredovalo Društvo bibliotekarjev Maribor in so vezane na pisno nalogo, usklajevanje strokovnega
usposabljanja v knjižnici in dopolnilni bibliotekarski izpit, smo članice Izvršnega odbora ZBDS ob
pregledu dokumenta pripravile ugotovitve posameznih nejasnosti, ki so morda dorečene, a bi za
njihovo uresničitev bilo smiselno, da so specificirane v besedilu samem. Ob predstavitvi teh pripomb,
ki jih podajamo v nadaljevanju, pa želimo izpostaviti tudi strokovno smiselno povezavo med
Pravilnikom o strokovnih nazivih v knjižnični dejavnosti, ki je bil v obravnavi v preteklem mesecu in
tokrat obravnavanim dokumentom.
V nadaljevanju najprej podajamo pripombe na posamezne člene predloga Pravilnika in v
drugem delu splošno mnenje o dokumentu.
1. Pripombe na posamezne člene predloga Pravilnika
7. člen »Nacionalna knjižnica mora zagotavljati opravljanje bibliotekarskega izpita najmanj
dvakrat letno. Izpitna obdobja za opravljanje bibliotekarskega izpita nacionalna knjižnica
objavi na svoji spletni strani vsako leto najkasneje do 15. novembra tekočega leta za
naslednje koledarsko leto.« Menimo, da bi bilo smiselno na tem mestu opredeliti tistega, ki
ima pristojnost in odgovornost, da določi izpitna obdobja. Ali to naredi predstojnik
nacionalne knjižnice ali predsednik komisije?
23. člen »Kandidat za bibliotekarski izpit za bibliotekarja mora v obdobju strokovnega
usposabljanja pred opravljanjem bibliotekarskega izpita pripraviti pisno nalogo na temo s
seznama tematskih sklopov, navedenih v Prilogi II«. V tem členu pogrešamo opredelitev, da
kandidat, ki je zaključil formalni univerzitetni študij bibliotekarstva, ne more predložiti
identične naloge, s katero je zaključil formalni študij. Teorijo, ki jo je spoznal v sklopu
formalnega izobraževanja, lahko in naj poveže s praktičnim vidikom dela v knjižnici.
Študent ob zaključku študija ne ve, kakšno delovno področje bo pokrival v knjižnici in v
kateri knjižnici bo začel svojo poklicno pot, za razliko od kandidata, glede na predvidevanja
obravnavanega pravilnika.
24. člen »Med strokovnim usposabljanjem kandidat vodi Dnevnik strokovnega usposabljanja
na obrazcu, objavljenem v Informacijah o bibliotekarskem izpitu na spletni strani nacionalne
knjižnice. V dnevnik strokovnega usposabljanja kandidat vpisuje dela in naloge, opravljene po
programu strokovnega usposabljanja, ter udeležbo na različnih oblikah strokovnega
izpopolnjevanja. Mentor potrdi verodostojnost in vsebino dnevnika strokovnega
usposabljanja, ki ga pripravi kandidat.« Člen določa, da verodostojnost in vsebino dnevnika
potrdi mentor. Menimo, da je na tej točki morda smiselno jasneje opredeliti, ali mora
kandidat poslati dnevnik na vpogled tudi komisiji ali je to res samo stvar med mentorjem in
kandidatom.
25. člen »Pisno poročilo o poteku strokovnega usposabljanja pripravi mentor.« Ali bo tudi za
poročilo predviden predpisan obrazec?
27. člen »(2) Odgovorna oseba knjižnice lahko v primeru iz prejšnjega odstavka odloči o
podaljšanju strokovnega usposabljanja.« Ali tukaj govorimo o knjižnici, kjer je kandidat
zaposlen?
41. člen «(2) Nacionalna knjižnica posreduje ministrstvu poročila o poteku in rezultatih
izpitov, in sicer najpozneje do konca februarja naslednjega leta za obdobje preteklega leta v
okviru letnega poročila o delu nacionalne knjižnice.« Verjetno nacionalna knjižnica odda
poročilo ministrstvu, pristojnemu za kulturo. Menimo, da je smiselno, da je v tem členu
opredeljeno točno določeno ministrstvu, ki mu mora nacionalna knjižnica odda ustrezna
poročila. Ob postopku oddaje poročil se nam je porodilo tudi vprašanje o samem postopku
oddaje dokumentacije ministrstvu v primeru pritožbe kandidata. Ali nacionalna knjižnica
odda dokumentacijo na vpogled ali v trajno last?
43. člen »Stroške bibliotekarskega izpita nosi kandidat ali njegov delodajalec (v nadaljevanju:
prijavitelj). Prijavitelj mora poravnati stroške izpita v roku, določenem v četrtem odstavku 9.
člena tega pravilnika.« Ker izraz »prijavitelj« ni pojasnjen v 3. členu dokumenta,
predvidevamo iz dikcije tega člena, da je »prijavitelj« torej tisti, ki plača stroške izpita.
Prejšnji členi omenjajo zgolj, da se kandidat prijavi sam, zato je nerazumljivo, da s tem
členom »prijavitelj« postane plačnik. Sploh, ker se izraz »prijavitelj« v nadaljevanju ne
pojavlja.
44. člen »Nacionalna knjižnica za vsakega kandidata, ki je opravljal bibliotekarski izpit,
vzpostavi, vodi in vzdržuje v skladu s predpisi o ravnanju z arhivskim in dokumentarnim
gradivom zbirko dokumentov, ki obseg …:« Zanima nas, ali gre tukaj za zbirko dokumentov v
tiskani ali elektronski (digitalizirani) obliki?
2. Pripombe na posamezne člene predloga Pravilnika
Pri pregledu besedila pozdravljamo, da je v središče postavljeno usposabljanje za samostojno
strokovno delo in s tem upoštevanje dolgoletne uspešne tradicije strokovnega usposabljanja,
ki so ga razvile in vzpostavile posamezne knjižnice. Ugotavljamo, da sta ključna tudi
povezovanje in sodelovanje knjižnic pri usposabljanju kandidatov ter mentorski sistem, ki je
značilen za vse uspešne panoge in organizacije, o čem priča tudi nedavno izdana monografija
z naslovom Mentorstvo v praktičnem usposabljanju v delovnih organizacijah. Monografija,
avtorici sta dr. Monika Govekar-Okoliš in dr. Renata Kranjčec, je izšla v zbirki Razprave FF,
lahko predstavlja zelo koristen pripomoček pri razumevanju mentorstva, vzpostavitvi sistema
mentorstva in s tem povezanega celotnega sistema strokovnega usposabljanja na delovnem
mestu. Monografija na več kot 170 straneh prinaša zanimiva razmišljanja, predvsem takšna,
ki imajo precejšnjo uporabno vrednost, za nas pa je zanimiva naslednja misel, ki jo lahko
preberemo na str. 175: »Mentorstvo lahko pomeni način graditve novih mrež in preseganje
posameznikovih ozkih vlog. Na tak način se veliko bolj izpostavi talente, produktivne ideje,
medgeneracijsko učenje in sploh se posameznike vodi v vseživljenjsko učenje in
izobraževanje.«
Usposobljenost za samostojno delo v knjižnici kandidat za bibliotekarja dokaže tudi s pisno
nalogo. Na tej točki lahko vidimo strokovno domiselno povezavo s Pravilnikom o strokovnih
nazivih. Bibliotekarji potrebujejo za napredovanje v višji naziv ustrezen delež strokovnih
objav. S pisno nalogo, s katero uspešno opravijo bibliotekarski izpit, lahko z morebitnimi
manjšimi popravki dosežejo objavo članka ustrezne tipologije. Da ideja o pisni nalogi ni nova,
ampak so jo za bibliotekarje imeli v mislih že naši predhodniki, nam razkrije razmišljanje o
spremenjenih strokovnih izpitih za knjižničarje in bibliotekarje iz leta 1956.
Dovolite, da ta zapis zaključimo tudi z izraženim veseljem, da bomo končno premagali
predpise, stare več kot petintrideset let in stopili na pot sodobne ureditve vstopa v stroko. Zavedamo
se, da je to rezultat tudi politične volje, predvsem pa izjemne strokovne osebne zavzetosti
posameznikov.
dr. Sabina Fras Popović,
predsednica ZBDS