oktober - Občina Kočevje
Kočevska Končno vlak v Kočevje Oktober 2016 / Poštnina plačana pri Pošti 1102 Ljubljana / Občina Kočevje / Brezplačni izvod stran 2 V ospredju: alkoholizem Piti ali ne biti stran 4 Rešitev za Kekčevo ulico stran 8 Komercializacija smrti stran 10 Le tretjina otrok nima piškavih zob stran 13 Alternativni način bivanja stran 14 Umetnica, ki obožuje glino Foto: Bori Grabovac Morse V Evropi popijemo dvakrat več alkoholnih pijač kot drugje po svetu. V Sloveniji nas letna poraba, ki znaša med 10,3 in 13,5 litra čistega alkohola na odraslega prebivalca, uvršča na peto mesto med državami Evropske skupnosti. Statistika, pravijo nekateri, je laž, s katero se da manipulirati. A ob tisti, ki nas po številu smrti zaradi pretiranega pitja alkohola na 100.000 prebivalcev postavlja na 10. mesto na svetu, bi se morale oči odpreti še tako velikim dvomljivcem. S 7,2 odstotka umrlih smo po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) daleč pred pivskimi narodi, kot so Irci in Poljaki, ter skoraj takoj za Danci, Finci ter Rusi in bivšimi ruskimi republikami. Statistike, ki se lepo skladajo z dejstvom, da je himna naše dežele napitnica, ki jo je napisal poet, ki prav tako ni bil imun za čare dobre kapljice. strani 4 in 5 Neprenehoma ustvarjajo nove izdelke "Svet je velik," poudarja direktor kočevskega podjetja, ki zadnja leta niza uspeh za uspehom. Prodaja in čisti dobiček rasteta, kar je rezultat dolgoletnega dela … In nenehnega razvoja, investicij v nove tehnologije, odličnega prodajnega tima, kot dodaja direktor Melamina Srečko Štefanič. Z njim smo se pogovarjali tudi o preostalih razlogih za doseganje rekordnih rezultatov, o razlikah med uspešnim in neuspešnim podjetjem, njihovih proizvodih, novi liniji melaminskih filcev, novih zaposlitvah, nabiralniku za dobre ideje, možnostih uvedbe skrajšanega delovnika in še marsičem. Več v intervjuju. stran 15 Lubadar znova na pohodu stran 16 Charlie Butter Fly stran 18 O kočevski remizi stran 21 Občinski nagrajenci stran 22 Učenci zamenjali učitelje stran 27 stran 32 Ristanc Foto: Petra Šolar Kočevska www.kocevje.si Mozaik oktober 2016 2 Arhitekturni pogled Tadeje Vidoni Sulec, kralj Kolpe Foto: Tadeja Vidoni Pretekla industrija je tudi v Kočevju pustila propadajoče objekte na imenitnih lokacijah. Eno od njih, 15.000 kvadratnih metrov veliko območje nekdanjega Avto Kočevja, je zanimanje vzbudilo domači arhitektki Tadeji Vidoni, ki je v svoji magistrski nalogi ponudila svojstven pogled na njegovo ureditev. Objekte, različne po starosti in strukturi, je razdelila v tri sklope; interaktivni muzej gozdarstva in prostore podjetja Slovenski državni gozdovi ter kopališče in hostel. Nove rabe so prilagojene obstoječim stavbam z minimalnimi posegi. So tudi fleksibilne in zasnovane tako, da ugodijo potrebam različnih dejavnosti, pravi avtorica. "Podobno velja za nekdanji uradniški objekt, ki bi lahko z malo spremembami gostil druge programske sheme, a menim, da bi bila lokacija primern(ejš)a za prostore hostla," pojasnjuje Vidonijeva, ki sta ji poseben izziv predstavljali bližina kemične industrije in prometnice. "Problem sem poskušala rešiti z vzpostavitvijo zelene bariere. Z drevesno zasaditvijo omogočim manjšo vizualno in hrupno izpostavljenost, novo parkovno ureditev pa navežem na program muzeja," razlaga Tadeja Vidoni. Dodaja še, da je objekt zaradi velikih prostorskih Največji sorodnik postrvi je dobil svoj film. Plenilec, ki živi le v čistih rekah in zraste prek 150 centimetrov, je med ribiči znan kot kralj rek, ta naziv pa so vzeli tudi kočevski ribiči, ga prilagodili in film poimenovali Sulec, kralj Kolpe. Snemanje dokumentarnega filma so člani Ribiške družine Kočevje ob lanski 60. obletnici ustanovitve družine zaupali srbski neodvisni produkcijski hiši Jovan production, premiera 55-minutnega filma – udeležil se je je tudi minister Dejan Židan - pa je bila 21. septembra v kočevskem kinu. Snemalna ekipa Jovana Simonovića je v kamero ujela celotno življenje sulca, za snemanje pa porabila skoraj dve leti. "Sulec spada med ogrožene vrste. Slovenija je ena zadnjih oaz, kjer sulec še živi," je pred premiero filma opozoril predsednik Ribiške družine Kočevje Tomaž Arko in dodal, da se ribiči trudijo ohraniti to vrsto, tudi z vlaganji v Kolpo. Sulca najbolj ogrožata onesnaženje voda in regulacija toka rek – npr. postavitev hidroelektrarn. V Sloveniji poseljuje Savo Bohinjko, Savo, Savinjo, Ljubljanico, Soro, Mirno, Dravo, Krko in Kolpo ter nekatere njihove pritoke, v preteklosti pa je poseljeval tudi Muro, od koder je v zadnjih desetletjih izginil. Kralj rek, na katerega se je na začetku oktobra odprl lov na Kolpi, plava celo pod ljubljanskim Tromostovjem. Sulcu, kralju rek, sta lani Zvezni urad za zaščito narave in Nemška ribiška zveza nadela naziv riba leta 2015. P. Š. razponov primeren za umestitev kopališča z bazenom in pripadajočim spremljevalnim programom. Arhitektka svojega projekta doslej ni imela priložnosti predstaviti nikomur iz občinskih struktur, a bi jo veselilo, če bi si ga ogledali prebivalci. "Morda kot predstavitev alternativne možnosti razvoja prostora in arhitekture. V Kočevju je namreč kar nekaj podobnih območij, ki ne dobijo primerne obravnave in prostorske rešitve," je dejala Vidonijeva. Njeno magistrsko delo si lahko ogledate na issuu.com/fadiploma/ docs/tadeja_vidoni B. G. M. Žvižg vlaka skorajda slišen Foto: Petra Šolar Prihodnji teden naj bi se začela prenovitvena dela na zadnjem, 12 kilometrov dolgem odseku železnice Kočevje–Grosuplje. Modernizacijo od Lipovca do našega mesta bo opravilo idrijsko podjetje Kolektor Koling. "Vrednost del je 14 milijonov evrov, za izvedbo pa imamo po pogodbi na voljo 18 mesecev," je dejal direktor podjetja Tine Vadnal, ki obljublja, da bodo svoje obveznosti dokončali v roku. Z obljubami glede vzpostavitve prometa je bil ob podpisu pogodbe v Kočevju nekoliko previdnejši direktor Direkcije RS za infrastrukturo Damir Topolko: "Po našem terminskem planu bi lahko prvi vlak na ta konec pripeljal konec leta 2018. Razpis za signalnovarnostne naprave bo objavljen prihodnji teden (na začetku oktobra), zato bi lahko dela zaključili do omenjenega roka." Podpis pogodbe je komentiral tudi kočevski župan Vladimir Prebilič: "30. september 2016 je eden najpomembnejših datumov za Kočevsko. Vzpostavitev železniškega prometa pa bo zgodba o uspehu za Kočevje in Republiko Slovenijo." Cesta zaradi nesreč, poškodb in stroškov, ki nastanejo v povezavi s tem, državo v desetih letih stane med 70 in 80 milijoni evrov, zato se bo strošek investicije povrnil že v nekaj letih, je še opozoril Prebilič. Železniška povezava, ki jo obnavljajo od leta 2008, je dolga 49 kilometrov, čas vožnje do Ljubljane pa bo 69 minut. Sto milijonov evrov vreden projekt pa bo prek železniških tirov Kočevsko po skoraj 50 letih spet povezal s svetom. B. G. M. Foto: Petra Šolar 22. jesenska razstava Članice Društva podeželskih žena Kočevske so skupaj z otroki iz kočevskih vrtcev in šol konec septembra pripravile že 22. jesensko razstavo. Ta je kljub tradicionalnosti znova presenetila, tokrat s kočevarsko kuhinjo. Podeželske žene so iz skrinj potegnile stare kočevarske recepte, zraven pa priložile sestavine, ki jih zahteva določena jed. V preprosti kuhinji kočevskih Nemcev, ki je temeljila na tistem, kar so pridelali, je izstopala mast. "Kočevarska kuhinja je bila zelo mastna, saj so uporabljali ogromno svinjske masti," je povedala predsednica društva Bojana Klepac in dodala, da je bilo v tradicionalnih kočevarskih jedeh veliko kolerabe, krompirja, korenja, gob, jajc, masla, medu in tudi divjačine. Glede letine pa: "Razen paradižnika je letos uspelo vse, zato lahko rečem, da je letošnja letina dobra." Poleg miz, polnih zelenjave, je bila kočevska tržnica štiri dni polna tudi izvirnih in pisanih okraskov, ki so nastali pod rokami malčkov in njihovih vzgojiteljic oz. učiteljic. Članice društva sicer že več kot četrt stoletja pečejo in kuhajo, izdale so tudi več knjižic receptov, njihove sladice pa spremljajo skoraj vsako prireditev na Kočevskem. Sekcija kočevskih podeželk je bila ustanovljena pred 26 leti v Vimolju, pozneje je prerasla v društvo. Prva predsednica je bila Marija Horjak, zadnja leta pa članice vodi Bojana Klepac. P. Š. Foto: Petra Šolar Kočevska Mozaik www.kocevje.si Na ploščad na golaž! Na pločnikih in ploščadi več kot 50 stojnic, med njimi pa množica ljudi, ki je s privzdignjenim nosom lovila opojne dišave od tu in tam – takšna je bila podoba Kočevja zadnjo soboto v septembru. Divjačinski golaž – letos ga je kuhalo 17 ekip –, ogromni jabolčni zavitek, pečen kostanj, praženi mandlji, med, mošt in pivo več malih pivovarjev so obiskovalcem vzbujali skomine, marsikomu pa nadomestili sobotno kosilo. Čeprav je bil poudarek tridnevne prireditve Doživite Kočevsko, ki jo je že drugo leto zapored organiziralo Turistično društvo Kočevje, na kulinariki, je preostalih 30 stojnic 24. septembra vabilo s pestro ponudbo rokodelskih izdelkov, organizatorji pa so poskrbeli tudi za zabavni program. Uvod v letošnje doživljanje Kočevskega je bil medeni petek na mestni ploščadi, ki se je končal s premiernim predvajanjem filma Kočevsko skozi čas. Glavni dogodek tridnevne prireditve je bil zavitkom – tega je bilo za 120 porcij –, praženimi mandlji ali svežim kostanjem. Zaključek prireditve, ki je presenetila s ponudbo in obiskom, pa je bil v nedeljo, ko je potekal sejem čebelarskih in rokodelskih izdelkov, že tradicionalno pa je župnik čebelarjem posvetil tudi mašo. P. Š. Našteli okoli tisoč neprijavljenih porabnikov Odlok o ravnanju s komunalnimi odpadki v Občini Kočevje zavezuje občane, da morajo najpozneje v roku osmih dni prijaviti nove okoliščine, ki vplivajo na izvajanje in obračun storitve javne službe. A ker vsi sprememb, kot so rojstvo otroka, priselitev, odselitev ali smrt družinskega člana, ne prijavljajo, na Komunali usklajujejo podatke o uporabnikih uslug z vsemi prijavljenimi osebami iz uradnih evidenc. Poenotenje velja tudi za stanovalce večstanovanjskih objektov, podatke o številu prijavljenih pa jim sporočajo upravniki stavb. Marsikdo je zato prejšnji mesec dobil višjo položnico kot obi- čajno. "Ugotavljamo, da se število neprijavljenih uporabnikov komunalnih storitev giblje blizu tisoč, kar pomeni, da preostali uporabniki plačujejo višje stroške, kot bi jih sicer," pojasnjuje direktor Komunale Kočevje Marko Kljun. Pa bodo tisti, ki imajo stalno bivališče na enem naslovu, bivajo pa brez pogodbe kot podnajemniki drugje, storitev morali plačati dvakrat? "Glede na razliko med prijavljenim in dejanskim prebivališčem opozarjamo le na določbe Zakona o prijavi prebivališča. Vsekakor pa v omenjenih primerih pristopimo k stranki in ob predložitvi ustreznih dokazil (najemno 3 Uvodnik Foto: Petra Šolar sobotni praznik mošta in divjačine, ko so izbrali tudi najboljši divjačinski golaž. Tega je letos skuhala ekipa iz Šenta, drugi najboljši recept so imeli kuharji Muki team iz Kočevja, tretjega pa KUD Dukat Pirot iz Novega mesta. Sladokusci so se lahko posladkali z ogromnim domačim oktober 2016 pogodbo za stanovanje, sklenjeno z lastnikom, ali le soglasje lastnika objekta) uredimo podatke v naših evidencah. Čeprav nimajo urejenega stalnega ali začasnega prebivališča, pa bi ga morale imeti," še pravi Kljun. Skladno z Odlokom, ki velja od leta 2015, morajo komunalno položnico poravnati tudi tisti, ki imajo stanovanje, pa v njem ne biva nihče. Tudi v takem objektu, pravi direktor, odpadki lahko nastajajo. Uporabnik, ki se mu obračuna taka storitev, pa pridobi pravico uporabljati vse storitve Komunale, na primer odvoz kosovnih odpadkov. B. G. M. Obljube so … za marsikoga zelo zoprna stvar. Pa ne nameravam razpredati o 'novoletnih', ker se mi zdi, da so ene najbolj trapastih v nizu obljub. Kot npr. tista: 'Hujšati začnem v ponedeljek.' Ali pa 'Kaditi neham po praznikih.' Aha, seveda. Začni zdaj. Ampak kdaj drugič … Zakaj so obljube zoprna stvar? Ker jih precej ostane le pri retoriki. Najbrž se marsikdo dobro spomni predvolilnih, med njimi tudi tiste o umiku iz politike ob nedoseganju odstotkov glasov, ki se je tedanji svetnik (seveda) ni držal. Ena od malce starejših, nikoli uresničenih, je bila npr. o odprtju neke pisarne v središču mesta, ki je dolga leta ni bilo; je pa to obljubo potem izpeljalo neko društvo. Lokalni politiki se morebiti kdaj pa kdaj držijo za glavo, ko se spomnijo vseh državnih obljub – obljube o končanju obnove šole, pa končanju železnice, pa … preveč jih je, ampak vse imajo skupni imenovalec – denar. Pa obljube o delovnih mestih, tudi te so bolj ali manj ostale zapisane na papirju. Pa obljube novopečenih direktorjev, ki jih leto dni pozneje že zlahka pozabijo … Pa obljube lokalne skupnosti vodstvom zavodov. Kupi obljub. Toda marsikateremu spomin (ne)hote zataji. Pa znova pustimo tiste, ki niso bile dane javno, ker niso lahko preverljive. Tiste, izrečene v javnosti pa … ostanejo. Sodobna tehnologija je čudovita stvar! Shranjeni prispevki, posnetki, objave na spletu in preostale baze podatkov v nekaj minutah omogočajo preverjanje obljub. Par klikov pa je znova tu! V vsej svoji mogočnosti: "Obljubim, da … " Kar je bolj zanimivo, je, kako se tisti, ki je obljubo dal, ne pa tudi izpolnil, odzove. Nekateri se 'delajo Francoze', drugi jih enostavno ignorirajo, tretji se odzovejo s humorjem, le redki pa se opravičijo. Da obljuba pomeni tudi odgovornost, se zlahka spregleda. Presliši, zataji, potisne nekam v ozadje. Obljube so temelji za vzpostavitev zaupanja. Zato, previdno z njimi! Petra Šolar, odgovorna urednica Najlepše je pri Kotnikovih Najlepše okrog hiše imajo Kotnikovi iz Dolge vasi. Tako je odločila petčlanska komisija, ki je ocenjevala 28 predlogov, ki so jih lastniki stanovanjske hiše ali poslovnega prostora prijavili na letošnji, že šesti natečaj za najlepše urejeno okolico. Marko Mikuletič iz Arboretuma Volčji Potok, krajinska arhitektka Tanja Štajdohar iz kočevske občinske uprave, Stanko Nikolič, predsednik TŠD Kostel, Tanja Kverh iz Civilne iniciative Uredimo in polepšajmo naše Kočevje ter Uroš Jelenovič iz Turističnega društva Kočevje smo se tudi strinjali, da ima najlepše urejeno okolico po- slovnega prostora PGD Dolga vas. Natečaj spada pod 25. tekmovanje slovenskih krajev v urejenosti in gostoljubnosti Moja dežela – lepa in gostoljubna, ki ga organizira Turistična zveza Slovenije. Častni pokrovitelj projekta je predsednik Okolica hiše PGD Dolga vas • Foto: Uroš Jelenovič RS Borut Pahor. Projekt spodbuja sodelovanje in povezovanje prebivalstva pri varovanju, ohranjanju in urejanju naravnih vrednot in kulturne dediščine s turizmom. Natečaj obsega tri kategorije: stanovanjske hiše, poslovne prostore ter najlepši detajl, urejen ob hiši, poslovnem prostoru, bloku ... Letos je bilo prijavljenih pet lastnikov več kot lani, skupno torej 28. Po mnenju ocenjevalne komisije imajo najlepše urejeno okolico v kategoriji stanovanjske hiše Kotnikovi iz Dolge vasi, drugo najlepšo družina Dekleva z Grička pri Željnah, tretjo pa družina Kocjan iz Šalke vasi. V kategoriji najlepše urejena oko- Okolica hiše Kotnikovih • Foto: Uroš Jelenovič lica poslovnega prostora je letos prepričala okolica PGD Dolga vas, drugo mesto je zasedla Gostilnica Falkenau, tretje pa Dom starejših občanov Kočevje. Uroš Jelenovič Kočevska je časopis Občine Kočevje, vpisan v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 1955 • Kočevska, št. 15, oktober 2016 • Naklada 6500 izvodov • Gospodinjstva na območju občine Kočevje jo prejmejo brezplačno • Izdajatelj: Občina Kočevje, Ljubljanska cesta 26, 1330 Kočevje / zanj župan dr. Vladimir Prebilič • Odgovorna urednica: Petra Šolar • Pomočnica urednice in novinarka: Bori Grabovac Morse • Oblikovna zasnova, prelom in priprava za tisk: CZMK Kočevje, TZO 62, 1330 Kočevje / zanj Marko Vovk • Lektorica: Saša Erjavec Kobe • Kontakt: [email protected] • Trženje: Matej Kosten, 040-652-837, [email protected] • Tisk: Delo, časopisno založniško podjetje, d. o. o., Dunajska cesta 5, 1509 Ljubljana • Ponatis celote ali posameznih delov in njihova uporaba v drugih medijih je dovoljena le s predhodnim pisnim dovoljenjem izdajatelja. Kočevska www.kocevje.si Alkoholizem oktober 2016 Tabu, ki ubija 4 Foto: Bori Grabovac Morse "Deci vina za zdravje". "Bolezen je treba razkužiti". "Kozarček za dušo pokojnega." Nazdravljamo ob rojstvih, rojstnih dnevih, praznikih, smrti in morda celo ločitvi. Izgovor več niti ni potreben. Vseeno pa preseneča dejstvo, da so zaradi akutne zastrupitve z alkoholom hospitalizirani sedemletniki, nekateri otroci piti začnejo pri devetih letih, prvi kozarec pa jim običajno ponudi oče. Alkohol sprejemamo kot del naše 'kulture' in brez skrbi se lahko 'pohvalimo', koliko smo ga spili ob kakšni priložnosti. Še več. Na popolne abstinente ali tiste, ki pijejo ob redkih priložnostih, gledamo kot na čudake. Tiste, ki prenehajo piti, še kar silimo s pijačo, češ, kozarček ti pa ja ne bo škodil. Pitje tolerira tudi država. In čeprav v Sloveniji beležimo trend naraščanja abstinentov in padanja deleža čezmernih pivcev, je umrljivost zaradi kronične bolezni jeter in jetrne ciroze v vseh slovenskih regijah višja od povprečja v Evropski skupnosti. V njej je na prvem mestu Estonija, kjer je smrtnost zaradi alkohola na 100.000 prebivalcev kar 22-odstotna. Čehi, ki spijejo največ piva po osebi, so 47. Na svetu naj bi bilo vsaj 140 milijonov odvisnih od alkohola, večina se jih ne zdravi. "Na splošno pa velja, da je v populaciji od alkohola odvisnih približno 15 % odraslih, ki uživajo alkoholne pijače. Ker pri nas pije več kot 80 % odrasle populacije, teh 15 % ni težko izračunati," pravi dr. Zdenka Čebašek Travnik z Univerzitetne psihiatrične klinike Ljubljana. V deželah, v katerih kultura, navade in javnost niso pretirano tolerantni do pitja, je odvisnih precej manj ljudi kot v tolerantnih državah. Temu pritrjuje podatek, da so na dnu neslavne lestvice smrti prav države, katerih večinsko prebivalstvo je islamske veroizpovedi. Ta pa alkohol prepoveduje. 'Začetki' Začne se lahko že v trebuhu, ko nerojeni otroci neprostovoljno pijejo vsakič, ko pijejo njihove noseče matere. "Alkohol, ki ga zaužije nosečnica, prehaja z zamikom približno ene minute iz matere v otroka skozi posteljico in v njegovi krvi doseže vsaj tako visoko koncentracijo kot pri mami. Ker so otrokova jetra, kjer poteka razgradnja alkohola, še nerazvita, se ta pri njem presnavlja počasneje in zato dlje časa kroži po njegovem telesu in nanj škodljivo učinkuje," pravi dr. Barbara Lovrečič, zdravnica specialistka z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ).Tako naj bi se v obdobju od 1997 do 2014 pri nas rodilo 20 otrok, pri katerih je bila ob rojstvu prepoznana prizadetost zaradi materinega pitja, med njimi 13 z diagnozo fetalnega alkoholnega sindroma, enega glavnih vzrokov za motnje v duševnem razvoju v modernem svetu. "Več kot tretjina nosečnic poroča, da vsaj enkrat v nosečnosti posežejo po alkoholni pijači. Zato je velika verjetnost, da je takih oseb precej več, kot kažejo uradni podatki, saj se lahko te težave skrivajo pod drugimi diagnozami ali preprosto niso prepoznane," pojasnjuje mag. Marjetka Hovnik Keršmanc, zdravnica specialistka javnega zdravja. Sedemletni 'rekorderji' "Zadnja raziskava iz leta 2014 je pokazala, da je 81 % slovenskih 15-letnikov že poskusilo ali pilo alkoholne pijače. Približno vsak sedmi pa pije vsaj enkrat tedensko," pravi dr. Maša Serec z NIJZ. Skrb vzbujajoči so podatki, povezani s številom hospitalizacij zaradi akutne zastrupitve z alkoholom. "Ta značilno narašča, akutne zastrupitve pa so vodilni vzrok za bolnišnično obravnavo tudi v starostni skupini od 7 do 14 let. Pa v Kočevju? "O alkoholizmu pri mladih bi težko govorili, hvala bogu je to izjemno redko. Gre pa pri njih pogosto za tvegano ali škodljivo pitje in popivanje. Tudi pri naših mladostnikih ni nič drugače kot drugje po Sloveniji," pravi asist. Polona Vidič Hudobivnik, dr. med., specialistka družinske medicine. Podatkov o pitju med kočevsko mladino ni, čeprav se zdravniki v času dežurstev občasno srečujejo s takimi primeri. "Velikokrat zaradi sramu in tabuiziranosti starši otroke peljejo drugam na obravnavo in ne poročajo o tem, izvidov pa ne prinesejo nazaj k izbranemu zdravniku," pojasnjuje Vidič Hudobivnikova. Med mladimi je prav tako priljubljeno alkoholno popivanje; gre za pitje velikih količin alkohola v kratkem času z namenom čim večje opitosti. In mlajši ko je mladostnik, ko začne piti, več težav ima lahko v odrasli dobi. Zato je ozaveščanje še kako pomembno. Na osnovni šoli Stara Cerkev ponujajo celo vrsto programov, pogovorov in delavnic na temo zasvojenosti, boljše samopodobe in krepitve duševnega zdravja. Na šoli Ob Rinži so del projekta Izštekani, na OŠ Zbora odposlancev se o odvisnosti pogovarjajo v okviru zdravstvenega stebra II in na razredni uri. V šoli s tem nimajo nikakršnih problemov, saj naj bi problematika zadevala srednješolsko populacijo. "Tudi pred šolo se je, po burnih začetkih, ko sem nekajkrat pristopil k mladim, težava uredila in mladostniki spoštujejo naš dogovor," pove ravnatelj Peter Pirc. Je pa na popoln odpor do sodelovanja naletel z gostinci pred nekaj leti. Zdaj razmišlja, da bi situacijo ponovno preveril. "Menim pa, da je zadeva mnogo, mnogo boljša, kot je bila. Vsaj jaz ne vidim več opitih mladostnikov povsod," pravi Pirc. Alkohol sprejemljiv, zdravljenje stigmatizirano Pri odvisniku alkohol postane center življenja; vse se vrti okoli njega, glavna skrb postane, kdaj in kako bo posegel po pijači. Pitje racionalizira s tem, da škoduje le sebi, trpljenja, ki ga s svojim ravnanjem povzroča bližnjim, pogosto ne vidi ali pa mu ni mar. Pretirano pitje alkohola je tretji najpomembnejši dejavnik tveganja za obolevnost in manjšo zmožnost ter osmi za umrljivost. Poleg kroničnih bolezni, poškodb in nasilja je eden glavnih dejavnikov tveganja za več kot 60 bolezni, ugotavljata dr. Barbara Lovrečič in dr. Mercedes Lovrečič z NIJZ. Jetrna ciroza, rak ustne votline, grla, žrela, požiralnika, debelega črevesa in danke ter dojk, hipoglikemija, kronični gastritis, čir ali rak na želodcu, težave s trebušno slinavko. In to le na telesni ravni. Zloraba na duševni ravni povzroča osebnostne spremembe, halucinozo, depresijo in samomorilnost. Pri nas zato letno v povprečju zabeležijo skoraj 3.900 hospitalizacij, pri čemer je opaziti trend naraščanja umrljivosti zaradi posledica zlorabe in hkrati upad števila hospitalizacij. Hkrati so bolniki v slabšem stanju kot v preteklosti. Mar ljudje več nočejo v bolnišnico? "Iz praktičnih izkušenj lahko zapišem, da so na hospitalnem zdravljenju res bolj bolni pacienti, kot so bili pred desetimi leti. Imajo več telesnih in duševnih bolezni, so brez zaposlitve, dostikrat tudi brez svoj- Kočevska www.kocevje.si cev, ki bi jim bili pripravljeni pomagati. Drugi razlog bi lahko bil ta, da motivacije za zdravljenje ne izvajajo več v delovnih okoljih in osebo, ki je odvisna in posledično alkoholizirana na delovnem mestu, kar odpustijo," pojasnjuje Čebašek Travnikova. Opazne so tudi posledice na delovnem mestu, v prometu in družini. Družbene stroške pitja samo v EU ocenjujejo na 125 milijard, nematerialne stroške pa na kar 270 milijard evrov. Boste umrli, ker vas je sram? Med čezmernimi pivci izstopajo moški, stari 40 do 54 let, s poklicno izobrazbo, iz srednjega in najnižjega socialno-ekonomskega sloja ter vaškega okolja, glede na geografsko družite kakšni skupini na ribniškem, novomeškem ali ljubljanskem koncu. Če vam je bolj mar zase kot za druge, pa pridite v kočevsko društvo. Člani se v prostorih Gimnazije Kočevje dobivajo vsak četrtek. "Pri nas nismo nikoli strogo zahtevali, da se lahko vključijo samo tisti, ki imajo za seboj bolnišnično zdravljenje. K nam lahko pride vsak, ki je pri sebi začutil problem s prekomernim uživanjem alkohola. Pričakujem pa, da preden pridejo, opravijo individualni razgovor pri meni," pojasnjuje Pertinačeva. "V okviru društva svetujemo tudi sorodnikom, še vedno pa se trudimo, da se v zdravljenje vključi tako abstinent kot nekdo iz družine." Na voljo je še prva socialna pomoč, brezplačna storitev, ki jo center za socialno delo Alkoholizem problema in pregovorno sramežljivost Slovencev, pa dobimo skoraj nemogočo situacijo, da bi v prostor spravil skupino ljudi, ki bi sebi in drugim lahko priznala, da ima nekdo, ki jim je blizu, težave z alkoholom." Eden od problemov je že to, da svojci težko postavimo meje, do kod bi še dovolili manipulacijo odvisnika. Ko je meja jasna, pravilo jasno določeno in pogum zbran, je odločitev svojca, da poskrbi zase in za svoje mentalno zdravje, toliko lažja in hitrejša," še pravi Nika Pertinač. "A moje osebno mnenje je, da ni naloga države, da nam z restrikcijo privzgoji ljubezen do lastnega zdravja in počutja." Alkoholna politika v Sloveniji Naša država izvaja kar nekaj ukre- oktober 2016 in tistih, ki najbolj tvegano in škodljivo pijejo. Zdaj imajo nižje cene vina od nas le še Madžari in Španci. Močan vpliv pri mlajši populaciji ima prepoved oglaševanja alkoholnih pijač, ki se danes izvaja še prek sponzoriranja športnih in kulturnih prireditev, interneta, tekstovnih sporočil, v filmih, popevkah ... Prav mladina pa opozarja, da morajo biti kampanje, namenjene njihovi generaciji, bolj usmerjene na trenutne posledice, in ne tiste, ki jih bodo doletele čez 20, 30 let. Med drugim predlagajo nagrajevanje nepitja, posebne prostore za druženje, v katerih ne bo alkohola, in okusne brezalkoholne pijače, ki bodo cenejše od alkoholnih. Danes je namreč kozarec vina dražji od skodelice kave. 5 gledov. Nekoliko več kot odstotek ugotavljajo v prvih devetih mesecih letošnjega leta. Globe so bile lani izrečene 26 gostincem, v prvih devetih mesecih letos pa 27 gostincem," pojasnjuje inšpektorica svetnica Andreja Mojškrc z Zdravstvenega inšpektorata RS. Po mnenju strokovnjakov bi morali v prihodnje več pozornosti nameniti vzpostavitvi celovitega sistema odkrivanja tveganih in škodljivih pivcev, prepoznavanju odvisnosti, vključevanju delovnih organizacij in izobraževalnih ustanov. Vzpostaviti bi bilo treba celovite in dolgoročne programe za odvisnike in njihove svojce ter sistem za prepoznavanje in spremljanje tveganega in škodljivega pitja alkohola pri bodočih Pomoč Društvo za boj proti alkoholizmu Kočevje Kekčeva 3, tel.: 01 89 31 130 Društvo Zarja Ribnica Škrabčev trg 17, tel.: 01 836 10 03 Anonimni alkoholiki (AA) Tel.: 01 433 82 25, [email protected] AL-ANON za samopomoč družinam alkoholikov Lepi pot 6, Ljubljana Tel.: 041 590 789 ali 01 251 30 00 Svetovalni center za otroke, mladostnike in starše Ljubljana Gotska 18, tel.: 01 583 75 35, http://www.scoms lj.si SOS-telefon za ženske in otroke, žrtve nasilja Tel.: 080 11 55, delovnik med 12. in 22. uro, klici so brezplačni regijo pa iz vzhodne Slovenije. V skupini, ki so se visoko tvegano opijali, izstopajo tisti, stari od 25 do 39 let. Visoko tvegano opijanje narašča od zahoda proti vzhodu Slovenije. Razmerje med moškimi, ki pijejo javno, in ženskami, ki, skrivaj pijejo doma, je tako pri odvisnosti kot pri hospitalizaciji 3 : 1. Večina se jih ne zdravi, skoraj vsi tisti, ki se odločijo prenehati, pa pomoči, predvsem zaradi sramu, ne poišče v domačem okolju. "Če bi gledala samo na to, koliko ljudi se vključi v naš program, bi lahko rekla, da problematike sploh ni. Seveda je realnost zelo drugačna. Sama imam drugačen uvid v situacijo zaradi dela na centru za socialno delo, kjer spremljam policijske statistike. Vsi govorijo, da je problematika pereča, da so zaradi nje oškodovane številne družine. Tudi če se ljudje že odločijo za zdravljenje, izberejo bolnišnično, ki je zunaj kraja bivanja, v skupine v domačem okolju pa potem ne pridejo," pravi Nika Pertinač iz Društva za boj proti alkoholu Kočevje. In kolikšen je odstotek uspešnih primerov zdravljenja? "V splošnem velja, da so rezultati zdravljenja dobri, zlasti če jih primerjamo z drugimi kroničnimi boleznimi. Približno tretjina odvisnih bo uspešna po prvem zdravljenju, tretjina bo v kratkem spet postala odvisnih, ena tretjina pa bo poskušala z 'zmernim' pitjem. Vendar se bo ta skupina v letu ali dveh spremenila," pravi dr. Zdenka Čebašek Travnik. Če ste med tistimi, ki si želite sprememb, a vas ovira sram, se pri- izvaja v primerih, ko se posameznik prostovoljno obrne nanje zaradi težav, povezanih s škodljivo rabo alkohola. Prostovoljna ali prisilna intervencija? V Združenih državah Amerike je ena od pomoči t. i. intervencija, ki jo lahko 'skličejo' družinski člani ali kolegi v službi. Skupaj s strokovnjakom soočijo odvisnika z njegovim problemom in mu ponudijo pomoč. Pogosto je ta sprejeta. "Intervencija je v mojem primeru oziroma primeru moje mame odlično delovala. Ker sem jo predlagal jaz, sem bil po njenih besedah sprva največji prasec. Danes, ko ne pije že vrsto let, pa mi je hvaležna in sem njen najljubši sin, družina pa se je po njeni treznosti ponovno rodila," je povedal znanec Kane French. V Južnoafriški republiki lahko privedejo na zdravljenje vse, ki zaradi zlorabe škodijo sebi in v te namene razmetavajo denar, motijo mir in zanemarjajo sebe ali družino. Podobno je na Floridi, kjer zakon pomaga družini odvisnika, da ga s pomočjo sodišča prisilijo v nadzorovano intervencijo, oceno in stabilizacijo, detoksikacijo in po potrebi tudi daljše zdravljenje. Pri nas se ta način ne prakticira. "Imamo pa druge pristope, ki so tudi učinkoviti in jih izvajamo tudi v okviru Enote za zdravljenje odvisnih od alkohola," pojasni Čebašek Travnikova. Nika Pertinač pa meni: "Problem intervencije je ž v osnovi problem uvida v situacijo. Ta nam, tudi svojcem, velikokrat povzroča težave, če prištejemo še tabuiziranost Foto: Bori Grabovac Morse V iskanju eliksirja življenja je pred več kot 700 leti pr. n. št. neki arabski kemik po naključju odkril alkohol. A najbrž ni slutil, kakšne posledice bo človeštvu prineslo njegovo odkritje. Brezbarvno tekočino je poimenoval alkohl (fina, plemenita snov), saj je pričarala prijetno vzdušje. A o njenih uničujočih razsežnostih se je lahko prepričal še za časa svojega življenja. "Definicija 'alkoholik' ne obstaja, saj v medicini tega izraza ne uporabljamo. Alkoholizem je bolj sociološki izraz za pojav, povezan s škodljivim uživanjem alkohola. Odvisnost od alkohola, ki je bolezen, se po Mednarodni klasifikaciji bolezni označi s kodo F 10.2. Gre za skupino (šestih) znakov, od katerih morajo biti prisotni vsaj trije v obdobju minulih 12 mesecev. Nobeden od teh pa ne govori o količini zaužitega alkohola," pojasnjuje dr. Zdenka Čebašek Travnik. Zato je načelno mogoče, še pravi, da oseba, ki zjutraj potrebuje kozarček alkohola, da 'normalno' funkcionira, nima drugih znakov odvisnosti. Ampak takšni primeri so v naših krajih zelo redki. pov, s katerimi poskuša vplivati na zmanjšanje tveganega in škodljivega pitja. A treh dokazano najučinkovitejših ni med njimi ali pa jih uresničuje le delno. Zvišanje cen alkohola je še posebej učinkovito pri mladih Tretji ukrep, omejevanje dostopnosti, država izvaja delno. Imamo sicer Zakon o omejevanju porabe alkoholnih pijač, ki naj bi že pripomogel k večanju števila abstinentov in zniževanju števila čezmernih pivcev, tudi pri mladini. A mladoletni natanko vedo, v katerih lokalih je mogoče kupiti alkohol brez preverjanja. Zdravstveni inšpektorat RS letno opravi več kot 4.000 pregledov, od tega jih je 3.000 povezanih s prodajo materah. Preučiti bi veljalo možnost nadaljnjega zmanjševanja dovoljene koncentracije alkohola v krvi voznikov. Dokler to ne bo vzpostavljeno, pa je treba čim bolj izkoristiti dane možnosti podpore. Osnovna pomoč se izvaja v obliki pogovora. Vendar je pomembneje vedeti, kaj ne deluje. "Zanesljivo ne delujejo prošnje, naj ne pije, in grožnje o tem, kaj se bo zgodilo. Ne deluje iskanje alkohola po omarah in drugih skrivališčih. Ni- Foto: Bori Grabovac Morse ali ponudbo alkoholnih pijač mladoletnim osebam. Ugotovitev prekrška je odvisna od prisotnosti inšpektorja v času take kršitve na mestu kršitve. "V letu 2015 so inšpektorji ugotovili kršitve pri skoraj enem odstotku pre- koli tudi ne začnite pogovora s pijano osebo! Izvesti ga je treba, ko je odvisna oseba vsaj toliko trezna, da lahko sodeluje v pogovoru in da ni nasilna," svetuje dr. Zdenka Čebašek Travnik. Bori Grabovac Morse Kočevska www.kocevje.si Intervju oktober 2016 6 »Ne smemo ostati le na svojem dvorišču« Foto: Petra Šolar Najuspešnejše kočevsko podjetje dela noč in dan. Zaposluje okoli 190 ljudi, izvaža v več kot 50 držav sveta, v minulih desetih letih je podvojilo prodajo in je lani ustvarilo skoraj tri milijone evrov dobička. Je eno izmed 50 največjih izvoznikov iz Slovenije, njihovi proizvodi pa so sestavni del vašega avtomobila, kuhinje in obutve. Na vodilnem mestu podjetja, ki je recesijo občutilo le leta 2008, je že 17 let Srečko Štefanič. 54-letni univerzitetni diplomirani kemik ne skriva zadovoljstva nad rezultati, a poudarja, da so ti plod trdega dela. Eden največjih zaposlovalcev v kočevski občini – pred 62 leti pa je podjetje zaposlovalo le od 15 do 20 delavcev – naj bi v kratkem skupaj z nemški partnerjem zaposlil še do 35 delavcev. Melamin zadnja leta zaznamujejo presežki. Predlanski čisti dobiček je znašal 1,66 milijona evrov, lanski 2,74 milijona evrov, polletno poročilo pa kaže, da je letošnji polletni čisti dobiček 1,97 milijona evrov. Kaj je razlog za doseganje rekordnih rezultatov? Razlogov je več. Predvsem je to strategija, ki jo pod mojim vodstvom peljemo od leta 1999 še bolj poudarjeno kot pred tem. Ta temelji na zavedanju, da je osnovni motor podjetja močan razvoj. Vsi izdelki so plod našega razvoja, imamo močan razvojni tim, v katerem dela okoli 20 ljudi. Ti ljudje imajo nove ideje in ustvarjajo nove projekte. Če nimaš močnega razvojnega oddelka, lahko na dolgi rok propadeš. Mi neprenehoma ustvarjamo nove produkte, delež teh v tekoči prodaji je kakšno leto celo večji kot 30 odstotkov, in to je eden od razlogov, zakaj smo uspešni. Drugi je, da kemije vodilni v niši, med prvimi tremi v Evropi, zato smo uspešni. investiramo v nove tehnologije – v povprečju med 6 in 8 odstotki letne realizacije, kakšno leto tudi več. Tudi v patentirane tehnologije, ki so nam prinesle dober položaj na trgu. Tretji pomemben dejavnik je močan in usposobljen prodajni tim, ki obvlada tuje jezike, ki ima odlične komunikacijske veščine in veliko potuje do kupcev. Poleg tega pa je zelo pomembno tudi dobro pogajanje z dobavitelji surovin in dobro obvladovanje stroškov. Mi zelo dobro obvladujemo zaloge, terjatve in obveznosti. Če naveževa to vprašanje na preteklost: precej velikih kočevskih podjetij je po letu '90 propadlo. Zakaj? Zaspali so razvojno in investicijsko. Zmanjšali so svoje razvojne time ali jih celo ukinili, niso nastopali na tujih trgih, bili so samozadostni v smislu, da so nastopali na jugoslovanskem trgu. Moraš iti v tujino, treba je izvažati … Svet je velik, ne smemo ostati le na svojem dvorišču. V čem se uspešno podjetje razlikuje od neuspešnega? Precej od tega sem že naštel. Uspešno podjetje po navadi najde svojo nišo, kjer je boljše od konkurence. Za slovenska podjetja je ključno to, da morajo biti med prvimi tremi v svoji niši, šele tedaj so lahko tudi dolgoročna uspešna. Pri nas smo s produktom na osnovi melaminske Vodenje podjetja ste prevzeli, kot ste omenili, leta 1999. V skoraj dveh desetletjih vam je uspelo s svojimi izdelki priti v okoli 50 držav. Kakšen je recept za uspeh na tujem trgu? Spet se vračava k istim zadevam – moraš razvijati izdelke, ki so pisani na kožo kupcu. Pristop je bil takšen, da si poskušal najprej na domačem trgu najti podjetje, kjer si se usposabljal, treniral, potem pa si na osnovi pridobljenih izkušenj začel iskati nove kupce na tujem trgu. Z vztrajnostjo, ugodno ceno, prilagodljivostjo, poznavanjem tujih jezikov in tehnološko prebojnimi produkti potem lahko uspeš tudi v tujini. In ko uspeš v sosednjih državah pri pomembnih kupcih, potem dober glas seže v deveto vas. Dober glas se širi od kupca do kupca in počasi si ustvarjaš ime na trgu. Ne gre pa to čez noč. Potrebna so leta, da se zgodijo velike spremembe. Nekaj tujih kupcev smo imeli sicer že pred letom 1990 v Nemčiji, prvi večji preboj v izvozu pa smo naredili v devetdesetih, ko smo pridobili nove kupce v Nemčiji, Italiji, Franciji … Po letu 1999 smo prodajo na tuje trge skokovito povečevali, tako da danes izvažamo že v 50 držav, od tega gre nekaj več kot 65 odstotkov prodaje v države Evropske skupnosti. Glavne tuje države, kamor prodajamo, so Italija, Nemčija, Poljska, Francija, Slovaška in Nizozemska. Pojavljajo se pa tudi države iz tretjega sveta npr. Indija, Rusija, Kitajska, Arabske države, pa tudi v Združene države Amerike kaj malega izvozimo. Poleg kemijskega programa imate še lesnega in obutvenega. Kateri so najbolj prodajani izdelki in za kaj se uporabljajo? Melamin ima tri programske enote, torej tri proizvodne programe. Glavni je program PE Kemija, ki predstavlja skoraj 90 odstotkov vse prodaje. Izdelujemo različne smole na osnovi melamina in sečnine, poliamidne smole in AKD klejiva, in sicer za različna aplikativna področja – od papirne, gradbene, lesne in lakirne do gumarske industrije. Glavni proizvodi so zaetrene melaminske smole na bazi HMM (heksametilolmelamina) za gumarsko in lakirno industrijo, v gumarski industriji kot Kočevska www.kocevje.si vezivo med žično strukturo v gumi in samo gumo – te prodajamo skoraj vsem največjim proizvajalcem gum na svetu, v lakirni industriji pa kot zamreževalce, cross-linkerje, za utrjevanje lakirnih formulacij – recimo v lakih za pločevine in pločevinke itd. Druga po velikosti je programska enota PE Obutvena industrija. Tu proizvajamo impregnirana platna za kapice in opetnike v čevljih. To so deli, ki pridejo pod usnje in dajo obliko in elastičnost čevlju. Tretja enota je PE Lesna industrija – tu impregniramo dekor papir in proizvajamo t. i. filme za oplemenitenje iveric. Ta impregnirani papir se stisne pod določenimi pogoji na iverko in dobite elemente za pohištveno industrijo, recimo za kuhinje. V enem izmed časopisov ste omenili, da nameravate zagnati linijo melaminskih filcev, ki naj bi zaposlila dodatnih 40 do 50 ljudi. Za kakšen projekt gre, s kom sodelujete? Pravzaprav naj bi zaposlili od 30 do 35 ljudi, če pa se bo program zaradi uspešnosti širil in bomo postavili še kakšno linijo, pa pozneje tudi več. Zakaj gre? Spomladi smo z nemškim partnerjem ustanovili mešano podjetje z imenom smartMELAMINE, deleža sta 50 : 50. Postavljamo novo linijo za proizvodnjo melaminskih filcev, lahko jih imenujemo tudi melaminski flisi. To so izolacijski materiali iz mikrovlaken na osnovi melamina. Ta izolacijski material se bo uporabljal za različne namene – v avtomobilski in letalski industriji, pri železnicah … Pri avtomobilih se bo recimo uporabljal za izolacijo motorja in kabine, podobno pri železniških potniških vagonih in letalih. Uporabljal se bo tudi za filtracijo vročih plinov, saj je dobro obstojen pri visokih temperaturah in ima zaradi izredno tankih vlaken veliko specifično površino. Uporabljati pa ga je mogoče tudi pri varnostnih oblačilih za gasilce in delavce na naftnih ploščadih. To so tri glavna področja uporabe, kjer vidimo najhitrejšo rast prodaje. Druga področja pa so še izolacije stavb, posteljnina v hotelih itd. Kaj so prednosti tega materiala? Izredno dobra zvočna ter toplotna izolacija in predvsem negorljivost. To je edini organski material, ki prenese temperaturo tudi do 300 oC. Do zdaj znani organski materiali, zasnovani na drugih osnovah, so gorljivi. V določenih primerih pa – če imajo podobne lastnosti kot naš material, so to anorganski materiali, ki so tudi bistveno dražji in sproščajo nevarne snovi pri dekompoziciji pri visokih temperaturah. Zakaj ste se odločili za sodelovanje in skupno podjetje z nemškim partnerjem? Poiskali so nas kar oni, ker smo naravni partnerji, oni s področja tekstila, mi pa s področja melaminske kemije. Ker združujemo naša znanja in znanja nemškega partnerja, smo s tem investicijo znižali. Drugače bi bila dvakrat, trikrat višja, tako pa smo s sinergičnimi učinki njihovega znanja (oni imajo že pilotno napravo in patent za izdelovanje filcev) Intervju oktober 2016 7 in našega (mi bomo izdelovali iz melaminske smole granulat, iz katerega se bodo ta vlakna na liniji ekstrudirala) investicijo znižali in optimizirali. Investicija je vredna 6,5 milijona evrov, čakamo pa še na nepovratna sredstva, saj smo se prijavili na več razpisov, tudi na programu ORP Pokolpje. Ta sredstva naj bi pomagala pri zagonu tega podjetja. Podjetje pa naj bi pri polni proizvodnji doseglo dodatnih približno 17 mio evrov prometa. Ste eno od podjetij, ki je uvedlo nabiralnik za dobre ideje. Ste kakšno od teh uresničili in kaj dobi pobudnik ideje za nagrado? Ta sistem deluje kar nekaj časa. Letno dobimo okoli sto idej. Nagrada za predlog je okoli 33 evrov bruto za vsako idejo, ki je koristna in izvedljiva. Vsak delavec, ki idejo prijavi, tudi dobi nagrado. Če pa se iz ideje razvije večji projekt, se oblikuje projektni tim in se na osnovi prihrankov izračuna še kakšna dodatna, višja nagrada. Poseben, višji nivo je sistem inovacij, kjer posameznik ali tim prijavi inovacijo, ki temelji na bolj poglobljenem razvojnem delu in raziskavah. Tu pa po navadi izračunamo ekonomske učinke prodanih novih količin proizvodov in podelimo timu, ki je prijavil inovacijo, nagrado, praviloma v vrednosti 2 do 3 odstotke izračunanega prihranka. Zaposlujete okoli 190 ljudi. Koliko od teh jih dela v izmenah in zakaj? Približno 45 odstotkov zaposlenih dela v več izmenah, treh ali štirih. Zakaj? Ker to zahtevajo naši procesi. Veliko imamo namreč takšnih procesov, ki morajo teči 24 ur, za realizacijo teh pa je seveda treba zagotoviti delavce, ki upravljajo stroje. Če bi ustavljali procese, bi prišlo do škartov oziroma nekakovosti. Drugi razlog je, da morajo biti stroji in tehnologije, ki jih imamo, izkoriščeni, drugače ne pokrijemo stroškov amortizacije. In tretjič: tudi naša konkurenca dela 24 ur. Imate potem enkrat letno remont? Imamo. Odvisno od tehnologije. Remont kotlovnice je enkrat letno, nekatere linije imajo remonte vmes, ampak generalno je remont enkrat letno. Kaj menite o skrajšanem delovniku, ki so ga uvedli npr. na Finskem? To je morda lažje uresničljivo v javnem sektorju ali v režijskem delu podjetja. Tam, kjer teče proizvodnja, sami procesi zahtevajo daljše delovnike. Tam bi zelo težko uvedli šesturne. Če pa bi jih uvedli, bi morali podvojiti ekipe, znižati plače, na kar – znižanje standardov - ni pripravljen iti nihče. Poleg tega naši kupci in dobavitelji na Zahodu pričakujejo, da smo v komerciali dosegljivi od jutra do večera, saj delajo nabavne službe recimo od devetih zjutraj do petih, šestih popoldne. Če bi imeli šesturne delovnike, bi tudi tu morali podvojiti ekipe, kar je težko. Toliko kakovostnega kadra je tudi zelo težko dobiti. Foto: Bojan Štefanič Pobuda se sicer zelo lepo bere, je pa težje uresničljiva. Če bo kakšen bolj dodelan model v prihodnosti možen, bomo o tem tudi razmislili. Ali lahko podjetje preživi brez razvojnega oddelka – zgolj z obstoječimi dobrimi proizvodi? Menim, da podjetje takšnega ranga, kot je naše, absolutno ne, saj se je treba neprestano prilagajati trgu in zahtevam kupcev. Z modifikacijami, z novimi proizvodi – tega pa brez močnega razvojnega oddelka ni. Ena od vaših zadnjih investicij je bila vgradnja parne kotlovnice na biomaso. Z njo ste zamenjali energent, hkrati pa se je to sezono veliko kočevskih stanovanj ogrevalo ravno z vročo vodo iz vaše kotlovnice. Je v vašem interesu, da prodajate energijo mestu ali je to začasno in je bila zgrajena za vaše procese? Prvobitno je bila investicija namenjena potrebam po pari in toploti naših delovnih procesov, viške pa bi lahko prodajali. Tako je bilo tudi mišljeno. Nekaj viškov je in seveda tudi oskrbujemo mesto. V kratkem se bomo sestali z vodstvom Komunale Kočevje in dogovorili o nadalj- njih režimih. Obstajajo rezerve in bi seveda lahko pomagali pri ogrevanju mesta. V kolikšni meri in kako, pa se moramo še dogovoriti. Je pa to tudi ekološko najbolj sprejemljiv vir, saj smo emisije CO² znižali za 90 odstotkov. Najbrž ste cenejši od kurilnega olja? Absolutno smo cenejši, saj proizvajamo paro na osnovi lesne biomase. Uporabljamo lahko tudi biomaso z deležem vlage tudi do 60 odstotkov, ki je cenejša od čistih lesnih sekancev. Melamin je sponzor kočevskega kolesarskega kluba. Ali podpirate še kakšna društva oz. kakšen je vaš odnos do podpore lokalne skupnosti? Melamin podpira različne dejavnosti v našem okolju. Odklanjamo praviloma prošnje iz ljubljanskega okolja, razen če niso vezane na naše področje – izobraževanje na kemijskem področju. Podpiramo predvsem domače dejavnosti, od kulturnih, športnih do izobraževalnih. Na leto dobimo od 200 do 300 prošenj, ugodimo okoli 150. Podpiramo več športnih društev, če omenim samo večja: namiznoteniški klub in kolesarsko društvo, podpiramo strelsko, rokometno, odbojkarsko društvo, košarkarje, šahovsko društvo, šolske dejavnosti, pevske zbore, gasilska društva itd. Znanci znajo povedati, da zelo dobro igrate na klavir … kaj vam pomeni glasba? Težko bi rekel, da zelo dobro igram na klavir, res pa je, da rad igram. Tudi na harmoniko, predvsem frajtonarico, včasih pa kaj brenkam tudi na kitaro. Hodil sem v glasbeno šolo, imam šest let nižje glasbene šole, dodatno pa sem še štiri leta nadaljeval študij pri prof. Humku. Po koncu tega izobraževanja sem kar dobro igral na klavir. Z bratom Francijem sva takrat tudi imela zaključni koncert. Potem sem sedem let v ansamblu Mak igral klaviature in harmoniko, zdaj pa igram za svojo dušo. Pred kratkim je bila ustanovljena tudi veteranska godba oz. veteranska sekcija pihalnega orkestra, kjer igram klaviature in upam, da bom imel možnost kdaj igrati tudi v kaki manjši džezovski zasedbi, vendar se bo treba še dosti naučiti o tej zvrsti glasbe. Petra Šolar Kočevska www.kocevje.si Moja občina oktober 2016 8 Podpis pogodbe Odkritje spominske plošče o pobratenju R. E. Petscheju Leta 1975 sta Krajevna skupnost Kočevje mesto in Občina Prokuplje podpisali prijateljsko pobrateno zavezo. Ob 40. obletnici podpisa je leta 2015 delegacija Občine Prokuplje obiskala omenjeno krajevno skupnost. Tedaj se je pojavila pobuda za ponoven podpis sporazuma in okrepitev prijateljstva, tokrat med Občino Prokuplje in Občino Kočevje. Na podlagi te pobude je Občinski svet Občine Kočevje 24. 6. 2015 sprejel sklep, da pooblašča župana Občine Kočevje za podpis dokumenta o pobratenju med Občino Kočevje in Občino Prokuplje. Pogodbo o pobratenju sta na proslavi ob občinskem prazniku Tu, kjer sem doma, ki je bila 3. oktobra 2016, podpisala župan Občine Kočevje Vladimir Prebilič in župan Občine Prokuplje Aleksandar Simonović. S pogodbo se obe občini zavezujeta, da si bosta v okviru pristojnosti in možnosti prizadevali za sodelovanje na kulturnem, gospodarskem, turističnem, športnem in lokalno političnem področju. Pri tem bosta partnerja posebno pozornost namenjala vzpostavitvi srečanj mladih. Z vključevanjem širokega kroga občanov se tako spodbuja razvijanje dolgoročnih prijateljstev med prebivalci obeh občin ter stikov krajevnih društev, organizacij ter institucij. Najboljši spisi o Kočevju V julijski številki časopisa smo začeli predstavljati nagrajene spise osnovnošolcev na temo Kočevje – moje mesto leta 2030. Po razmišljanjih Žige Lindiča Murna in Tite Brus tokrat objavljamo tretjega v nizu spisov avtorice Katje Klun. Moje mesto čez trideset let Prebivam v prečudoviti okolici majhnega mesta, imenovanega Kočevje. Čeprav mnogi mislijo, da je dolgočasno, ima kar nekaj zanimivosti, ki so vredne ogleda. Kakšno pa bo to mesto v moji domišljiji čez trideset let? Predstavljam si ga malo večjega, torej bi se skozi leta večalo. Vendar kljub temu ne bi krčili gozdov. Veliko pozornosti bi namenjali čistoči okolja in narave. Večkrat bi organizirali čistilne akcije po Kočevju in v njegovi okolici, saj bi tako zares pokazali, da nam je pomembno okolje okoli nas. Industrija bi se spet začela razvijati. Znova bi se odprle mnoge tovarne. Tako bi veliko ljudem priskrbeli službo in mesto bi napredovalo. Razvijali bi tudi kulturno žilico samega mesta. Ohranili bi knjižnico, muzeje, kulturni center … Če pa bi bile kulturne ustanove potrebne obnove, s tem ne bi čakali, saj vse to spada v kulturno dediščino našega mesta. Odprli bi živalski vrt, ki bi še toliko bolj popestril mesto. Zgradili bi tudi nakupovalne centre, kjer bi ljudje dobili vse, kar potrebujejo. Še naprej bi ohranjali možnosti treniranja različnih športov. Prenovili bi vse obrabljene ceste in naredili bi kolesarske steze. Saj veste, za varnost vse. Še naprej bi prirejali različne prireditve, katerih se lahko udeleži vsak. Povečali bi tudi drsališče, ki ima pri zimski zabavi otrok kar nekaj vloge. Celotno mesto bi se razvijalo in postajalo boljše. Kljub napredni tehnologiji pa bi se še vedno radi odpravljali na sprehode skozi parke in gozdove. Želeli bi, da bi se vsi ljudje, tako prebivalci kot tudi obiskovalci v našem mestu počutili domače in bi v njem našli stvari in dejavnosti, ki jim ustrezajo. Katja Klun 12. septembra 2016 je predsednik RS Borut Pahor odkril spominsko ploščo Romanu Erichu Petscheju, ki je bil pomemben mešan kočevarskih korenin in velik človekoljub. Zakaj ravno R. E. Petsche? Roman Erich Petsche je bil velik ljubitelj umetnosti. Ustvaril je na stotine podob in razvil lastno slikarsko tehniko, ki jo je imenoval originalna lumigrafija. Vendar pa svojih slik ni prodajal in jih ni ustvarjal po naročilu, temveč samo poklanjal. Tako je v popolnosti ohranil umetniško neodvisnost, kruh pa si je služil s pedagoškim poklicem. Bil je neizmerno privržen domačemu kraju. Kjerkoli je že bil, Petsche je vedno ostajal Kočevar. Ne samo kot slikar, ampak tudi v vsakdanjem življenju. Raziskoval je preteklost svojega rodu, iskal stike z rojaki, omislil si je celo grb s poudarjeno kočevsko identiteto, ki ga dal upodobiti tudi na svojem grobu. Cenjena sta tudi njegov civilni pogum in zavezanost občečloveškim vrednotam. Ko je leta 1944 v Novem Sadu tvegal lastno življenje, da bi rešil življenji dveh judovskih deklic, je pokazal, da so državni zakoni lahko še tako sprevrženi, da pa se bodo vedno našli ljudje, ki bodo tudi v najbolj razčlovečenih časih prisluhnili klicu človečnosti. Tudi zato je župan Braunava ob Innu septembra 2002 pred Hitlerjevo rojstno hišo stopil s ploščico, na kateri je bilo zapisano Petschejevo ime, in tudi zato je Romanu Erichu Petscheju posvečena spominska plošča na njegovi rojstni hiši. Ker v Kočevju nanj smemo biti ponosni in ker je lahko svetel zgled našemu in prihodnjim rodovom. Kajti še kako drži misel iz Talmuda, ki si jo je za vodilo izbrala organizacija Yad Vashem, prav tista, ki je Petscheja kot 'pravičnika med narodi' postavila ob bok Oskarju Schindlerju in drugim požrtvovalnim reševalcem človeških življenj: "Kdor reši eno življenje, reši ves svet!" Prometna ureditev Kekčeve ulice Ena izmed prioritet občine je tudi skrb za (zatečeno) prometno ureditev javnih poti – cest. Vrstni red urejanja sledi aktualni problematiki in izkazanim potrebam. Tako smo zaznali potrebo po prometni ureditvi Kekčeve ulice v Kočevju, ki je t. i. slepa ulica, na koncu nje pa ni zagotovljenega obračališča. Izvirna napaka sedanjega (zatečenega) stanja sega v čas projektiranja in izgradnje celotnega večstanovanjskega kompleksa Turjaško naselje (1978–1980), ko projekt izgradnje naselja ni bil pravilno (prometno) zastavljen ali pa napačno izveden. Kakorkoli, danes imajo stanovalci in obiskovalci tega območja kar nemalo težav s prometno ureditvijo, saj Kekčeva ulica na koncu nima (več) urejenega obračališča, hkrati pa se je še povečalo število osebnih vozil na posamezno stanovanjsko enoto. Poleg tega v Kekčevi ulici deluje tudi zdravstvena ordinacija, kar prav tako vpliva na dnevno frekvenco osebnih vozil. Občina Kočevje je že pred dobrim letom dni pristopila k iskanju rešitev za nastalo (prometno) problematiko. Rešitev obstaja, vendar zahteva sodelovanja in participacijo vseh udeleženih. Ob upoštevanju zakonskih omejitev je možno dokaj elegantno iz z minimalnimi stroški izvesti menjavo zemljišč tako, da nihče ni TURJAŠKA – prometna ureditev (predlog) oškodovan. S tem bi Občina Kočevje pridobila potreben lastniški koridor, ki bi omogočal izvedbo povezave Kekčeve ulice s Turjaškim naseljem. Ulico bi kategorizirali kot enosmerno in z dodatnimi 15 bočnimi parkirnimi mesti; dodatna 3 parkirna mesta pa zagotavlja zdravstvena ordinacija. Vse stroške javne prometne ureditve bi v celoti trpela Občina Kočevje. S tem ne bi samo prometno uredili, prenovili in funkcionalno usposobili ta del mestne četrti, temveč rešili tudi obstoječi (kronični) problem pomanjkanja parkirnih mest … Vse pa je odvisno od prebivalcev Turjaške ulice, ki morajo podati soglasje. cca 100 m2 2 cca 70 m 2 cca 30 m Rubriko Moja občina pripravljajo v kočevski občinski upravi Kočevska Moja občina www.kocevje.si oktober 2016 Tudi v Italiji dobro sprejeti Parkirišče pri blokih na Ulici heroja Marinclja Parma. Mesto v italijanski pokrajini Emilija-Romanja, znano po pršutu, siru, zanimivi arhitekturi in slikoviti okolici, je gostilo drugi največji karavaning sejem v Evropi - Il Salone del Camper 2016. Na sejmu so obiskovalci prejeli tudi brezplačne brošure Mreže postajališč za avtodome po Sloveniji. Po Nemčiji, kjer se je projekt predstavljal na sejmih v Stuttgartu, Müchnu in Düsseldorfu, je prišla na vrsto sosednja Italija, v kateri se je prodaja počitniških vozil v prvem polletju povečala za kar 13,5 odstotka v primerjavi z letom poprej. "Sejma v Parmi smo se udeležili skupaj s Caravaning clubom Slovenije. Gre za aktiven začetek dobrega sodelovanja na področju promocije Slovenije kot popotnikom z avtodomi prijazne destinacije tudi v prihodnje. Veseli nas, da so tudi italijanski avtodomarji – podobno kot pred dnevi nemški – začutili Slovenijo kot deželo, v kateri bi se lahko ustavili in jo raziskovali. In to je pravzaprav to, kar želimo s projektom doseči – poleg ureditve ustrezne infrastrukture tudi spodbuditi avtodomarje, da doživijo drugačno, pristno, posebno Slovenijo," pravi koordinatorka projekta Petra Krnc. Brezplačna brošura s stotimi lokacijami, na katerih se popotnik z avtodomom lahko brezskrbno ustavi in prenoči, je bila med obiskovalci zelo dobro sprejeta tako na razstavnem prostoru Adrie Mobil, kjer se je Slovenija kot karavaning (in kamping) destinacija predstavlja v sodelovanju s Slovensko turistično organizacijo, kot med avtodomarji na postajališču za avtodome ob sejmu. V projekt je trenutno vključenih 56 občin, med njimi je tudi Občina Kočevje. S promocijskimi aktivnostmi bodo občine partnerice nadaljevale tudi v prihodnje, ob tem pa poudarjajo vključevanje lokalnih ponudnikov, ki morajo ob ustrezni infrastrukturi poskrbeti tudi za primerno vsebino ter korektno obveščanje. Zgodba sega kar daleč nazaj, še v čas družbene lastnine v nekdanji skupni državi. Takratna lokalna skupnost je prek stanovanjske skupnosti zagotavljala gradnjo t. i. družbenih stanovanj, največkrat blokov. Seveda so bili takratni gradbeni standardi prilagojeni času in potrebam: na vsako stanovanjsko enoto v večstanovanjskih objektih je bilo zagotovljeno samo nekaj parkirnih mest. Z osamosvojitvijo Slovenije in s spremembo političnega sistema so lahko uporabniki družbenih stanovanj slednja lahko prednostno odkupili (t. i. Jazbinškov zakon) in tako postali etažni lastniki. Vsi in vsak se je takrat posvečal svojemu (stanovanjskemu) problemu, preostalo je bilo sekundarnega pomena (doma je bil največkrat parkiran samo en avto znamke zastava 101, yugo …). Z rastjo življenjskega standarda in blaginje pa so se v novejšem (sedanjem) času pojavile tudi nove potrebe – potrebe po dodatnih vozilih, ki so v sedanjem času postala tudi cenovno dostopna praktično vsakemu posamezniku. Tako se nemalokrat dogaja, da ima ena družina v bloku dve ali celo več osebnih oz. motornih vozil … In kam jih parkirati, ko se vrnemo iz službe domov? Tukaj nastane velika zagata, celo logistični problemi, zlasti pozimi, ko je zaradi snežnih razmer parkirnih mest še nekoliko manj … Občina Kočevje je take težave meščanov prepoznala in aktivno pristopila k reševanju problema mirujočega prometa, vendar ob določenih pogojih: da je lastnik zemljišča, na katero se posega, Občina Kočevje; da je gradnja takih objektov (parkirišč) dopustna v prostorsko-izvedbenih aktih, in da obstaja aktivni interes etažnih lastnikov okoliških 9 večstanovanjskih objektov za odkup urejenih parkirnih mest. K urejanju prvega urjenega parkirišča je Občina Kočevje pristopila na lokaciji blokov UHM v Kočevju. Lastnik parcele za bloki je izvirno Občina Kočevje, prostorsko- izvedbeni akti dopuščajo gradnjo parkirišč, interes etažnih lastnikov obstaja … Izpolnjeni so torej vsi vhodni pogoji. Ocenjena vrednost posega je po projektantskem predračunu (PZI) 71.746,69 EUR (skupaj z DDV). Na novo bo pridobljeno 37 parkirnih mest + 2 parkirni mesti za invalidne osebe. Celotno parkirišče bo v asfaltni izvedbi, vsak parkirni boks pa bo imel nameščeno tudi ročno dvižno zapornico. Predvidena končna cena na eno urejeno parkirno mesto bo znašala do 2.500 EUR. Prednost pri odkupu bodo imeli etažni lastniki blokov UHM (prodajalo se bo v obliki neposrednih pogodb). nova drevesa - Carpinus betulus (beli gaber) zatravitev ohranitev obstoječih grmovnic KANALIZACIJSKO OMREŽJE - mešan sistem VODOVODNO OMREŽJE x x x x SN ELEKTROENERGETSKI VOD - podzemni NN ELEKTROENERGETSKI VOD - podzemni TELEKOMUNIKACIJSKI VOD - podzemni TELEKOMUNIKACIJSKI VOD - TKK CESTNA RAZSVETLJAVA NAPOVEDUJEMO: Vzpostavitev mestnega potniškega 23.DECEMBER 2016 prometa v Kočevju KOČEVJE Občina Kočevje pripravlja celostno prometno strategijo, del katere je tudi možnost vzpostavitve mestnega potniškega prometa v Kočevju (MPPK). Za občino je zelo pomembno mnenje javnosti, zato smo pripravili kratko anketo, kjer bomo lahko ugotovili potovalne navade in potrebe občanov. Podatki, ki jih bomo pridobili, bodo služili za pra- vilno ureditev MPPK. Anketi sta priloženi tudi informativni karti z vrisanimi trasami, postajališči MPPK in orientacijskimi točkami. Na prvi karti (predlog 1) je vrisana krožna trasa s 30-minutnim intervalom, kjer je možna vožnja ali v smeri urinega kazalca ali pa v obratni smeri. Na drugi karti (predlog 2) pa se trasa križa na Kolod- vorski cesti in tvori vožnjo v obliki osmice. Tudi tu je možnost vožnje ali v eno ali drugo smer in interval vožnje 30 minut. Izpolnjevanje ankete vam bo vzelo nekaj minut časa, zato vas prosimo, da jo skrbno preberete in izpolnite ter podate svoje predloge. Anketa je na spletnem naslovu: https://www.1ka.si/a/104126. Mestni potniški promet Kočevje Predlog 1 Breg krožna vožnja s 30 minutnim intervalom 6 5 7 Mahovnik Rudniško jezero 4 113 3 Trata 8 9 2 7 krožna vožnja s 30 minutnim intervalom 6 1 Kulturni center Kočevje (KCK) 2 Pošta 3 Policija 4 Mahovnik (Gasilski dom) 5 Breg pri Kočevju 6 Podjetniško naselje Kočevje 7 Petrol 8 Železniška postaja 3 10 9 Nebotičnik 2 5 Mahovnik Rudniško jezero 8 9 113 4 Trata 10 Melamin 10 center Mestni potniški promet Kočevje Predlog 2 Breg 11 Zdravstveni dom Kočevje 11 1 12 13 15 12 Pokopališče Kočevje 13 13 Mestni log 14 15 Tuš OŠ ob Rinži Nebotičnik 4 Železniška postaja 5 Petrol 6 Podjetniško naselje Kočevje 7 Breg pri Kočevju 8 Mahovnik (Gasilski dom) 9 Policija 12 Zdravstveni dom Kočevje 13 Pokopališče Kočevje 14 Mestni log Mestni log 16 14 Pošta 3 11 Melamin 12 1 14 OŠ ob Rinži Mestni log Kulturni center Kočevje (KCK) 2 10 Nebotičnik 11 center 1 15 OŠ ob Rinži 16 Tuš 15 OŠ ob Rinži Rubriko Moja občina pripravljajo v kočevski občinski upravi Kočevska www.kocevje.si Aktualno oktober 2016 10 Od tabuizacije do komercializacije smrti Smrt je zavita v tančico skrivnosti, saj vemo le, da bomo nekoč umrli, nič drugega pa ni gotovo. In če si z lahkoto predstavljamo svet v času, ko nas še ni bilo, se je veliko teže sprijazniti s tistim, ki se bo naprej vrtel brez nas. Smrt je do 18. stoletja tudi v zahodnem svetu veljala za nekaj povsem normalnega, za tem pa so jo ljudje začeli demonizirati. 20. stoletje jo je razglasilo za tabu, v 21. pa se, nasprotno, o njej govori povsod. Po mnenju francoskega sociologa in filozofa Jeana Baudrillarda je to zato, ker je zahodna družba mrtva in zato nad smrtjo navdušena. "Vse bolj so priljubljeni alternativni pogrebi, bolnišnice in hospici povečujejo zanimanje za proces umiranja in žalovanja, svet preplavljajo knjige in dokumentarci, splet je poln spominskih strani in virtualnih pokopališč," v svojem diplomskem delu o ritualnih in potrošniških vidikih smrti ugotavlja Mojca Goršič. Celotna pogrebna dejavnost se vse bolj komercializira in 'internetizira'. Po svetu, tudi na ljubljanskih Žalah, lahko ob naročilu pogreba naročite tudi prenos pogrebne svečanosti prek spleta, ki je dostopna tistim z uporabniškim imenom in geslom. Veliko dlje so šli v tujini, kjer neko britansko podjetje ponuja 'pokope' v vesolju. Vzorec pepela shranijo v posebno kapsulo, ki jo z raketo pošljejo v vsemirje. Storitve stanejo med 500 in 10.000 evri, prvi tovrstni pogreb pa so izvedli že leta 1997. Pepel pokojnika, ki je bil ljubitelji morja, je mogoče shraniti v koralno žogo, ki po potopu v globine postane umetni morski greben. Ponekod je po naročilu mogoče izdelati posebne rakete za ognjemet, napolnjene s pepelom preminulega. Iz slednjega si nekateri omislijo umetniško sliko, ga stisnejo v diamant ali v poseben svinčnik. Italijani so oblikovali biorazgradljive kapsule, ki jih svojci lahko zakopljejo pod drevo, ki mu posmrtni ostanki omogočajo rast. Na Japonskem postaja priljubljen celo tokijski tridnevni pogrebni sejem, na katerem je lani razstavljalo 220 podjetij, obiskalo pa ga je 22.000 ljudi. Poleg nagrobnikov, žar in krst ponujajo balone, ki pepel umrlega ponesejo v nebo. Za boljšo demonstracijo prostovoljci legajo v krste, ki jih lahko preizkusijo tudi obiskovalci. Pri nas, pravijo pogrebniki, umrli in njihovi svojci pri pogrebih nimajo veliko 'domišljije'. Od 19.834 lani umrlih prebivalcev je večina izbrala žarni ali klasični pogreb. Največ, kar se od kakšnega zasebnega pogrebnika pričakuje, je, da umrlemu pobarva lase, postriže nohte ali ga napudra. Če parafraziramo besede omenjenega Baudrillarda, je danes prisotna težnja po tem, da bi umrli v čim večji meri ohranil videz živega. Še vedno se smehlja, ima enako barvo kože, lahko je celo bolj svež, kot je bil za časa življenja. Manjka samo še to, da bi spregovoril. A tudi to bi moral opraviti čim hitreje, saj je v današnji družbi čas denar, in časa se niti zaradi smrti ne sme izgubljati. Bivši člani družbe se izključijo hitro Stolp tišine: Svoje pokojne so ujedam na stolpih puščali tudi iranski zoroastristi • Foto: Bori Grabovac Morse Na Tajvanu nekateri ljudje namesto naricalk, ki so plačane, da jočejo na nekaterih vzhodnjaških pogrebih, najemajo striptizete. Te naj bi pomirile vandrajoče duhove in poživile priložnost. Najeta dekleta se sicer ne slečejo popolnoma, niso pa sramežljiva pri skakanju na krste ali pri plesu v naročju žalujočih. Nekdanja skupina umorjenega glasbenika Tupaca Shakurja trdi, da so na pikniku, na katerem naj bi počastili spomin preminulega raperja, njegove posmrtne ostanke pomešali z marihuano, jih zvili v smotko in skadili. Podobno je storil kitarist skupine Rolling Stones Keith Richards, ki je v dim spremenil svojega očeta. in diskretno, zadnje slovo je vse pogosteje rezervirano le za družino. Posameznik, ki je prej umiral doma, obkrožen s svojci, danes pot povečini zaključi v bolnišnici, priključen na stroje. Pri svojem umiranju, pravijo nekateri, nima več besede. Tudi od žalujočega se pričakuje, da čim hitreje preboli smrt ter se vrne v normalno življenje. Prevelika žalost velja celo za morbidno in nenormalno. Čudni in še bolj čudni obredi Nenavadne in včasih za okus zahodnjakov bizarne obrede so ali pa še izvajajo na različnih koncih sveta. Famadihana ali preobračanje kosti je tradicija v nekaterih delih Madagaskarja. Gre za redno odkopavanje mrtvih, ki jim vsakič zamenjajo oblačila, jih sprehodijo po vasi in z njimi plešejo. Nato jih, do naslednjega družinskega srečanja, ponovno položijo v grob. V preteklosti so s svojimi pokojnimi plesali tudi na Irskem, a le pred pokopom rajnkega, ki so ga nato pustili počivati v večnosti. Obešanje krst so prakticirale stare kitajske dinastije, ki so rakve 'razstavljale' na visokih klifih. Verovali so, da so tako bliže nebesom tudi njihovi dragi, duše pa lahko prosto vandrajo naokrog. Avtohtono ljudstvo na severozahodu Amerike je svoje mrtve puščalo v kakšni jami blizu vasi ali mesta, kjer so bili prepuščeni živalim. Nekatera indijanska plemena so svoje preminule živalim prepustila na drevju. Skupnost Parsijev, povečini pripadnikov zoroastrizma, je svojce pripravila, okopala in jih nato pustila na stolpih verskih templjev, kjer so jih pojedle ujede. Starodavni ritual Fidžijcev pa vključuje davljenje. Ne pokojnika, temveč njegovih najbližjih in najdražjih. Mrtvec naj ne bi ostal sam, temveč ga morajo spremljati domači. V Indiji so skupaj s preminulimi koščke, te pa nato položijo na vrh hriba, kjer so prepuščeni naravnim pojavom in ujedam. Verujejo namreč, da ohranitev trupla, ki je le še prazna posoda, ni potrebna. Komercializirajo se tudi nagrobniki. Ta večkrat ukradeni spomenik bosanskemu borcu spet stoji na svojem mestu. Foto: Bori Grabovac Morse sežigali njihove vdove, ki naj bi možu s tem izkazale spoštovanje. Eno najbolj nenavadnih pogrebnih tradicij še vedno prakticirajo v notranjosti Mongolije in v tibetanski provinci Činghaj. Mrtvo telo razsekajo na Kraj, kamor gospa s koso nima vstopa V svetu je poznan politično-družbeni fenomen, ki z zakonom prepoveduje umiranje v določeni stavbi, političnem okrožju ali na nekem območju. Najstarejši tovrstni primer je znan iz 5. stoletja pr. n. št. na grškem otoku Delos, kjer je bilo umiranje prepovedano iz verskih razlogov. Otok so smatrali kot sveti prostor, zato so na njem izvedli različne 'očiščevalne' ukrepe«, da bi pravilno častili božanstva. Najprej je tiran Pejzistrat naročil, da se vsi grobovi, ki ležijo okoli otoškega templja na dosegu očesa, izkopljejo in ponovno zakopljejo zunaj teh meja. V 5. st. pr. n. št. pa je bil po navodilih delfskega oraklja celoten otok očiščen mrtvih in prepovedano je bilo umreti ali roditi na njem. V Braziliji je župan mesta BiritbaMirim leta 2005 prepovedal umreti komurkoli, in čeprav ni napovedal nobenih specifičnih kazni, bi oglobil ali celo v zapor poslal sorodnike tistega, ki bi si drznili preminiti. Glavni razlog je, da večina od 28.000 prebivalcev ne skrbi za svoje zdravje, s smrtjo pa bi povzročili dren na že tako prepolnem pokopališču. Od leta 1910 so na njem pokopali 50.000 ljudi, tisti, ki so umrli po letu 2005, ko je bilo to polno, so bili prisiljeni v delitev kript, nekateri so zadnji počitek našli kar pod lokalnimi pešpotmi. Tudi italijanski Falciano del Massicio na jugu Italije umiranja ne dovoli zaradi prostorske stiske. Mestece je že od leta 1964 v sporu s sosednjim krajem glede pravic do starega pokopališča. Župan se je končno odločil, da bo zgradil novo, a dotlej morajo ljudje s svojo smrtjo počakati. Smrti so vstop iz verskih razlogov odrekli na japonskem otoku Icukušima, ki ga imajo za svetega šintoistični verniki. Takoj, po edini bitki na otoku leta 1555, je zmagoviti poveljnik dal padle borce prepeljati na kopno, morali so očistiti celotno bojišče, zdrgniti kri s stavb in iz notranjosti, s krvjo prepojeno zemljo pa so odpeljali z otočka. Od leta 1878 v bližini svetišča ni dovoljeno niti umiranje niti rojevanje, zato morajo nosečnice in starci, ki se jim bliža smrt, ali so na smrt bolni, oditi na kopno. Mesto Lanjaron v španski Andaluziji ima 4.000 prebivalcev, za katere prepoved velja, dokler vlada ne kupi zemljišča za novo pokopališče. Arktični norveški Longyearbyen na Svalbardskem otoku je še en kraj, na katerega smrt nima vstopa. Mesto ima le majhno zadnje počivališče, ki že več kot 70 let ne sprejema novih kandidatov. In razlog? Telesa pokojnikov niso nikoli razpadla, saj so jih odlično ohranila zamrznjena tla. Znanstvenikom je tam celo uspelo odstraniti tkivo z nedotaknjenim virusom influence z moškega, ki je umrl leta 1917. Danes tako hudo bolne in umirajoče običajno z letalom ali ladjo prepeljejo v druge dele Norveške. Mit pa naj bi bila prepoved umiranja v katerikoli kraljevski palači. A to naj bi veljalo le za 'običajne smrtnike', ker bi v tem primeru imeli pravico do državnega pogreba. Bori Grabovac Morse Kočevska www.kocevje.si Izza kulise oktober 2016 11 Država investira v kočevsko-ribniško območje Na osrednji prireditvi Občine Kočevje ob občinskem prazniku smo lahko slišali, kako država izdatno investira v Kočevsko. Gradnja novega vodovodnega omrežja s sodobno tehnologijo čiščenja od Sodražice, Ribnice do Kočevja in od Žužemberka, Kočevja do Dobrepolja je v zadnjih letih največja investicija. Odločitev za gradnjo je bila sprejeta že pred 13 leti. Ker gre za večdesetmilijonske investicije, ki se financirajo iz kohezijskih sredstev EU, je bil potreben sporazum med občinami in pristojnim ministrstvom za okolje. To je bila podlaga za pripravo projektne dokumentacije in pridobivanje dovoljenj. Investicija se je lahko začela po odobritvi evropskih sredstev, za katera se je bilo treba boriti na državni ravni, saj so bila za ta denar zainteresirana tudi druga območja. Zadovoljni smo, da se tako izvajajo projekti, ki smo jih v SD načrtovali in se zavzemali za izvedbo vse do zaključka finančne konstrukcije. Žal je županov pogled segal samo šest let nazaj in ne vidi, kako pomembno delo je bilo opravljeno v preteklosti. Dokončanje železniške proge je naslednja investicija, ki jo nadaljuje država, vendar žal s prevelikim zamikom do Kočevja, tudi zaradi odločitve županov, da se najprej zgradi proga s postajališči za potniški promet do Ribnice. To je obsegalo sredstva, s katerimi bi bila proga za potrebe gospodarstva zgrajena že do Kočevja in glede tega je bilo že večkrat povedano, kolikšna škoda je zaradi višjih stroškov prevozov v tem obdobju nastala v gospodarstvu. Krožišče v središču Kočevja je investicija, ki jo financirata država in občina, zato upamo, da bo zaključena še pred zimo do te faze, da bo potekal promet vsaj po enem asfaltiranem vozišču. Ponovno pa opozarjamo na zmanjšanje prometa podjetnikov, ki imajo svoje poslovne prostore ob krožišču in potrebujejo zaradi spremenjenega prometnega režima podporo za povezavo parkirišč s Podgorsko ulico. Naslednja investicija je bil pripeljati sedež družbe Slovenski državni gozdovi na Kočevsko. Interes države oziroma pričakovanje ljudi je, da se vendar začne gospodar- jenje z gozdom in predelava lesa v Sloveniji izvajati tako, da bomo ponovno razvili lesnopredelovalno industrijo. Vendar se še vedno ne zazna, kako pomembno vlogo ima pri tem podjetje Snežnik, ki lahko postane osrednji center predelave in izobraževanja gozdarjev in lesarjev. Zato obstaja upravičena bojazen, da bo tudi ta priložnost zamujena in bo železnica samo pospešila prevoz lesa v tujino in se bomo namesto o razvoju ponovno pogovarjali o težavah. Vesna Lisac časno zunaj nje temelji na sodelovanju in iskanju konsenza, to pa je edina možna pot za uspeh kraja. Najpomembnejša dogodka v tem obdobju sta še vedno pridobitev sedeža državnega podjetja za gozdove v Kočevje (SiDG) ter začetek izgradnje železnice. Za obe pridobitvi lahko rečemo, da imata kar nekoliko zgodovinski pomen za razvoj občine. Gre za to, da vračata Kočevje na zemljevid Slovenije kot mesta, ki postaja (oz. lahko postane) center za poslovanje z lesom na državni ravni in z realnimi možnostmi razvoja lesne verige. Ne glede na čudne poti dogovarjanja visoke politike, nam je Kočevarjem pravzaprav uspelo dobiti sedež tega podjetja tam, kamor po logiki stvari tudi spada: v občino z največjimi površinami gozdov v državni lasti. Izgradnja in odprtje železniške proge za tovorni in potniški promet pa je za Kočevje še večji preboj, je najpomembnejša naložba države v kočevsko občino in pokrajino v zadnjih 30 letih. O podrobnostih tega projekta smo v lokalnem odboru SMC prvič slišali na obisku julija 2015, ko je Kočevje obiskal minister Gašperšič in zagotovil svojo odločenost, da se zastavljena posodobitev kočevske proge tudi realizira. Konec septembra je podpisal pogodbo za začetek del, ki naj bi omogočila delovanje železnice že v letu 2018, torej v treh letih mandata vlade, ki jo je oblikovala in jo vodi stranka SMC. Še več: vlada Mira Cerarja se zaveda, da je treba Kočevju dati spodbudo in pomen tudi na drugačen način, in sicer tako, da pride v Kočevje in se od blizu seznani tako z dosežki kot tudi s težavami Kočevarjev in Kočevskega. Obisk vlade v Kočevju je okvirno načrtovan za 8. november 2016, kar je izjemen in pomemben političen dogodek za Kočevje, za katero si je zelo veliko prizadeval tudi lokalni odbor stranke SMC v Kočevju. Jasna Vesel cem izposojo koles ter tako vzpostavili vse pogoje za razvoj športnega turizma. Skupna vstopna točka, ki jo bo predstavljal TiC, bo omogočila obiskovalcu doživljanje Kočevskega, hkrati pa mu bodo predstavljene tudi možnosti za obisk turistične ponudbe vseh drugih ponudnikov v naši občini. Kar se tiče urejanja okolice kočevskega jezera, nam dela še ni zmanjkalo: pridobljena so že vsa soglasja k projektni dokumentaciji za razširitev lesenega dela plaže kakor tudi izgradnjo jadralno-potapljaškega centra, s sredstvi projekta LIFE Kočevsko smo očistili že nekaj večjih jam ter vzpostavljamo učno pot okoli kočevskoreškega jezera. S sredstvi iz državnega proračuna smo se lotili čiščenja reke Rinže ter urejanja njenih brežin in sprehajalnih poti vzdolž reke. Trenutno poteka projektiranje krožne sprehajalne poti okoli kočevskega jezera. Ugotavljamo, da so bile obljube Moje Kočevske po potrebnih spremembah na področju turizma in kulture v naši lepi kočevski občini realno napovedane. Vsebinsko nadgrajeno, predvsem pa primerno predstavljeno Kočevsko na turističnih trgih tako v Sloveniji kot zunaj nje bo potrdila porast obiska turistov v kratkem. Lilijana Štefanič delavo zemljišč na področju OMD, ukinitev Sklada kmetijskih zemljišč in prehod zaposlenih na upravne enote in ministrstva. V stranki SDS želimo, da bi imeli večjo vlogo in pomen družinskih kmetij, to bi storili s spremembo zakona o kmetijstvu in določenih podzakonskih aktov. S tem bi dosegli naslednji cilj. Davčno bi razbremenili družinske kmetije, zmanjšali birokracijo in poenostavili poslovanje in trženje, sami bi lahko izbirali svetovalce s podelitvijo koncesij svetovalnim službam ali posameznikom, spremenili politiko subvencij na osnovi prioritetnih ciljev. V programu je tudi zapisan ukrep, ki je vzbudil veliko zanimanje v naši občini, to je dodelitev zemljišč za obdelavo tudi mestnemu prebivalstvu (vrtički za samooskrbo). Ker je program obsežen, sem predstavil nekaj ključnih točk, ki še posebej zadevajo našo občino in njene prebivalce. V preteklosti smo pokazali, da kot lokalna skupnost lahko pokažemo homogenost in stopimo skupaj ter s tem dokažemo, da se lahko veliko stvari doseže in izboljša. Kot član občinskega sveta bom poskušal doseči, da vsi akterji, ki krojijo politiko, stopimo skupaj in da dosežemo tako želene spremembe. Luka Bubnjić Sodelovanje kot odločitev Letošnjo podelitev občinskih nagrad za leto 2016 ter spremljajočo proslavo občinskega praznika je zaznamovala posebno polna dvorana Šeškovega doma in posebno dolgo, skoraj dveinpolurno dogajanje. Vsebinsko je bila proslava dobro pripravljena, organizatorjem je treba izreči priznanje za tekoč scenarij, za pravo mero slovesnosti in sproščenosti ob glasbenih vložkih. Podobno je treba dati priznanje tudi slavnostnim govorcem na občinski proslavi, saj so vsak na svoj način povezovali zgodovinske dogodke v Kočevju s sedanjim stanjem našega mesta in občine. Nadvse markanten je bil govor danes 96-letnega dr. Bogdana Osolnika, ki je pridal dih avtentičnega pričevalca zgodovine tudi letošnji proslavi. Županov govor je bil usmerjen predvsem na dosežke in pomembne projekte Občine Kočevje, ki se v letu 2016 zaključujejo ali pa dobivajo pomemben zagon: sodelovanje Kočevja pri gradnji dveh vodovodov, izgradnja krožišč, čiščenja struge Rinže, začetek projektov za obnovo zdravstvenega doma in urgentnega centra v Kočevju, odprtja Kulturnega centra Kočevja itn. Omenjene dosežke je povezal tudi s spoznanjem, da se je v tem mandatu občinskega sveta bistveno spremenila politična kultura. V koaliciji in ob- Turizem je prihodnost Kočevskega! Obljuba dela dolg in analizi rezultatov na področju gospodarstva sledi predstavitev še ene gospodarske panoge – turizma. Ta predstavlja v sodobnih gospodarstvih evropskih držav kar 20 % BDP, tem trendom pa se približuje tudi Slovenija, ki beleži vsako leto rekordne obiske gostov. Ker smo pregovorno regija z izjemnimi naravnimi danostmi, smo se v Moji Kočevski odločili, da bomo prešli od besed k dejanjem. Zato smo v letu 2015 sprejeli dva temeljna dokumenta: Strategijo razvoja turizma v občini Kočevje in Lokalni kulturni program, v katerih smo jasno zapisali vizijo razvoja in opredelili vse aktivnosti, ki vodijo do njihove uresničitve, med njimi tudi ustanovitev Javnega zavoda za kulturo in turizem, ki ima sedež v prenovljeni stavbi nekdanjega kina Jadran, ki danes nosi ime Kulturni center Kočevje. Ta je zaradi pestrosti ponudbe kulturnih dogodkov postal prostor druženja vseh generacij. Če so nekateri dvomili o obiskanosti dogodkov, lahko postrežemo z zanimivim podatkom: do 1. 10. 2016 je naš KCK obiskalo kar 8.000 ljudi. Do konca leta pričakujemo obisk več kot 10.000 obiskovalcev. Prek zavoda z intenzivno marketinško kampanjo razvijamo turistično podobo in po- nudbo destinacijske znamke Kočevsko – Greendestination. Z izgradnjo postajališč za avtodome smo se vpisali na seznam postajališč in tako zagotovili letno po 500 prenočitev tako domačih kot tujih gostov. Prav ta mesec prejema občina Kočevje plaketo za vzorno urejeno možnost prebivanja popotnikov v avtodomih. Prepričani smo, da bo število obiskovalcev na račun ureditve kampa ob jezeru, ki ga bomo začeli graditi še ta mesec, veliko višje. Z izgradnjo mladinskega hotela v centru mesta bomo zagotovili 30 ležišč, delovanje turističnoinformacijskega centra TiC in na tej lokaciji omogočili obiskoval- Kmetijski razvojni program SDS-a V zadnjih mesecih je bilo kar nekaj govora o zemljiščih, ki jih imamo na Kočevskem in so v lasti države (81 % zemljišč v občini). Veliko te zemlje je kmetijskih površin, ki so kakovostne za obdelavo, saj je v preteklosti Kočevje slovelo po zelo uspešnem kmetijstvu in po zelo uspešnih produktih, ki so nastali v našem okolju. Ker od vladne koalicije ni predlogov, ki bi stanje v kmetijstvu izboljšali, smo jih v stranki SDS pripravili pet, ki bi izboljšali stanje v kmetijstvu, zelo pomembnem za naše okolje. Nekaj teh predlogov predstavljamo v nadaljevanju. V prvi vrsti se opredeljujemo do kmetije, bolje rečeno družinske kmetije, kot osnovne celice kmetijstva v Sloveniji. Nadaljujemo z nujnimi spremembami kmetijsko-zemljiške politike (kar je izjemnega pomena za Kočevje), ki je tesno povezana s prehransko varnostjo kot tretjim pomembnim elementom v naboru potrebnih korekcij obstoječega stanja. Konkurenčnost in potrebe po poslovnem sodelovanju in povezovanju udeležencev v verigi od njive do krožnika ocenjujemo kot ključni element gospodarskega vidika kmetijstva in nazadnje se opredeljujemo do struktur in organizacij dela znotraj samega ministrstva in strokovnih služb, javnih zavodov in raziskovalnih institucij, ki s svojim znanjem lahko bistveno prispevajo k razvoju panoge in s tem varovanju potrošnika in okolja kot življenjskega in delovnega prostora našega človeka. V stranki SDS želimo, da se s tem razvojnim programom doseže, da kmetijska zemljišča in gozdne površine služijo svojemu namenu, to bi storili s spremembo zakona o kmetijskih zemljiščih, zakona o gozdovih in podzakonskih aktov. Cilj, ki bi ga s tem dosegli, je: razdelitev ali simbolični dedni zakup kmetijskih zemljišč in gozdov, posebna skrb za višinske in gorske kmetije, stimulativni ukrepi za ob- Kočevska www.kocevje.si Zdravje oktober 2016 12 Ravnanje z osebami, ki imajo osebnostne motnje Ker ne poznamo značilnosti osebnostnih motenj, ne vemo, kako komunicirati s takšnimi osebami, težave pa se lahko le še stopnjujejo. Zato in ker se v poklicih, ki takim ljudem pomagajo, najpogosteje srečujemo z osebami, ki imajo osebnostno motnjo, je Center za socialno delo Kočevje 29. septembra organiziral izobraževanje z naslovom Ravnanje z osebami, ki imajo osebnostne motnje. Te izstopajo po svojem deviantnem vedenju od drugih oseb in povzročajo težave v lokalni skupnosti in v organizacijah, na katere se obračajo, ko so v stiski. Namen izobraževanja, ki ga je v prostorih kočevske gimnazije izvedla prof. dr. Mojca Zvezdana Dernovšek, dr. med., specialist psihiater, je bil prepoznavati možne oblike odzivanja pri delu z osebami, ki imajo osebnostne motnje, razlikovati te od duševnih motenj in spoznati možnosti ravnanja v različnih okoliščinah. Dernovškova ima dolgoletne izkušnje na področju dela z osebami, ki imajo osebnostne motnje, in tudi z osebami, ki imajo duševne motnje. Udeleženci izobraževanja so bili predstavniki centra za socialno delo, zavoda za zaposlovanje, policije – kriminalisti, zdravstveni delavci, predstavniki nevladnih organizacij, svetovalni delavci šol in drugi posamezniki. V prvem delu izobraževanja je predavateljica podrobno predstavila zgodovinski pregled prepoznavanja osebnostnih motenj, značilnosti le teh, kako jih prepoznavati, lastnosti posameznikov, pri katerih so osebnostne motnje prisotne, in vrste osebnostnih motenj. Posebej smo se ustavili pri razlikovanju med osebnostnimi in duševnimi motnjami, saj ljudje zmotno ta dva pojma enačijo, zato smo na izobraževanju o osebnostnih motnjah naredili razmejitev. Osebnostna motnja ni duševna motnja. Določena vedenja, ki jih človek z osebnostno motnjo ima, lahko spominjajo na nekatere značilnosti duševne motnje, vendar gre za dve popolnoma ločeni bolezni, ki pa se lahko med seboj prepletata. Za duševno motnjo je značilno, da posameznik že zgodaj v življenju pridobi določeno ranljivost, ki se skladno z vplivom okolja lahko razvija ali ne. Človek, ki zboli za duševno motnjo, ima lahko po- polnoma zdravo osebnost, zato je okrevanje možno. Pri osebnostnih motnjah pa so lastnosti izrazito poudarjene, oseba se ni zmožna učiti iz svojih napak, zato jih stalno ponavlja. Oseba z osebnostno motnjo ne vidi problema v sebi, temveč v svetu, zato poskuša spreminjati svet, ne sebe. V določenih okoliščinah vsi želimo spreminjati druge, vendar ne za vsako ceno, ravno to pa je značilnost ljudi, ki trpijo za osebnostno motnjo. V drugem delu smo podrobneje pregledali službe pomoči, ki se pri delu srečujejo z ljudmi, ki imajo osebnostne motnje, težave, ki jih imajo ob tem, in možnosti poteka zdravljenja osebnostnih motenj. Čeprav osebnostne motnje ni mogoče zdraviti, se osebe vključujejo v obravnavo pri psihiatrih, kadar gre za pridružene težave drugih duševnih motenj, ki pa jih lahko zdravijo. Hospitalizacije so smiselne, kadar je oseba v akutni krizi, so pa redko funkcionalne in večinoma kratkotrajne. Z zdravili zdravijo sočasno prisotne duševne motnje, vendar je problem v tem, da jih ne jemljejo redno. V določenih primerih je lahko učinkovita psihoterapija, če se osebe odločijo zanjo in se zavežejo, da v njej vztrajajo. Pomoč preostalih služb je v okviru storitev in nalog, ki jih izvajajo s soglasjem osebe ali brez njega. Žal je pomoč vedno učinkovita le toliko, kot jo je oseba pripravljena sprejeti in glede na to, koliko je zmožna spreminjati sebe, kar pa je pri osebah z osebnostno motnjo oteženo. V večini primerov gre za pomoč tem osebam pri reševanju kriznih situacij, vendar je več možno narediti s prilagoditvijo okolja in situacij kot pa spreminjati njihovo osebnost. Posebno pozornost smo namenili temi, kako komunicirati z osebo, ki ima osebnostno motnjo, kaj lahko od nje pričakujemo, kakšna je naša vloga delovanja v odnosu z njo in kako pristopiti k reševanju problematike, ki jo oseba poudarja. Ugotovili smo, da nobena izmed služb pomoči (policija, zdravstvo, centri za socialno delo, psihiatri …) ne more vplivati na spremembo osebe z osebnostno motnjo, da pa se lahko naučimo strategij za komuniciranje z njimi, ki nam bodo olajšale delo in pomagale ohraniti zdrav razum in notranji mir. Najpomembnejše pri tem je medsebojno sodelovanje in timsko delo ter skrb zase. Predavateljica je v ospredje postavila pomembnost samozaščitnega vedenja z namenom preprečevanja izgorelosti v podpornih poklicih in predlagala literaturo, ki jo v ta namen lahko uporabimo (Delo s teboj me ubija, Kdo je tu nor?, Obvladovanje stresa za telebane, Motnje pozornosti in hiperaktivnosti za telebane, Ne stopajte več po prstih). Zavedati se moramo, da se pred stresom in izgorelostjo tako zasebno kot na delovnem mestu najbolje zaščitimo tako, da si postavimo mejo, kako se bomo odzivali na vedenje drugih, kaj bomo torej dovolili, da nam drugi počnejo. Pomembno je tudi, da nehamo podpirati neučinkovite vzorce vedenja. Če se podredimo, pomeni, da podpiramo njihovo vedenje. Sredstva za izvedbo izobraževanja je zagotovila Občina Kočevje prek razpisa Pokroviteljstvo v občini Kočevje v letu 2016, na katerega smo se prijavili. Tatjana Romih Zakaj se je dobro cepiti zoper KME? KME – klopni meningoencefalitis je virusna bolezen osrednjega živčevja, ki se prenaša z vbodom klopa Ixodes ricinus. Klopi se zadržujejo v travi, grmovju in gozdni podrasti. Aktivni so načeloma od pomladi do jeseni, zaradi spremenjenih klimatskih razmer pa se z vbodom klopa srečamo lahko tudi pozimi. Bolezen običajno poteka v dveh fazah. Prva faza se po navadi začne 7 do 14 dni po vbodu klopa in poteka podobno kot pri gripi – utrujenost, slabo počutje, bolečine v mišicah, vročina in glavobol. Pri večini bolnikov (nekaj dni do tri tedne) po prostem intervalu sledi druga faza bolezni s povišano telesno temperaturo, močnim glavobolom, slabostjo in bruhanjem, lahko celo nezavestjo in smrtjo. Bolezen lahko pusti trajne posledice, kot so glavobol, zmanjšana delovna sposobnost, zmanjšana sposobnost koncentracije, pareze in ohromelost. KME je lahko tudi smrtna bolezen (1 do 2 % odraslih bolnikov). Podatki NIJZ kažejo, da je bilo leta 2010 prijavljenih 166 primerov KME, leto dni pozneje 247, leta 2012 164, leta 2013 309, leta 2014 pa 100. Zaradi te bolezni so v letih 2010, 2013 in 2014 umrli trije bolniki, po en na vsako omenjeno leto. Prvi znaki klopnega meningoencefalitisa so podobni gripi in se pojavijo 7 do 14 dni po okužbi. Znaki so: utrujenost, slabo počutje, bolečine v mišicah, vročina in glavobol. Kasneje (nekaj dni do tri tedne) se začne druga faza bolezni, ko se pojavijo: povišana telesna temperatura, močan glavobol, slabost in bruhanje, težave z mišljenjem in koncentracijo, kasneje lahko celo nezavest in smrt. lelimi je vedno nekaj več moških kot žensk. Tveganju okužbe so izpostavljeni ljudje vseh starostnih skupin, v zadnjih letih pa narašča obolevnost pri starejših. Podatki primerov prijavljenih bolezni glede na podatke, zbrane na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ Ljubljana), kažejo, da je bilo leta 2010 166 prijavljenih primerov, leto dni pozneje 247, leta 2012 164, leta 2013 309, leta 2014 pa 100. Zaradi bolezni so v letih 2010, 2013 in 2014 umrli trije bolniki, po Foto: sl.wikipedia.org Cepljenje je najbolj učinkovit ukrep za zaščito pred KME. Čeprav je v Sloveniji cepljenje obvezno le za tiste, ki so okužbi izpostavljeni pri delu, npr. gozdni delavci, lovci itd., ga priporočamo vsem osebam od prvega leta starosti naprej, ki se gibljejo ali živijo v območju, kjer je KME endemičen. Priporočljivo je, da se cepljenje s prvima dvema odmerkoma opravi v zimskih mesecih, in sicer z enomesečnim razmikom, da se vzpostavi zaščita pred boleznijo še pred aktivnostjo klopov. Tretji odmerek sledi čez 5 do 12 oziroma 9 do 12 mesecev (glede na cepivo), nato pa so potrebni poživitveni odmerki, prvi čez 3 leta, pozneje pa na 5 let. Po 50. oziroma 60. letu so priporočljivi poživitveni odmerki na 3 leta. V Evropi je danes znanih veliko naravnih žarišč KME. Stopnja obolevanja je v posameznih žariščih Evrope zelo različna. V Sloveniji je stopnja obolevanja za boleznijo med najvišjimi v Evropi. Endemično področje za KME je v Sloveniji zemljepisno omejeno, največ okuženih klopov imamo na Gorenjskem, Koroškem in v ljubljanski regiji. Med zbo- en na vsako omenjeno leto. Delež cepljenih v Sloveniji je še vedno zelo nizek. Redno se cepi okrog 8 % prebivalcev. V sosednji Avstriji, ki ima podobno razširjenost povzročitelja bolezni, jim je uspelo zvišati precepljenost na 80 % v zadnjih letih, obenem pa se je močno znižalo število obolelih. Cepljenje proti KME zdravniki, tudi v Kočevju, zelo priporočamo, zlasti zaradi deleža narave in gozdov, ki so naravno področje, kjer prenašalci bolezni KME živijo. Edita Jusić Kočevska Zdravje www.kocevje.si oktober 2016 13 "Usta so konstantno v vojnem stanju" Najbolj čiste zobe med kočevskimi osnovnošolci imajo zdaj že šestošolci Osnovne šole Zbora odposlancev. Ti so si, kot preostali četrto- in petošolci iste šole, vse minulo šolsko leto umivali zobe vsaj enkrat dnevno. V šoli. Po malici. V primerjavi s preostalimi kočevskimi šolarji je 75 % čistih zob, kolikor so dosegli, izreden dosežek – naključna preverjanja s tabletkami so namreč pokazala, da ima čiste zobe le 15 odstotkov osnovnošolcev. Mizerno stanje ustne higiene mlade populacije nakazuje, da si precej otrok sploh ne umiva zob vsak večer. Po dveh dekadah izrazitega slabšanja ustne higiene pri otrocih in katastrofalnih rezultatih preverjanj čistoče zob kočevskih četrto- in petošolcev v šolskem letu 2014/2015 – čiste zobe je imelo le 10 % učencev – je ravnatelj Osnovne šole Zbora odposlancev Peter Pirc lani po sestanku s starši sklenil: "Vsi četrto- in petošolci si bodo po glavni malici umivali zobe." Za primerjavo: v tistih slovenskih šolah, ki tekmujejo za čiste zobe, ima vsako leto umite zobe od 70 do 90 % učencev. Rezultati kažejo, da so si otroci enega od petih razredov omenjene šole dosledno umivali zobe, preostali ne. "Od oktobra do junija sem enkrat mesečno nenapovedano prišla v vse četrte in pete razrede treh osnovnih šol. Stanje se je izboljšalo le za 5 %. Izjema je bil en peti razred na OŠ Zbora odposlancev," pravi zobozdravstvena asistentka Mateja Tadič. Vzrok za mizerno stanje je nedoslednost. "Ključno vlogo pri zagotavljanju čistoče zob imajo starši, ki se morajo zavedati, da so zdravi zobje bistven del otrokovega zdravja," še pravi Tadičeva, ki je zaposlena v Zdravstvenem domu Kočevje, in dodaja: "vsakdo bi si moral temeljito umiti zobe vsak večer." Čistost zob šolarjev je preverjala pred glavnim odmorom, torej pred jedjo. Rezultati pa pomenijo, da si marsikateri otrok zvečer ne umije zob ali si jih umije zelo slabo. Letos si na OŠ Zbora odposlancev poleg četrtih in petih razredov zobe umivajo še tretji razredi, prihodnje leto pa si jih bodo tudi prvi in drugi. "Zdi se mi, da si 20 % otrok zobe umiva zgolj v šoli," meni tudi Peter Pirc in doda, da sta ključnega pomena prikaz pravilnega umivanja zob in nadzor. Da so rezultati čistosti zob v kočevskih šolah izredno slabi, postane popolnoma jasno, ko jih primerjamo s preostalimi šolami: v 4. a Osnovne šole Metlika, ki je sodeloval v akciji Čisti zobje ob zdravi prehrani, je skozi vse leto v povprečju imelo čiste zobe 86,4 % učencev! Le tretjina otrok nima gnilih zob Točnih podatkov, koliko odstotkov slovenskih osnovnošolcev ima karies, nima nihče, saj trenutno pri nas nihče organizirano ne spremlja ustnega zdravja. "V preteklosti smo v Sloveniji imeli dober poročevalski sistem o razširjenosti kariesa, ki ga je spremljal doc. dr. Marjan Premik s sodelavci, a je usahnil konec 20. stoletja," odgovarjajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ). Edina prostovoljna akcija, ki zajame večino slovenskih osnovnih šol, je akcija Čisti zobje ob zdravi prehrani, ki poteka pod strokovnim in organizacijskim okriljem Stomatološke sekcije Slovenskega zdravniškega društva. Zadnji podatki obdobne raziskave iz leta 2013, ki jo izvaja prof. dr. Vrbič s sodelavci na pet let, izve- LEPLESK Celostne rešitve so znamenje časa. Zaznamujmo g Zobe si umivamo, dokler ne odstranimo vseh zobnih oblog, kar za otroke pomeni vsaj dve minuti. Ščetkanje zob naj bo zadnja stvar, ki jo otrok stori pred spanjem, zobe pa je treba umiti vsaj še enkrat dnevno. skupaj z jezikom oblikujejo glasove in vplivajo na preostali organizem. Nekatere bolezni v ustih namreč lahko vplivajo na razvoj drugih, npr. srčno-žilnih obolenj, velikokrat pa so tudi razlog žariščnih okužb. Zobozdravniki zato opozarjajo na dvoje: zdravo hrano in umivanje zob. Izogibati se je treba uživanju živil med glavnimi obroki v obliki manjših prigrizkov, zlasti slaščicam in sladkim pijačam. Otroci naj pijejo vodo, sladkarije pa pojedo po glavnem obroku. Strokovnjaki pravijo, da s pravilnim ščetkanjem vsaj dvakrat dnevno po vsaj dve minuti odstranimo zobne obloge. Različne študije dokazujejo, da starost zobne ščetke – dokler ta ne izgubi oblike – bistveno ne vpliva na kakovost odstranjevanja oblog, da pa je bolje, da po umivanju zob z zobno kremo le izpljunemo ostanek paste, ustne votline pa ne izpiramo z vodo, kot so učili generacije poprej. Neizpiranje ustne votline z vodo namreč omogoča, da ostanejo koncentracije fluorida visoke, saj se tok sline med spanjem zmanjša. V eni od raziskav so odkrili, da je koncentracija fluorida v slini 12 ur po ščetkanju primerljiva z vrednostmi od ene do štirih ur po ščetkanju, če je bilo to opravljeno čez dan. Petra Šolar 1. OSNUTKI VIZITK-3 VARIANTE deni na vzorcu 260 otrok, pa kažejo, da je delež 12-letnikov brez kariesa 36 %. "Omenjena raziskava z relativno majhnim vzorcem predstavlja edini podatek o prevalenci kariesa v Sloveniji. Podatki za druge starostne skupine in podatki o prevalenci drugih ustnih bolezni v Sloveniji niso poznani," odgovarjajo dr. Barbara Artnik, Martin Ranfl in Christos Oikonomidis iz skupine za preventivo na področju ustnega zdravja na NIJZ. Zobozdravniki sicer pri mladih opažajo porast parodontalnih bolezni – to so bolezni obzobnih tkiv, ki so načeloma značilne za starejše ljudi, a jih ima čedalje več mlajših, ki nepravilno in nezadostno skrbijo za svoja obzobna tkiva. Nujen nadzor nad ščetkanjem Ker zobozdravstvena preventiva in vzgoja v slovenskih šolah nista poenoteni, se vsaka šola odzove po svoje. "Nismo seznanjeni s tem projektom," odgovarja Sonja Veber glede tekmovanja Čisti zobje ob zdravi prehrani. Ravnateljica Osnovne šole Stara Cerkev še prizna, da so pred dvema desetletjema v šolah veliko bolj bdeli nad čistimi zobmi. Zadnja leta pa so, podobno kot preostali dve kočevski šoli, ponujali predavanja o ustni higieni. "Letos se bomo namesto v Eko šolo vključili v mednarodni projekt Zdrava šola, kjer bo več poudarka na tej temi. Z zobozdravstveno asistentko smo se dogovorili glede načrtnega spremljanja higiene ust," razloži Vebrova in doda, da bodo najverjetneje tudi v njihovi šoli uvedli umivanje zob po malici. Ravnateljica sicer obžaluje, da v šoli, kjer je že od leta 1990 namenjen prostor zobozdravstveni ordinaciji, te nimajo: "Iz meni neznanih razlogov ta nikoli ni bila opremljena." Na Osnovni šoli Ob Rinži, kjer naj bi tudi bila zobozdravstvena ordinacija, so v sklopu zobne preventive izvedli predavanje za starše prvošolcev, skupaj z ZD Kočevje pa Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije karies prizadene 60 do 90 % šolskih otrok. zujejo to tezo. Navajajo, da dnevno ščetkanje pod nadzorom učitelja zmanjšuje nastanek kariesa, obenem pa ima nadzorovano izvajanje ščetkanja tudi dolgotrajne učinke. Tako so razlike med intervencijsko in kontrolno skupino – raziskava je vključevala nadzorovano ščetkanje zob v šolskem okolju in zagotovitev zobne kreme in ščetk za izvajanje ustne higiene tudi doma – obstajale tudi 54 mesecev po zaključku raziskave. pLESKARSTVO IN SOBOSLIKARSTVO Ni zdravih zob brez truda in časa "Usta so konstantno v vojnem stanju in se neprestano borijo proti vsiljivcem," pravi Alan Cooper, direktor avstralskega centra za starodavni DNK. Glavni krivec za to vojno staLjubljanska 23 1330 Kočevjenje je prehrana. Ta skupaj z nekateriizvajajo tudi preventivno čiščenje zob mi pijačami (sladki sokovi) povzroča 041 267 od 1. do 5. razreda. Na Osnovni šoli 937 spremembo pH-vrednosti v ustih, Ljuba Šercerja je podobno. "Mi ne zobne obloge in posledično zobno sodelujemo, skrbimo za redno ustno gnilobo. Zobje pa so zelo pomemben higieno na šoli," odgovarja Jožica del človekovega organizma. Z njimi Pečnik glede edinega vseslovenskega grizemo in žvečimo hrano. Poleg tega tekmovanja za čiste zobe, pri katerem je v šolskem letu 2014/2015 sodelovalo kar 735 slovenskih osnovnih šol. Ravnatelj Peter Pirc pa: "Sam sem odprt za tovrstne zadeve, veliko stvari izvajamo samoiniciativno, tako da jaz bi bil takoj za. Moramo pa sami poskrbeti za najboljše svojih otrok in ne čakati, da nam nekdo nekaj predpiše. Zvonko Čerimović s.p., Pomembna je odzivnost!" Ljubljanska c. 23, Kočevje Nadzor pri umivanju zob ali pomoč C 041 267 937 F [email protected] pri ščetkanju manjšim otrokom biLeplesk Zvonko Čerimović stveno vpliva na rezultate. Tako Martin Ranfl, Christos Oikonomidis, Rok • brizganje disperzijskih barv Kosem in Barbara Artnik v brošuri • pleskanje lesenih in kovinskih izdelkov (okna vrata ograje) Vzgoja za ustno zdravje: prehrana • industrijsko brizganje in barvanje in higiena nizajo več študij, ki doka- Zvone Čerimovič s.p. Slikarska in pleskarska dela pLESKARSTVO IN SOBOSLIKARSTVO Zvone Čerimovič Ljubljanska 23, 1330 Kočevje 041 267 937 Kočevska Zanimivosti www.kocevje.si oktober 2016 14 Alternativni način bivanja Skupina posameznikov ustanovi stanovanjsko zadrugo in pri banki najame hipotekarno posojilo. Člani se nato dogovorijo, kje in kako želijo graditi, zatem sodelujejo pri gradnji, opremljanju in upravljanju stavbe. Člani oziroma stanovalci nato posojilo odplačujejo z najemninami. Govorimo o eni od možnosti, da se ob relativno majhnem finančnem vložku pridobi nepremičnina v uporabo in reši marsikateri stanovanjski problem. Takšno alternativno obliko med drugim odlikujejo avtonomno in odprto članstvo, demokratično in skupnostno upravljanje, opolnomočenje ljudi in ekonomska participacija. Njen namen ni le zagotavljanje kakovostnih in finančno dostopnih stanovanj, temveč tudi visoka varnost bivanja in ustvarjanje povezovalnega okolja; skrb za člane, starejše in okoliške prebivalce, skupnostno varstvo otrok in še kaj. Ustanovitev zadruge je dokaj preprosta. Treba je imeti vsaj tri ustanovitelje, članstvo pa je neomejeno. Člani so lahko tako fizične kot pravne osebe, podpisati pa morajo pristopno izjavo s pravicami, obveznostmi in odgovornostmi. V pristojni izjavi sta opredeljena tudi znesek in število deležev na člana. Pogoj za članstvo je najmanj en delež, ki se plača v denarnem znesku. "Ustanovitev ni težka. Težko je napisati dober statut in pridobiti ljudi, ki bi sodelovali v projektu. Hkrati ni podpornega okolja, ki bi ti pomagalo, svetovalo. Najtežji del je zagotovo oblikovanje skupine, ki je pripravljena na kolektivno, samoiniciativno delo in sodelovanje," pojasnjuje Klemen Ploštajner iz letos registrirane stanovanjske zadruge Zadrugator. Med prednostmi takšne alternative so ugodne in stabilne najemnine, medgeneracijsko sobivanje, ki predstavlja doprinos h kakovosti življenja, nižja je možnost neplačevanja obveznosti do banke zaradi večjega števila članov, stanovalci pa imajo zagotovljeno najemno razmerje za nedoločen čas, v svojem magistrskem delu Stanovanjske zadruge v svetu in Sloveniji razlaga Jaka Horvat. Nekaj je tudi negativnih plati. "Ni državne podpore, ki bi vzpostavljala in financirala zadruge. Državna podpora bi morala biti precejšnja, saj je stanovanjska zadruga neprofitna organizacija brez podpornega okolja, kakršnega imajo v tujini (zadružne mreže, zadružne banke, druge stanovanjske zadruge). Ovira je stanovanj- ski zakonik, ki trenutno zelo otežuje njihovo delovanje oziroma jih na neki način celo onemogoča. Druga težava je nerazvitost zadružništva v Sloveniji. To pomeni, da te banke ne jemljejo resno in ne dobiš posojila. Če ga dobiš, pa je običajno slabše kot pri navadnem podjetju," pojasnjuje v Ljubljani, Mariboru, Ajdovščini in Novem mestu. Zadružniki nočejo več čakati na državo in njene rešitve, ugotavljajo tudi, da samo ugodna posojila in razpisi za neprofitna stanovanja ne zadostujejo. Najemnih stanovanj je malo, saj je delež lastništva v Sloveniji eden najvišjih v Evropski skupnosti in dosega okoli 92 odstotkov celotnega stanovanjskega fonda. Tista bivališča, ki so na voljo, pa so pogosto draga ter za mlade brez stabilne zaposlitve nedosegljiva. Zgolj štiri odstotke jih trenutno zagotavljajo javni stanovanjski skladi, preostale štiri pa tržni ponudniki, je na nedavnem Foto: Bori Grabovac Morse posvetu o stanovanjskih zadrugah Klemen Ploštajner, ki je zadovoljen s poudarila Anja Planišček, profesoripodporo ljubljanske občine, predvsem ca z ljubljanske fakultete za arhitekobčinskega stanovanjskega sklada. turo. Na Dunaju, na primer, je takšnih Oba sta pripravljena pomagati pri pro- stanovanj kar 60 odstotkov. Zadružni modeli niso uniformni, saj jektu. "Njihova podpora ni samo depoznamo od skupnostno naravnanih klarativna," pravi Ploštajner, "ampak do individualiziranih, od lastniških do sodelujejo tudi pri iskanju primernih najemnih, od participatornih do trazemljišč." Model zadrug je v tujini dodobra dicionalnih. Za participatorno obliko razvit, pri nas pa se interes za ta alterje značilno članstvo, ki je aktivno pri oblikovanju poslovanja zadruge kot nativni način v zadnjem času pojavlja tudi pri gradnji in upravljanju stanovanj. V tradicionalnih pa člani vse prepuščajo vodstvu. Tu najprej zgradijo objekt in nato iščejo stanovalce, v participatornem modelu pa je ravno obratno. Razlikujejo se lahko tudi po načinu gradnje (cenejša stanovanja, ekološka, energetsko varčna) ali po ciljnih skupinah (za npr. študentsko populacijo, stavbe, prilagojene stanovalcem s posebnimi potrebami, mešane ...) In katera je najbolj optimalna? "Ker smo v začetni fazi, na to še ne morem odgovoriti, saj nobena ni testirana. Bi pa rekel, da je najboljša oblika najemna zadruga z nedeljivim premoženjem (vse je v lasti zadruge, za pravico rabe se plačuje najemnina, ki je ugodnejša od tržne), ki temelji na močni participaciji članov in je vpeta v lokalno okolje," razmišlja Klemen Ploštajner. Podobno pravi tudi Barbara Šubic z Ministrstva za okolje in prostor: "Ocenjujemo, da je v javnem interesu najemni tip stanovanjske zadruge. Skupaj s Stanovanjskim skladom RS in Stanovanjskim skladom Mestne občine Ljubljana pripravljamo pilotni projekt, katerega namen je preveriti vsa odprta vprašanja in poiskati izvedljive rešitve. Na tej osnovi bi nato oblikovali potrebne normativne ureditve ter priporočila za vodenje in izvajanje tovrstnih projektov v prihodnosti." Bori Grabovac Morse Koliko oseb imate prijavljenih? Mogoče vas je na zadnji položnici dočakala sprememba zneska. Komunala Kočevje je namreč pričela z usklajevanjem pridobljenih podatkov o številu prijavljenih prebivalcev na posameznem naslovu glede na podatke iz uradnih evidenc. Iz tega razloga so se lahko podatki o številu prijavljenih oseb na Vaši položnici spremenili, posledično pa tudi strošek, ki ga plačujete za ravnanje z odpadki. Hkrati vas spominjamo, da ste uporabniki komunalnih storitev Komunali Kočevje dolžni prijaviti vsako novo okoliščino (npr. rojstvo otroka, priselitev, odselitev, smrt družinskega člana,…), ki vpliva na izvajanje in obračun storitve javne službe, takoj ko ta nastane oziroma najkasneje v roku 8 dni po njenem nastanku. S tem bomo dosegli, da bodo evidence med seboj usklajene, stroški storitev, ki jih za Vas izvaja Komunala Kočevje d.o.o., pa bodo enakovredno in pošteno razdeljeni med uporabnike. Za lastnike praznih objektov Nadalje Vas obveščamo, da se, na podlagi 8. odstavka 43. člena ter 4. odstavka 50. člena Odloka o ravnanju s komunalnimi odpadki v občini Kočevje (Ur. l. RS, št. 50/2015), za vsako stanovanjsko stavbo, počitniški objekt, stanovanje, hram ali zidanico, kjer ni prijavljenih prebivalcev in za katero ni podatka o velikosti zabojnika, je pa primerna za bivanje, za zaračunavanje stroškov, ki nastajajo, ne glede na količino prepuščenih odpadkov, upošteva 100 l mešanih komunalnih odpadkov mesečno, kar je enakovredno 1 osebi. Šteje se, da je stavba primerna za bivanje, če je vzdrževana in priključena na vsaj eno od predpisanih oblik komunalne oziroma energetske oskrbe. Tri tedenski odvoz Tako Vi, spoštovani uporabniki, kot mi, ki delamo za Vas, smo prebrodili prvo obdobje tri tedenskega odvoza odpadkov. Rezultati so, kljub vsemu, dobri. Prepričani smo, da je velika večina uporabnikov ugotovila, da jim, ob pravilnem ločevanju, prostor v obstoječih zabojnikih zadostuje. S tri tedenskim odvozom smo naredili velik korak k obvladovanju stroškov pri ravnanju z odpadki. Seveda se še pojavljajo neljubi primeri odlaganja odpadkov tam, kjer jim ni mesto. Tudi k reševanju tega problema smo pristopili aktivno. Že kmalu bodo uporabnikom na voljo tipizirane vrečke za odpadke, ki jih boste lahko kupili na blagajni Komunale Kočevje in z nakupom katere boste poravnali strošek odvoza večje količine odpadkov od predvidene. Uporabniki, ki jim zaradi enkratnega dogodka (piknik, čiščenje,…) zabojnik za odpadke ne bo zadostoval, bodo tako lahko kupili dodatno prostornino, ki jo bodo delavci Komunale Kočevje odpeljali ob rednem odvozu odpadkov. Na SMS obveščanje o terminih odvoza odpadkov je prijavljenih že 105 oseb! Prijavi se tudi ti na povezavi https://odpadki.komunala-kocevje.si/ in prejmi SMS pred odvozom odpadkov na tvoji lokaciji. Če pa potrebuješ pomoč pri prijavi, pokliči na 01 8939 554 in pomagali ti bomo pri prijavi. nakupovanjem, izposojo, menjavo, prodajo, oddajo. • Stvari skušamo ponovno uporabiti, če pa jih več ne potrebujemo, jih prodajmo, podarimo, zamenjajmo, odnesimo v Center ponovne uporabe. • Svoje nastale odpadke ločujmo po navodilih, ki so jih gospodinjstva prejela na dom, dostopna pa so tudi na sedežu Komunale Kočevje, spletni strani podjetja in že zgoraj navedeni spletni povezavi. • Izpraznimo in stisnimo plastenke, tetrapake, pločevinke in konzerve, tako bomo prihranili veliko prostora v rumenem zabojniku. • Enako ravnamo tudi s kartonastimi škatlami, ko jih odnesemo na ekološki otok. • Po potrebi večjo količino odpadkov, ki ne najde prostora v našem zabojniku, odpeljimo v Zbirni center Mozelj, namesto da jih odložimo ob ekološki otok ali zbirno mesto nekoga drugega. Z odgovornim in smotrnim ravnanjem se bomo vsi skupaj izognili neželenim prizorom na ekoloških otokih in zbirnih mestih, kot jih vidite spodaj: Na SMS obveščanje o terminih odvoza odpadkov je prijavljenih že 105 oseb! Prijavi se tudi ti na povezavi https:// odpadki.komunala-kocevje.si/ in prejmi SMS pred odvozom odpadkov na tvoji lokaciji. Če pa potrebuješ pomoč pri prijavi, pokliči na 01 8939 554 in pomagali ti bomo pri prijavi. V prihodnjih mesecih bomo pričeli z opozarjanjem uporabnikov na napake pri odlaganju odpadkov v zabojnike. Tako boste v primeru napačnega ravnanja z odpadki prejeli opozorilo Komunale Kočevje d.o.o. Opozorila so namenjena uporabnikom kot smernice k pravilnemu ravnanju z odpadki. Kjer pa se bodo kršitve kljub opozorilu nadaljevale, pa bo, skladno z Odlokom o ravnanju s komunalnimi odpadki v občini Kočevje, nastopil svojo vlogo tudi Mestni inšpektorat občine Kočevje. Da bi se izognili slabi volji ob pogledu na opozorilo na vašem zabojniku, ponovimo: • Primarno preprečujmo nastajanje odpadkov s smotrnim Zbirno mesto pokopališča Dolga vas Ob prihajajočem Dnevu spomina na mrtve pa predlagamo, da se tudi letos pridružite akciji »sveča manj« in tako prispevate k zmanjševanju količine odpadkov - http://www. svecamanj.si/ OGLASNO SPOROČILO: NAROČNIK KOMUNALA KOČEVJE Kočevska Zanimivosti www.kocevje.si oktober 2016 15 Trinajst ur do popolnosti "Ničesar ne moreš pokvariti," trdi Irena Bokan o svojem 'hobiju'. Z njim se je srečala že v prvem letniku srednje šole za oblikovanje, a ga kot konstruktorska oblikovalka in pozneje kot vodja službe za tržno komuniciranje na Inkopu potisnila na stran. Nikoli pa ni nehala ustvarjati. Že od majhnega je šivala, pletla, vezla, risala … Ko je leta 2011 na lokalnem radiu slišala, da v Ribnici vpisujejo v lončarsko šolo, ni oklevala. Od tedaj so njene roke ustvarile številne unikatne glinene izdelke. "Moja glava je polna idej, le časa je premalo," se zasmeji skromna kočevska rokodelka in doda, da bodo najbrž vse prišle na vrsto, ko bo v pokoju. Glina je čudovita stvar. Vsaj tako pravi Irena Bokan: "Tudi ko izdelek posušiš, pa ti ni všeč, ga lahko namočiš v vodo, ga znova zgneteš in ustvariš popolnoma drugačne oblike. Torej: ničesar ne moreš pokvariti." Kadarkoli med oblikovanjem si lahko premisliš ali pa preprosto nehaš in nadaljuješ drugič. Ustvarjalka, ki se ni nikoli lotila izdelave tipične ribniške lončarije – čeprav so jo na tečaju učili trije znani ribniški lončarji – razlaga: "Pri glini je treba paziti le na to, da ni mehurjev, nato pa še, da se počasi suši." Sama izdeluje, ko ima čas, saj je zaposlena v Osnovni šoli Ljuba Šercerja, na njeno veliko veselje pa enkrat na 14 dni ustvarja tudi v šoli. Tam pet iskrivih nadobudnežev uči, kaj vse se lahko naredi iz gline. In otrokom gre izredno dobro od rok, kar so ugotovili tudi nekateri in šoli omo- brusnim papirjem. Skleda se nato suši od sedem do deset dni. Nato jo da v peč in žge pri temperaturi okoli 1000 stopinj Celzija od sedem do osem ur. Ko skledo vzame iz peči oz. jo ohladi, nanjo velikokrat kaj nariše. Uporablja engoba barvo za glino. Nato jo še pomoči v glazuro. "Paziti je treba le, da na dnu oz. stični ploskvi s pečico ni glazure. Pobarvane izdelke pečem še pet do šest ur." Med drugo peko je kočevska ustvarjalka bolj neučakana kot med prvo, saj so barve sprva medle in pridejo do izraza šele po peki. "Največji užitek je iz peči potegniti izdelek," se ji zaiskrijo oči med pripovedovanjem. V povprečju se pobarvani glineni izdelek skupaj peče 13 ur. Veliko jih konča pri prijateljicah in družinskih članih, nekaj pa jih je mogoče kupiti v trgovinici Turističnega društva Kočevje. Foto: Petra Šolar Neuresničenih želja je veliko, prebliskov nikoli ne zmanjka. Mojstrica izdelovanja glinenih izdelkov, ki je od nekdaj občudovala Staneta Jarma, sanja o tem, da bi opremila prostore, ki jih ima, tako, da bi v njih lahko organizirala delavnice. Glavni cilj ne bi bil narediti lep izdelek, temveč pomirjujoče oz. terapevtsko vplivati na odrasle in otroke. "Sanjam pa tudi, da bi bilo na obrobju mesta nekaj lesenih hišk, kjer bi se izvajale rokodelske delavnice – lončarska, pletarska, klekljarska, tišlarska, oblikovanja stekla in druge. Delavnice bi bile namenjene domačinom in turistom, ki bi pod strokovnim vodstvom naredili izdelek in ga odnesli domov." Petra Šolar Sončna očala Korekcijska očala Športna očala Kontaktne leče Okulistični pregledi Optika Center TZO 20 1330 Kočevje +386 (01) 893 14 86 +386 (0)51 641 770 [email protected] www.optikacenter.si Foto: Uroš Jelenovič gočili nakup peči za žganje gline. Dva od njihovih izdelkov sta končala na naslovnici zbornikov, številni pa na razstavah, sejmih ob materinskem dnevu in raznih bazarjih. Potrpljenje pri visokih temperaturah Rokodelka, ki je končno uresničila svoje mladostne želje, si je po vpisu v triletni program lončarske šole najprej kupila vreteno za oblikovanje gline, nato pa tudi peč. Doma izdeluje raznovrstne stvari: sklede, nakit, obešanke, zajemalke, žlice, izparilnike … O času izdelave pravi, da je odvisen od motiva, pa tudi od tega, ali umetnino pobarva ali ne. Za skledo, na primer, najprej dobro zgnete glino, jo oblikuje v želeno obliko, da sušit in zgladi z Glina in čipka "Včasih ni bilo takšnih možnosti, dandanes pa lahko vreteno ali peč kupiš v marsikateri trgovini," je nad dostopnostjo navdušena vsestranska umetnica. Glino, barve in preostali material kupuje v eni od tovrstnih trgovin, največ denarja pa gre za elektriko. "Oh, ja, računi za elektriko znajo biti visoki," prizna. Bokanova je sicer daleč naokrog znana po skledah z motivi čipke, odtisi rastlin in še česa. Leta 2014 je njen spominek Kočevska praprot ljubezni zasedel 3. mesto na natečaju za naj spominek. "Vesela sem bila priznanja, še bolj pa so me razveselili moji sodelavci, ki so me potem, ko so izvedeli za doseženo mesto, odpeljali v zbornico in me presenetili s torto," je iskrena. Delovni čas: ponedeljek-petek: 8:00-12:00, 15:00-18:00, sobota: 8:00-12:00 Skrivnost dobrega vida Kočevska www.kocevje.si Zeleno oktober 2016 16 Podlubniki ogrožajo smreko na Kočevskem V Sloveniji naravna rastišča smreke zavzemajo le okoli 8 odstotkov gozdov. V obstoječi lesni zalogi pa je smreke kar tretjina. Podobno je na Kočevskem, kjer smreka po naravi raste le na višjih legah, predvsem Goteniški in Veliki gori. Konec 19. stoletja pa so smreko sadili tudi v nižjih legah in zunaj naravnih rastišč. Po opuščanju kmetijske rabe na Kočevskem polju in drugje so lastniki gozdov in gozdarji pospeševali smreko in jo sadili. Tri sušna leta od 2001 do 2003 so povzročila, da so se smrekovi podlubniki najbolj namnožili v zgornjem delu Kočevskega polja, potem še okoli Grčaric in Gotenice. Namnožitev je trajala sedem let in povzročila posek okoli 800.000 m3 smrekovega lesa oziroma podobno število dreves. V gozdovih je nastalo okoli 1500 ha ogolelih in vrzelastih površin, največ za Gorenjem in Ložinami ter v okolici Grčaric. Februarja 2014 je močan žledolom prizadel slovenske gozdove. Zahodni del Kočevske je le oplazil, vendar dovolj, da je porušil kar pol letnega poseka (300.000 m3). Poškodoval je predvsem listavce, iglavce manj, vendar dovolj, da je sposobnost smreke za naravno obrambo proti podlubnikom padla. Tako se od lani spopadamo z drugo hujšo prenamnožitvijo podlubnikov. V preteklem letu smo v gozdnogospodarskem območju Kočevje označili za posek kar 210.000 m3 smreke, napadene s podlubniki. Najhujša gospodarska škodljivca na smreki sta 5 mm velik knaver ali osmerozobi smrekov lubadar (Ipstypographus) in manjši šesterozobi smrekov lubadar (Pityogeneschalcographus). Smrekovi podlubniki se normalno razvijajo pri temperaturah nad 7 ºC, rojiti pa začnejo, ko povprečne dnevne temperature presegajo 17 ºC. Običajno se to zgodi zadnji teden aprila, letos pa se je to zgodilo najmanj deset dni prej. Običajno naseljuje poškodovane in oslabele smreke, ob prenamnožitvah pa tudi zdrava najbližja drevesa. Samica v lubje izdolbe materinski hodnik ter tja odloži jajčeca, iz katerih se razvijejo ličinke. Ob zrelostnem žretju te prekinejo pretok sokov v drevju, zato se to posuši. Ena generacija podlubnikov se razvije v mesecu in pol do dveh mesecih (6 do 10 tednov). V ugodnih vremenskih razmerah se v enem letu razvijejo tri osnovne in ena sestrska generacija, kar povzroči prenamnožitve in gospodarske škode po gozdovih. Podlubniki na svojih dlačicah prenašajo spore gliv modrivk. Glive prvih nekaj branik obarvajo les v značilnem modrem tonu. Ta les ima enake tehnične lastnosti kot neobarvan, vendar je obarvanost nezaželena, zato cena pade za tretjino ali celo več. Tržno vrednost še bolj izgubijo dalj časa stoječe lubadarke z odpadlim lubjem in razpokanim lesom. Zavod za gozdove Slovenije Območna enota Kočevje odkrije večino žarišč in označuje napadeno drevje za posek. Manjši del žarišč odkrijejo bolj pozorni lastniki. Ob rojenju se podlubniki zavrtajo v drevje in puščajo rja- Značilno sušenje smreke v poletnih mesecih povzroči osmerozobi smrekov lubadar ali knaver Foto: Mirko Perušek Do konca septembra smo na Kočevskem za posek odkazali že 200.000 m3 lubadark smreke. To je okoli 10.000 kamionov po 20 m3. Če bi vse te kamione postavili v vrsto, bi naredili 100 km dolgo kolono. Graf: Mesečne količine označenega drevja smrek za posek, napadenih s podlubniki v letu 2016 V spomladanskih in poletnih mesecih je rjava črvina na okoliški vegetaciji dober znak za napadeno drevje smreke. Foto: Mirko Perušek vo črvino, ki je opazna na ritini drevja na mahu in pajčevini ter na listih okoliške vegetacije. Pozneje se posušijo krošnje in odstopa lubje na deblu. Vsaka generacija podlubnikov ima večji obseg. Največ napadenega drevja se opazi v mesecu juliju, avgustu in septembru (glej graf). To je druga generacija, medtem ko napad tretje težje opazimo, saj krošnja praviloma ostane zelena vse do konca zime. Do takrat se opazi le odstopanje lubja na deblu ali odpadlo lubje na snegu. Letos smo do konca septembra odkazali za posek že kar 200.000 m3 lubadark smreke. Za bolj plastičen prikaz je to okoli 10.000 kamionov po 20 m3. Če bi jih postavili v vrsto, bi s temi kamioni naredili 100 km dolgo kolono. Glede na preteklo leto je ob istem času za 6 % več odkazanega napadenega drevja smreke, največ v okolici Kočevske Reke do Gotenice in od Osilnice do Drage. V spodnjem delu Kočevskega polja je letos manj lubadark kot lani. Sanacija napadenega drevja stalno poteka in je v povprečju 66-odstotno glede na označeno drevje za posek. Daleč največ napadenega drevja je v gozdno gospodarski enoti Gotenica, in sicer kar 37.800 m3 in v Dragi 22.900 m3. Veliko lubadark je še v gozdnogospodarskih enotah Vrbovec, Kolpska dolina, Grčarice, Koče in Briga. Edini učinkoviti ukrep sanacije napadenega drevja je pravočasen posek in odvoz iz gozda. Izveden mora biti ustrezen gozdni red, z vlak in gozdnih cest pa odstranjeno vejevje. Zavod za gozdove kontrolira namnožitev velikega in malega smrekovega lubadarja s ploščatimi črnimi lovnimi pastmi, kjer so nameščeni feromoni, ki z vonjem privabljajo podlubnike. Spomladi smo določili za posek lovna drevesa in z njimi poskušali ujeti čim več prve generacije podlubnikov. Letos je bila možna tudi uporaba fitofarmacevtskih sredstev v zasebnih gozdovih, ki niso certificirani. Za to se uporablja škropivo za zatiranje podlubnikov ali mreže Storanet, ki so prepojene s strupeno snovjo. To se uporablja na skladiščih lesa ob kamionski cesti, kjer odvoz posekanega napadenega lesa zastaja. Podlubniki ne poznajo parcelnih, občinskih in ne državnih meja, zato mora vsak lastnik takoj sanirati napadeno drevje, saj bomo le tako zavrli hitro širjenje žarišč podlubnikov. V bodoče bo manj smrek v naših gozdovih, posekali pa jih bomo prej kot v preteklosti. Kljub vsemu še vedno ostaja zanimiva gospodarska vrsta in pomembna primes drevja v naših gozdovih. mag. Mirko Perušek Že četrtič ustvarjamo zgodbo, s katero želimo približati, predstaviti in na piedestal ponovno postaviti pomemben in cenjen dar narave. Les je več. od 9. do 20. novembra 2016 TIŠLARSKA SOBOTA #1 RESTAVRIRANJE STOLOV SOBOTA, 12. 11. / 1000 – 1700 Gimnazija in srednja šola Kočevje, TZO 22, Kočevje mag. Jernej Mali, akademski kipar Boštjan Majcen, Woodoo Works OTVORITEV GOSTUJOČE RAZSTAVE IN OBLIKOVALSKE TRŽNICE LESENIH IZDELKOV SREDA, 9. 11. / 1700 Zakladi lesa, TZO 80, Kočevje Srednja šola Slovenj Gradec in Muta Regijski ustvarjalci lesenih izdelkov PRIŽGIMO FESTIVAL DRUŽABNI VEČER ODKRIVAMO LES: USTVARJALNI DELAVNICI ZA DRUŽINE NEDELJA, 13. IN 20. 11. / 1000 – 1200 Gimnazija in srednja šola Kočevje, TZO 22, Kočevje Gimnazija in srednja šola Kočevje: Drago Brinšek, univ. dipl. inž. les. , Jože Pavlič, univ. dipl. inž. les., Andrej Palman, inž. les., Nataša Gašparac, akademska slikarka SREDA, 9. 11. / 1800 Zelenica pri GSŠ Kočevje, TZO 22, Kočevje Zadruga Festival lesa Društvo kočevskih glasbenikov OTVORITEV FESTIVALA LESA »WOOD-TECH-TALKS« ČETRTEK, 10. 11. / 1800 Kulturni center Kočevje, TZO 62, Kočevje prof. dr. Primož Oven, UL - Biotehniška fakulteta izr. prof. dr. Miha Humar, UL - Biotehniška fakulteta prof. dr. Samo Kreft, UL - Fakulteta za farmacijo izr. prof. dr. Andreja Kutnar, UP - Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije dr. Igor Mihelič, Melamin kemična tovarna d.d. doc. mag. Marko Glavač, akademski kipar Borut Pahor, predsednik Republike Slovenije dr. Vladimir Prebilič, župan Občine Kočevje mag. Meta Kamšek, vodja Festivala lesa STARTUP VIKEND NOVO ZNANJE ZA VSE OBČANE: PREDAVANJE O VREDNOSTI IN CERTIFICIRANJU LESA TER VARNOSTI PRI DELU V GOZDU IN Z BIOMASO PONEDELJEK, 14. 11. / 1700 – 1900 Gimnazija in srednja šola Kočevje, TZO 22, Kočevje Jože Mori, univ. dipl. inž. gozd., ZGS, KE Radeče-Mokronog Peter Bele, univ. dipl. inž. les., Bureau Veritas, d.o.o. Jaka Klun, univ. dipl. inž. gozd., Gozdarski inštitut Slovenije USTVARJALNO POPOLDNE: DELAVNICA ZA STAREJŠE OBČANE TOREK, 15. 11. / 1700 – 1900 Gimnazija in srednja šola Kočevje, TZO 22, Kočevje Društvo upokojencev Kočevje Gimnazija in srednja šola Kočevje: Drago Brinšek, univ. dipl. inž. les., Jože Pavlič, univ. dipl. inž. les., Andrej Palman, inž. les., Nataša Gašparac, akademska slikarka PETEK, 11. 11. – NEDELJA, 13. 11. Podjetniški inkubator Kočevje, Gimnazija in srednja šola Kočevje, TZO 22, Kočevje Podjetniški inkubator Kočevje LESENE URICE: DELAVNICE Z LESOM ZA VRTCE SREDA, 16. 11. LESNA INDUSTRIJA 21. STOLETJA: PREDSTAVITEV INOVACIJ IN NOVOSTI ZA PODJETNIKE ČETRTEK, 17. 11. / 1700 Rokodelski center Ribnica, Cesta na Ugar 6, Ribnica Franci Bratkovič, univ.dipl.ekon., Razvojni center NM Gregor Rep, univ. dipl. kem. in Dušan Radoš, direktor podjetja Silvaprodukt d.o.o. Iris Ksenija Brkovič, Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije Aleš Marolt, univ. dipl. inž. les., Kočevski les d.o.o. VIKENDI PROTOTIPIRANJA OD 0 DO 100 Z GAŠPERJEM IN ANDREJEM SOBOTA, 19. 11. – NEDELJA, 20. 11. Gimnazija in srednja šola Kočevje, TZO 22, Kočevje Gašper Premože, univ. dipl. ind. oblik. Andrej Palman, inž. les., Gimnazija in srednja šola Kočevje PODELITEV OBLIKOVALSKIH NAGRAD »(PRA)STOL« PETEK 18. 11. / 1800 Kulturni center Kočevje, TZO 62, Kočevje PRODAJNA RAZSTAVA LESENIH IZDELKOV SLOVENSKIH OBLIKOVALCEV SOBOTA, 19. 11. / 900 – 1400 Zakladi lesa, TZO 80, Kočevje Slovenski ustvarjalci lesenih izdelkov TIŠLARSKA SOBOTA #2 RECIKLAŽA IN POHIŠTVO IZ PALET SOBOTA, 19. 11. / 900 – 1300 Gimnazija in srednja šola Kočevje, TZO 22, Kočevje Center ponovne uporabe Palletstory Gimnazija in srednja šola Kočevje, TZO 22, Kočevje Vrtec Kočevje, Zadruga Festival lesa www.festival-lesa.si Kočevska Urbano www.kocevje.si oktober 2016 18 Predstavljamo: Charlie Butter Fly Foto: Ines Jarc Na raznoliki kočevski glasbeni sceni, kjer se precej bendov sprehaja od enega žanra k drugemu, še več pa se jih otepa oznak, kateri glasbeni zvrsti pripadajo, izstopa 'klasični' rok bend, ki je ponosen, da je to, kar je. Charlie Butter Fly. Rokerski trio, katerega korenine segajo na začetek novega tisočletja, je avtorsko glasbo v zasedbi, kakršna je zdaj, začel delati pred šestimi leti. Čeprav so kočevski rokerji svoj prvenec Še vedno živ izdali sredi decembra 2014, bo njihov prvi videospot za eno od pesmi (Rabim te) ugledal luč sveta v teh dneh. "Načrtovali smo, da bi video naredili prej, a je zaradi spleta okoliščin končan zdaj," priznava Klemen Kirašič, pevec in kitarist skupine, ki je nazadnje v Kočevju ogrela oder Siddharti. Režiser videospota, ki naj bi ga predstavili tudi v oddaji Točka, je Matej Grginič, montiral pa ga je Primož Kranjc - Fluro. Čarliji so pred tem že posneli videospot za pesem The empty road, ki pa ni albumska. "Videospot izredno pripomore k promociji benda. Ko nekdo izbira bend, vpraša 'Kaj imaš na YouTubu?" razloži Klemen in doda: "treba je neprenehoma delati. Delati glasbo, koncertirati, hkrati pa snemati videospote. Biti vseprisoten." In to je njihov dolgoročni cilj, saj trenutno pripravljajo material za drugo ploščo. Skupina se je pod istim imenom prvič zbrala leta 2004. Tedaj so bili štirje, poleg kitarista, baskitarista in bobnarja še klaviaturist. "Preigravali smo priredbe, pa čez nekaj let nehali," pojasnjuje Klemen, ki je nato začel pisati avtorsko glasbo in zbral trojico. "Kitara, bas, boben pa rokenrol," utemelji, zakaj so le trije. Vsi člani benda so zrasli ob ritmih Jimija Hendrixa in skupin iz šestdesetih, sedemdesetih let minulega stoletja, npr. The Doors, Pink Floyd, Led Zeppelin, The Beatles … "Od 'novih' so vzorniki Muse, Arctic Monkeys, Babyshambles, pa še kakšen bi se našel," odgovori pevec skupine Charlie Butter Fly. Poleg njega sta 'čarlija' še njegov brat Tadej Kirašič, ki igra bobne, in Miha Rupnik, ki igra baskitaro. Besedila in glasbo piše Klemen, skupaj pa naredijo aranžmaje. "Od nekdaj sem pisal, tudi poezijo, zato nimam težav. Pišem o vsem, kar se dogaja v moji glavi," pove pevec in doda, da ves proces poteka precej hitro. O komadu s pomenljivim naslovom Med nogami pa Klemen razlaga: "Ljudje so narobe razumeli bistvo. Komad se norčuje iz avtorja oz. tistih, ki to počnejo, in tistih, ki to govorijo o glasbenikih. Norčuje se iz plehkosti ljudi. Velika večina medijev pa ljubi senzacional- ne naslove in pisec članka naredi, kar hoče, čeprav sem že pojasnil, da je bistvo drugačno." Skupina ima sicer narejeno vso glasbo za drugo ploščo, le še besedila je treba izpiliti. Do zdaj so zavzeli več odrov, majhnih in velikih, od klubskih do Schengenfestovega, bili pa so tudi predskupina hrvaškim Let 3. Ker so vsi trije kočevski rokerji zaposleni, je glasba njihov hobi. "Treba je plačati strune pa še veliko drugega," je iskren Kirašič. Glasba jim, tako kot večini kočevskih glasbenih skupin, pobere kupe denarja, igrajo pa za užitek. "Kitaro igram od 14. leta, brat pa bobne od sedmega razreda osnovne šole. Miha igra bas od takrat, ko smo prvič začeli," pojasnjuje začetke Klemen. Oba z bratom sta obiskovala tudi glasbeno šolo in 'zbirala' bende. "Pa nikoli – vse do 'čarlijev' – ni bilo nič iz tega," se zasmeje. Pred leti sta z bratom ustanovila glasbeno društvo Muzikalija, ki omogoča učenje igranja instrumentov. Med načrti za prihodnost je najpomembnejši izdaja druge plošče. Ta naj bi bila končana prihodnje leto. Obenem pa čim več špilov, singlov in videov. Pa da bi nastopili še na kakšni od domačih prireditev, saj – tako kot poudarjajo tudi preostale kočevske skupine – organizatorji raje plačajo koga drugega kot domače. Dodaja pa, da je – iz neznanega razloga – v Kočevju zelo težko napolniti dvorano, četudi kdo igra zastonj. Petra Šolar RAČUNALNIŠKI SERVIS VIDRIH GSM 041 532 666 [email protected] GREGOR VIDRIH S.P. REŠKA CESTA 21A 1330 KOČEVJE € OZVOČENJE ŽE ZA 30 Potrebujete kakovostno ozvočenje na zabavah, koncertih, predstavah, športnih in drugih prireditvah? Pokličite nas! [email protected] eg m F 4 20 1 88 0 C 04 Vozi, kar si. let podaljšanega jamstva let brezplačnega rednega servisa leto brezplačnega obveznega in kasko zavarovanja ** *Velja ob nakupu preko Renault Financiranja in vključuje 5 let podaljšanega jamstva, 5 let brezplačnega rednega servisa ter obvezno in kasko zavarovanje za prvo leto. 5 let jamstva obsega 2 leti tovarniške garancije in podaljšano jamstvo za 3., 4., in 5. leto ali 100.000 km, karkoli se zgodi prej. Brezplačni redni servis velja 5 let ali 100.000 km, karkoli se zgodi prej. **Renault Financiranje ni pogoj za pridobitev paketa zimskih pnevmatik. Več informacij o ponudbi, nakupu in pogojih nakupa je na voljo na renault.si. Poraba pri mešanem ciklu 3,7–6,3 l/100 km. Emisije CO2 95–142 g/km. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov. renault.si Renault priporoča Slika je simbolna. Renault Nissan Slovenija, d.o.o., Dunajska 22, 1511 Ljubljana. Paket zimskih pnevmatik Vaš trgovec v Črnomlju AVTOHIŠA VRTIN d. o. o. Kočevje 21, 8340 Črnomelj odslej dvakrat večji Vabljeni OGLASNO SPOROČILO: NAROČNIK Nova generacija d. o. o., Trg zbora odposlancev 2, 1330 Kočevje Kočevska www.kocevje.si Iz depojev Vzdušje podvodne realnosti V soboto, 1. oktobra 2016, smo v Likovnem salonu Kočevje odprli razstavo srbske slikarke Ivane Živić. Razstava predstavlja kulturno sodelovanje s pobrateno občino Prokuplje, natančneje z Muzejem Toplice in Galerijo Boža Ilića Prokuplje. Galerija, ki je posvečena srbskemu akademskemu slikarju Božu Iliću, deluje že 20. leto in gosti različne likovne ustvarjalce z akademsko izobrazbo iz Srbije in tujine. Vsako leto avgusta organizirajo likovno kolonijo Memorijal Boža Ilić, kjer gostijo slikarje iz vse Evrope. Ivana Živić se je s serijo Vodne sobe v Prokuplju predstavila januarja 2015. V Kočevju je ta cikel razširila in nadgradila ter razstavo poimenovala Vzdušje podvodne realnosti. Ivana Živić, ki živi in dela kot samostojna likovna ustvarjalka v Beogradu, se je rodila v Sarajevu. Študij slikarstva je obiskovala na Fakulteti za likovno umetnost v Beogradu, ki ga je zaključila pri profesorju Gordanu Nikoliću in pri njem opravila tudi podiplomski študij. Od leta 2006 je članica Združenja likovnih umetnikov Srbije (ULUS – Udruženje likovnih umetnika u Beogradu). Razstavljala je na okoli 20 samostojnih razstavah in več kot 40 skupinskih razstavah doma in v tujini. Študijsko se je izpopolnjevala v Parizu ter se udeležila izpopolnjevanja v Belgiji (GLO`ART). Za svoje delo je prejela številne nagrade in priznanja. Ivana Živić nas z razstavo Vzdušje podvodne realnosti v Kočevju popelje v svet zaprtih prostorov, napolnjenih z vodo. To so vsakdanji prostori, ki so realni, v katerih živimo ali se v njih srečujemo. V Ivaninih delih postanejo prostori hrepenenja in globokega razmišljanja. Občutek pozabljenih, potopljenih svetov še poglobijo plavalci, ki umirjeno in lahkotno plavajo po prostoru. Hkrati pa ti plavalci s svojo breztežnostjo predstavljajo nasprotje utesnjenim, brezizhodnim sobam. S svojo umirjenostjo naredijo vzdušje spokojno, tiho in kontemplativno, s svobodo njihovega gibanja pa dobimo željo po raziskovanju. Vsakdanji prostori iz realnega življenja postanejo prostori sanj. Vodne sobe, kot jih poimenuje avtorica sama, nas soočajo s potapljanjem posameznika in stanjem dezorientacije, osamljenosti in izključenosti. Brez pomoči zraka so liki prepuščeni samim sebi. Vendar brezizhodno vzdušje ublažijo plavalci, ki s svojo lahkotnostjo, neprekinjenimi, mehkimi gibi umirjeno iščejo pot iz sna. Prisotnost vode s svojo večplastno simboliko poudarja magičnost in nadrealistično vzdušje. Voda kot simbol življenja, očiščenja, osvežitve in obnavljanja pa tudi prehoda v onostranstvo je v različnih svetovnih religijah nepogrešljiv element pri obredih in molitvah. V Ivaninih delih voda postane simbol duhovnosti, podzavesti in notranjega življenja. Postane metafora za čustva in občutenja. Zato avtorica sama svoje t. i. Vodne sobe imenuje tudi čustvene podobe uma, kjer se zavest in podzavest med seboj prepletata. Podzavest se mora soočiti z realnostjo in se s potopom v podvodni svet poglobiti vase ter razmisliti o tem, kdo pravzaprav smo. Tako se tudi avtorica sama skozi simboliko vode, notranjega prostora in plavalcev v njem sooča s čustvi in čustvenimi stanji. Navdih za svoja dela Ivana najde v resničnih plavalcih v bazenih, ki jih fotografira in nato preseli v različne ambiente ter jim s tem dodeli popolnoma novo vlogo. Dislokacija posameznika v potopljeno, osamljeno okolje urbanega življenja se nanaša tudi na življenjske odločitve ter medsebojne odnose. Prav tako pazljivo kot plavalce Ivana izbira prostore. S pomočjo fotografije išče realne ambiente, ki bi bili primerni za njeno nadaljnje ustvarjanje. Tako prostori potopa postanejo zapuščene tovarne, klubi ali dvorci, kakršen je na primer dvorec družine Špicer v Beočinu. Nepričakovano je nastanek del iz cikla Vodne sobe, prav preroško, sovpadel s poplavami velikih razsežnosti, s katerimi so se v Srbiji spopadali maja leta 2014. Takrat je pomen njenih del postal drugačen. Postale so resnične in strašljive. Med bolj poplavljenimi kraji je bil tudi kraj Obrenovac, kjer je bila poplavljena hiša njenih starih staršev. Ko je voda odtekla in so se hiše nekoliko osušile, je ustvarila delo Soba svetlobe II. V resnični prostor družinske hiše je vnesla svojo zgodbo in se s tem na oseben način soočila z realnostjo in resnično doživeto izkušnjo. Čeprav se delo Ivane Živić začne igrivo, s fotografijami plavalcev na sproščenem robu bazena ali ob morski obali in nadaljuje z iskanjem primernih prostorov, se zaključi s konceptualno zasnovo in premišljeno likovno kompozicijo. Razstavo Ivana Živić – Vzdušje podvodne realnosti si lahko v Likovnem salonu Kočevje ogledate do vključno 3. decembra 2016. Nadja Kovačič Potopi se!, 2016, diptih, olje/platno, 150 x 250 cm • Foto: Vladimir Jočić Metulj II, 2016, olje/platno, 90 x 120 cm • Foto: Vladimir Jočić Metro, 2015, olje/platno, 70 x 90 cm • Foto: Vladimir Jočić oktober 2016 20 Kočevska www.kocevje.si Ste vedeli? oktober 2016 21 S sprehoda po Kočevju: remiza Slovar slovenskega knjižnega jezika sicer pravi, da z izrazom remiza označujemo pokrit prostor za shranjevanje, čiščenje in popravljanje tirnih vozil, a prof. Mladen Bogić iz Železniškega muzeja Slovenskih železnic opozarja, da imamo Slovenci za 'železniško garažo' tudi lepša poimenovanja: strojna postaja ali kurilniška lopa na primer, lahko pa tudi klonica, ker v njej 'zaklanjamo' lokomotive. Kakorkoli že, v Kočevju se za zdaj še lahko pobahamo s svojo. Spominja nas na čase, ko so po kočevski progi vozili hlaponi, hkrati pa je ena naših najstarejših zgradb, saj je bila postavljena davnega leta 1893. V njej so lahko hkrati garažirali dve lokomotivi, še dve pa so po potrebi oskrbeli pred vhodom. Kot pričajo ostanki kovačije ob stavbi in trije ohranjeni servisni jaški, tirnih vozil v Kočevju niso le čistili in mazali ter bdeli nad ognjem v kurišču, temveč so bili strojniki usposobljeni tudi za manjša popravila. Ker je bilo Kočevje končna postaja, na kateri so lokomotive prenočevale, je remiza, če ostanemo pri Kočevarjem domačem izrazu, imela tudi ustrezno 'bivalnico', v kateri so lahko dežurni delavci počivali, čeprav precej skromno, saj so lastno kopalnico s straniščem dobili šele šest desetletij po dograditvi proge. K servisnemu kompleksu so poleg kurilnice seveda sodili tudi drugi objekti, a so bili nekateri, kot na primer prvotna vodna postaja, pozneje močno prezidani, drugi, denimo nekdanje premogovno dvigalo, pa odstranjeni. Tudi remiza že dolgo ne služi več svojemu namenu, saj so se na okretnici ali 'šajbi' pred njo lokomotive zadnjič obračale v devetdesetih letih, ko je v Kočevje občasno še prisopihal muzejski vlak. Postala je skladišče, v katerem so med drugim hranili muzejsko lokomotivo JŽ 17-086, zdaj pa v njej na lepše čase čaka 'pepelka' Slovenskih železnic JŽ 22-092 iz leta 1914. Sicer pa naj bi lepše čase z obnovo kmalu dočakala tudi celotna kočevska proga. Upajmo le, da bodo pristojni ob tem premogli dovolj modrosti, da se dela ne bodo sprevrgla v uničevanje starega, temveč bodo znali ohraniti tisto, kar naši postaji daje dušo in priča Nekdanje premogovno dvigalo v Kočevju, v ozadju remiza • Foto: Mladen Bogić o dolgi železničarski tradiciji, pa naj gre za remizo, kamniti podvoz proti Trati ali pa za nekatere edinstvene progovne elemente, ki so zaradi svojega pomena vpisani v register kulturne dediščine in so brez nadaljnjega lahko tudi razvojna priložnost. Mihael Petrovič ml. Popolna prenova na 120 obrokov www.energetske-prenove.si Kočevska www.kocevje.si Ob občinskem prazniku oktober 2016 22 Življenjski dosežki in mladinski presežki Zmago Šega, dobitnik Kozlerjeve nagrade • Foto: Petra Šolar Posamezniki, skupine in podjetja s Kočevskega s svojim delom in dosežki iz leta v leto pišejo zgodbe o uspehu na gospodarskem, družbenem, kulturnem in športnem področju. Tistih, ki so po mnenju Komisije za volitve, imenovanja in mandatna vprašanja zaznamovali letošnje leto, je pet, po mnenju župana pa so si nagrado zaslužili štirje. Novega imena na seznamu častnih občanov, ki šteje 26 posameznikov, ni, drugo najžlahtnejše priznanje, grb Občine Kočevje, pa je pripadlo Župniji Kočevje. Nagrada, so zapisali člani komisije, je rezultat tvornega sodelovanja v zaključenih postopkih denacionalizacije ter posluha in zavzemanja v pogovorih in dogovorih za dobro občanov in občine. "Gospod Anton Gnidovec je tisti 'krivec', zaradi katerega se je župnija prepoznala kot akter, ki je sposoben sodelovanja, verjamem pa, da je vsak župnik v svojem času poskušal sodelovati," je priznanje komentiral sedanji kočevski župnik Damjan Štih in dodal: "Vesel sem, a mogoče je malo žalostno, da se je šele potem, ko se je župnija odpovedala dobremu pol milijona evrom, spoznalo njeno vrednost." Med prejemnike prestižne Kozlerjeve nagrade, ki so jo podelili drugič in je namenjena izjemnim dosežkom v gospodarstvu, se je zapisal Zmago Šega. Priznanje si je prislužil z dolgoletnim uspešnim vodenjem podjetja Itas Cas, ki je pomembno vplivalo na občinski razvoj in ugled. Pripomogel je k pridobitvi šolskega programa kovinar na GSŠ Kočevje in je njihov veliki podpornik. "Nagrada je priznanje in spodbuda, po drugi strani pa pohvala ne le meni, temveč tudi vodstvu in solastnikom. Je dokaz, da se da marsikaj narediti. Ko začenjaš podjetniško zgodbo, vsaj 20 let ne smeš računati, da boš iz nje potegnil nekaj zase, temveč je treba vse vložiti nazaj v podjetje," je filozofijo uspeha povzel Zmago Šega. Uspehe na kulturnem, znanstvenem, prosvetnem, družbenopolitičnem in humanitarnem področju Jože Kozina, dobitnik Verderberjeve nagrade • Foto: Bojan Štefanič krona Humkova nagrada. Tokrat je pripadla nekdanjemu tajniku Gasilske zveze Kočevje Milanu Simičiču, ki jo je prejel za 40-letno delo, povezano z organizacijo gasilstva ter koordinacijo posameznih gasilskih društev in njihovih članov. "Človek ne more biti uspešen na nekem področju, če nima odličnih sodelavcev. Nagrada je Damjan Štih je v imenu Župnije Kočevje prejel grb Občine Kočevje • Foto: Bojan Štefanič plod različnih generacij prostovoljnih gasilcev, nekaterih, žal, ni več med nami, a brez njih tudi sam ne bi mogel biti uspešen," je povedal Simičič. Občina Kočevje je za izjemni prispevek pri razvoju lokalnega športa z Verderberjevo nagrado počastila Jožeta Kozino: "Poleg priznanja Mednarodnega olimpijskega komiteja za 40-letno delo v športu, je to zame drugo največje priznanje. Še posebej zato, ker je iz občine, v kateri na športnem področju delujem že pol stoletja." Spominsko plaketo je domov odnesla mlada Maja Ina Ruparčič, ena izmed 18 slovenskih maturantov, ki so z vsemi zbranimi točkami na maturi postali diamantni maturanti. "Nagrada mi pomeni Milan Simičič, dobitnik Humkove nagrade • Foto: Bojan Štefanič Kočevska www.kocevje.si Ob občinskem prazniku oktober 2016 23 Mihael Petrovič mlajši, dobitnik plakete župana • Foto: Marko Vovk Špela Kolarič, dobitnica plakete župana • Foto: Bojan Štefanič • Edini tujec med častnimi občani kočevske občine je Norvežan Kare Stokke, ki si je naziv prislužil kot 25-letni poslovni partner bivšega podjetja LIK. • Častni kočevski občan je leta 1969 postal Edvard Kardelj, leta 1981 pa Ivan Maček Matija. • Med nosilci najvišjega priznanja je tudi en zakonski par, Božidar in Tatjana Jakac. On ga je prejel leta 1983, njegova soproga in edina ženska na seznamu šestindvajsetih pa leta 1996. • Nagrado sta v preteklosti zavrnila dva nagrajenca, Ana Kosten v imenu Društva upokojencev Kočevje in Jože Kozina, ki je letošnji dobitnik Verderberjeve nagrade. • Leta 1983 smo naenkrat dobili kar osem častnih občanov, leta 1985 pa tri. Maja Ina Ruparčič, dobitica spominske plakete • Foto: Bojan Štefanič priznanje za delo, potrditev, da sem na pravi poti. Zdi se mi zelo lepo, da občina nagrajuje trdo delo in prizadevanje na vseh področjih," je razložila Ruparčičeva. Za svoje uspehe so plaketo župana, ki jo ta podeljuje za posamezne enkratne dosežke, prejeli štirje Kočevarji. Špela Kolarič je mojstrica FIDE, Svetovne šahovske federacije, ki ji šahovski dosežki, nagrade, niti občinske, niso tuje. "Ta mi pa tudi veliko pomeni, saj je le od naše občine," kratko pravi Špela, ki bo skušala priti do velemojstrskega naziva. Na svojem športnem področju sta uspešni tudi Sara Besal in Patricija Delač, svetovni mladinski prvakinji v ju-jitsu. "Lepo je videti, da občina in župan cenita naše uspehe in da se trud poplača še kako drugače in ne samo z medaljami na tekmah," se je veselila Sara Besal. Patricija Delač pa jo je dopolnila: "Zelo sva počaščeni, da sva dobili nagrado. Vsa tekmovanja, odrekanja ter trud so se izplačali." Edini moški predstavnik je bil Mihael Petrovič ml., čigar dolgoletno delo na področju raziskovanja lokalne zgodovine in predstavljanja kočevarske kulture ni ostalo neopaženo. "Priznanje mi pomeni potrditev, da se na Kočevskem vse bolj zanimamo za svojo preteklost in da je generacijam priseljencev ter njihovih potomcev postalo dom. Hkrati pa tudi zavezo, da z delom, v skladu z možnostmi, nadaljujem, saj se v virih skrivajo še številne pozabljene zgodbe, ki jih je treba poiskati," obljublja Mihael Petrovič ml. Besedo je nagrajencem namenil tudi župan Vladimir Prebilič: "V Kočevju smo naredili velik korak naprej. Iščemo predvsem dobre stvari, ne glede na to, od kod kdo prihaja in kakšno je njegovo ideološko prepričanje. Velika simbolika je, da smo na odru imeli dva skrajna pola in ni bilo videti, da se v čemerkoli ne bi strinjala. Še več. Opaziti je bilo iskrenost, spoštovanje. To je velika popotnica nam in naši državi." Bori Grabovac Morse Sara Besal, dobitnica plakete župana • Foto: Bojan Štefanič Patricija Delač, dobitnica plakete župana • Foto: Bojan Štefanič Kočevska www.kocevje.si Kultura oktober 2016 Ves svet na fotografijah, zbran v Kočevju Foto: Grega Žunič, Viva KOLUMNA Kočevsko je dobra zgodba 24 Pred nekaj tedni sem se vrnila z Islandije, kjer smo imela dekleta, izbrana v 12-člansko ekipo Evropejk in Arabk za ekspedicijo na Severni pol, prvi pripravljalni tabor. V srednji šoli in med študijem sem trenirala odbojko, tako da mi je nekaj malega o pripravah znanega, ampak z OK Kočevje smo se avgusta v glavnem zbirali v Umagu, na toplem. Tokrat pa na razmeroma neznanem teritoriju, s skupino, s katero sem se tam srečala prvič, in v vremenskih pogojih, pri kakršnih po navadi, če ni res nujno, niti ne pomolim nosu iz hiše. Pet dni predavanj od jutra do večera in pet dni prakse na ledeniku Langjökull. V dolini je bilo hladno, deževno in vetrovno, na okoli 1.500 metrih nadmorske višine pa ledenica. Dnevni ritem je bil naslednji: zajtrk med sedmo in deveto zjutraj, ko smo topile sneg, da smo si lahko pripravile kosmiče in kavo, med deveto in pol deseto pospravljanje šotora in pakiranje sani, ob pol desetih start in hoja/smučanje/vlečenje sani ves dan tam nekje do 17. ure, ko smo postavljale nov tabor. Potem pa ponovi jutranjo vajo, spet topljenje snega, da smo si napolnile bidone z vodo, skuhale večerjo v dveh hodih, juha in testenine ali juha in rižota, ter čokoladni napitek. Dovolj, da sem ponoči, ko so izmerili tudi –16 ˚C, redno hodila ven na WC, zaradi česar sem bentila vsako noč. Ampak v vsaki stvari se najde tudi kaj pozitivnega in tako sem nekaj noči zapored na ledeniku lahko občudovala severni sij, ki se je bohotil nad nebom. Občudovanje je sicer trajalo vsega nekaj sekund, ker me je mraz hitro pognal spet v šotor, nazaj na toplo. Na okoli 0 stopinj Celzija. Skupaj 10 neponovljivih dni, kup novih znanj in neprecenljivih izkušenj ter zavezništva, za katera sem prepričana, da jih bomo samo še krepile. Medsebojne vezi pa smo ob večerih krepile tudi z okušanjem lokalnih dobrot. Po navodilu vodje odprave smo namreč na tabor prišle s kupom piškotov in sladkarij, ki so značilni za države, iz katerih prihajamo. Jaz sem se že na začetku odločila, da želim ekspedicijo, kolikor se bo dalo, izkoristiti tudi za promocijo Kočevske. Konec koncev sem se v prijavi 'hvalila' s slovensko Sibirijo, divjo naravo in rjavimi medvedi. Akcija je hitro stekla, kjer je volja, tam je pot, in z mano na Islandijo so šli nadokusni kočevski medovnjaki, čudoviti piškoti v obliki čebeljih panjev, in, jasno, tudi kočevska zastava. Ob tej priložnosti lepa hvala Javnemu zavodu za turizem in kulturo Kočevje ter gospem iz Zavoda Nesseltal Koprivnik. To pa ni vse, kar je šlo kočevskega z mano. V deželi Vikingov bi me veliko bolj zeblo, če ne bi imela s seboj fantastičnega termalnega spodnjega perila, res toplih nogavic in kap BRBL. Bearable po angleško. Še eno odkritje z našega konca, nad katerim sem, iskreno rečeno, navdušena. Podjetje s sedežem v Kočevju je razvilo svojo znamko izdelkov, ki so visokokvalitetni, oblikovanje je vrhunsko izdelano, zgodbo so vezali na rjavega medveda in značilnosti naše regije, del sredstev od prodaje izdelkov pa namenijo v dobrodelni sklad za zaščito živali. Izzivi, s katerimi sem se tam spopadala, so bili z njihovo pomočjo vsekakor znosnejši. Dekletom, ki niso bila najbolje opremljena za nizke temperature, sem na ledeniku posojala nogavice in šale. Do konca marca 2017, ko naj bi naša odprava odpotovala via sever, je predvidena še ena podobna pripravljalna akcija, takrat že znotraj arktičnega kroga, trening na norveškem otočju Svalbard. Zato da izpopolnimo znanja, ki jih potrebujemo za varen prihod na cilj in se tudi primerno aklimatiziramo. Jaz moram recimo malo vaditi spanje v šotoru, biti bolj pozorna, ko gre za hidracijo telesa, in se malo hitreje obračati v tistih sedmih minutah odmora, kolikor ga je odmerjenega na vsakih 90 minut hoje oz. smučanja s sanmi. Ja, sedem minut za lulanje, popravljanje oblačil, pitje, prigrizek, vse. Sedem minut. O tem, kako pomembna je aklimatizacija, kadar se odpravljaš na zahtevne fizične in psihične preizkušnje, sem doslej le brala, tokrat pa prvič občutila na lastni koži. Po nekaj dneh na ledeniku sem se v civilizacijo vrnila druga oseba. Komaj sem prepoznala samo sebe. Ljudi okoli mene je ves čas zeblo, meni pa je bilo povsod vroče. Te dni sem se zalotila celo pri razmišljanju o tem, da bi kakšno noč, za vajo, prespala v spalki na balkonu. Koliko časa to drži, ne vem, upam pa, da čim dlje. Na Islandiji pa sem ugotovila še nekaj, namreč to, kako zelo pomembna je za promocijo kraja, države ali regije dobra zgodba. No, to sem večkrat ugotavljala tudi v ZDA, ampak vedno znova sem fascinirana nad tistimi, ki to res dobro razumejo. Islandija se promovira kot država, kjer ima glavno besedo narava, in ta je tam res dih jemajoča. Še vedno precej neokrnjena, kar je v Evropi sila redko, mestoma groba in zahtevna, a ravno zaradi vsega naštetega tudi zelo iskrena. Svojo odmaknjenost odlično tržijo, zato vse večje število turistov in turistk sploh ne preseneča. Domačini sicer rahlo vihajo nos nad tem, ampak na koncu dneva so vsi precej zadovoljni. Islandija ima dobro zgodbo. Če bi morala državo, ki šteje vsega 333.000 ljudi, opisati na kratko, potem bi rekla, da je tam tako, kot smo v devetdesetih lahko gledali v nanizanki Severna obzorja. Veliko podobnosti sem videla s Kočevsko. Tudi mi imamo dobro zgodbo. Čudovita narava, česar se pogosto premalo zavedamo, največ pragozdov v Sloveniji, priložnosti za različne aktivnosti na prostem je ogromno, imamo izdelek, kakršen je kočevski gozdni med, ki spada med vsega dobrih ducat slovenskih prehrambnih izdelkov, kolikor jih je pod evropsko zaščito, da rjavega medveda, ki je doma pri nas, niti ne omenjam. Ta je sicer malo manjši od polarnega medveda, ki ga utegnemo srečati na poti na Severni pol, ampak so kolegice v meni že prepoznale kapaciteto za ambasadorko za medvede. Prosto mesto sem zasedla prostovoljno, brez glasov proti. Pri turizmu je na neki način podobno kot pri novinarstvu. Od začetka dela na POP TV so nam ves čas v glavo vbijali: pripovedujte zgodbe. To je način, da se tesneje povežete z ljudmi. Zgodbe so tiste, ki vlečejo. Zgodbe, zgodbe, zgodbe. Na Kočevskem imamo dobrih zgodb veliko. Čas je, da jih začnemo pripovedovati. Nataša Briški Italija Checkers • Foto: Mirko Zanetti Ena fotografija pove več kot tisoč besed, skoraj pet tisoč, kolikor jih je prispelo na naslov Fotografskega društva Grča za 9. Mednarodni salon fotografije Narava 2016, pa cele romane. "Odziv je bil v okviru pričakovanj. Čeprav udeležba na salonih v svetu upada, je pri nas ostala na nivoju preteklih let," je povedal predsednik društva Marjan Artnak, ki se zaradi obsežnosti salona na izvedbo pripravlja tudi po osem mesecev. Pregled in izbira prispelih del 500 avtorjev iz 60 držav sta vzela še najmanj časa, največ ga – tako kot običajno – zahtevajo birokratski opravki. Sodelujoči fotografi, med katerimi so se znašli tako profesionalci kot ljubitelji, so tokrat izbirali med tremi temami; narava in prostor sta stalnici salona, tretja tema pa se veže na temo leta, ki je bila lani življenje v divjini, letos pa pokrajina. Po slednji so zaradi njene širine fotografi najpogosteje posegali, motivi pa so bili tako mnogovrstni, kot so si raznoliki ljudje. In različni so tudi časi, ki jih ljubitelji posnetkov potrebujejo za dobro fotografijo. Med nagrajenci v Kočevju so slavili tisti, ki so želeni ali naključni predmet ujeli v objektiv v trenutku, in oni, ki so za odtis okolice, kakršnega so si zamislili, potrebovali tudi dve leti. Komisija je v prispelih podobah poleg tehnične dovršenosti iskala še zgodbo, izraznost ter izvirnost, kakovost slovenskih avtorjev pa je primerljiva s svetovno srenjo. "Približno 20 odstotkov avtorjev, ki so sodelovali na salonu, je iz Slovenije in tudi nagrajenih je bilo približno toliko. V ničemer ne zaostajamo za svetovno fotografijo; nekje smo v ospredju, nekje ne. Vsaj v naravoslovnem delu smo na enakem nivoju kot preostali fotografi po svetu," razkriva Artnak, ki se samo še s tremi ali štirimi fotografi v Sloveniji ponaša z najvišjim fotografskim naslovom EFIAP platinum Mednarodne federacije za umetniško fotografijo. Tokrat je bil med Slovenci najbolje ocenjeni avtor Uroš Florjančič, eno izmed 87 nagrad, častni trak, je za svojo fotografijo Bela zverinica odnesel tudi domačin Janež Papež. Nagrajena sta bila še dva člana društva, in sicer Aleksander Kozina ter Vlado Bucalo. Sicer pa so največ fotografij, poleg domačih, prispevali avtorji iz Italije, Avstrije, Velike Britanije, Španije, Indije, Združeni arabskih emiratov in s Kitajskega. Bori Grabovac Morse Srebro FZS za clana FD Grca Vlada Bucala Narcissistic • Foto: Vlado Bucalo Vabljeni na koncert vokalne skupine Cantate Domino ob 25-letnici samostojne Slovenije v soboto, 5. novembra 2016, ob 19. uri v Šeškovem domu v Kočevju Gostje: Starabanda Die Tamburizzagruppe aus Keutschach in Kärnten - Österreich Tamburaška skupina iz Hodiš na avstrijskem Koroškem Tomaž Mancini, violinist iz Ljubljane Program bo povezovala: Petra Stopar Čarobna toplina ognja Jana invest d.o.o. Kolodvorska cesta 16 A 1330 Kočevje gsm: 070/700-802 e-mail: [email protected] www.jjana.si Kaminske peči na drva, kaminski peči na pelete, kaminski vložki, vgradni kamini, toplozračni kamini in še mnogo več. Obiščite naš razstavni salon na Kolodvorski cesti 16a v Kočevju. Ob vašem obisku vam bomo pomagali z nasveti in se potrudili izbrati najboljše rešitve. STROKOVNO SVETOVANJE 041/621-522 V ponudbi tudi kotli za centralno ogrevanje; Solida in Centrometal DOSTAVA NA DOM tOP PONUDBA mesecA Redna cena:590€ AKcIjsKA ceNA: 499,99€ Priključna napetost: 230V / 50/60Hz Vhodni tok: 25A Priključna moč: 11,3kVA do • Odprodaja razstavnih eksponatov do -60% • Izkoristite možnost pridobitev subvencije eko sklada MONTAŽA vARILNI APARAt INveRteR mIG 250 IGBt + veNtIL + mAsKA + žIcA PLAČILO tUDI NA OBROKe Dodatne informacije na tel. št. mAKItA HP457Dwe AKUmULAtORsKI vRtALNIK /vIjAČNIK 6s0ecev me UGODNO FINANCIRANJE GOReNje D8666 sUšILNI stROj Redna cena; 849,99€ GOReNje w8665K PRALNI stROj – INveRteR mOtOR AKcIjsKA ceNA: 669,99€ Redna cena: 639,99€ AKcIjsKA ceNA: 499,99€ DARILO OB NAKUPU! Redna cena:302,00€ AKcIjsKA ceNA: 179,99€ Napetost akumulatorja 18 V Tip akumulatorja Li-ion Št. vrtljajev - prosti tek 1.st. 0 - 400 min-1 Priložena oprema: polnilnik, li-ion akumulator, plastični kovček. Energijski razred A+++ Zmogljivost sušenja 8 kg Senzorsko sušenje 5 let garancije Energijski razred učinkovitosti A++ Zmogljivost pranja 8 kg Število obratov 1600obr./min 5 let garancije ceNA LežIšČA že OD 249,90€ Program Alergije STOP Slovenska kvaliteta, izdelano v Sloveniji, naravni materiali... Kočevska www.kocevje.si Šport Bodi aktiven! Redna telesna dejavnost in aktiven življenjski slog sta pomembna v vseh starostnih obdobjih. Spodbuja ju tudi evropski teden športa, katerega glavno sporočilo 'Bodi aktiven' je za svoje vzela dobra polovica Slovencev. Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje se pri nas najmanj enkrat tedensko s športom ukvarja 51 odstotkov ljudi, medtem ko je evropsko povprečje 10 odstotkov nižje. V primerjavi z Evropejci smo lahko zadovoljni tudi glede statistik o tistih, ki se s športom ne ukvarjajo nikoli. V primerjavi z 42 odstotki povsem nedejavnih prebivalcev Evrope je pri nas neaktivnih 22 odstotkov. Sicer pa se posamezniki v največji meri rekreirajo zaradi izboljšanja zdravja, telesne pripravljenosti in sprostitve. Oni na nasprotnem polu pa za svojo nedejavnost krivijo predvsem pomanjkanje časa ter motivacije in zanimanja. Dobra tretjina telovadi doma, precej je takšnih, ki po vrtu dirjajo za kosilnico, skoraj polovica športno aktivnih pa svoje dejavnosti najraje opravlja v parku ali na prostem. Le sedem odstotkov žensk in devet odstotkov moških se s športom ukvarja vsaj petkrat na teden. Med slednjimi je tudi Andraž Medvešek, ki številke še presega, saj trenira šestkrat tedensko, včasih tudi dvakrat na dan. Poleg teka, kolesarjenja in pohodništva ter fitnesa dela še vaje za moč in stabilizacijo z lastno težo. Zato ne preseneča, da je med drugim postal tudi prejemnik pokala Občine Kočevje na 19. obkolpskem teku. "Nisem obseden z izidi. Takoj, ko bi rezultati in uvrstitve oziroma želja po čim boljših rezultatih začeli krojiti moje treninge in tekme, bi vse izgubilo čar," je povedal Andraž Medvešek. Sicer pa obkolpsko tekmovanje spada med teke dolenjske tekaške lige, katere začetni namen je bila prav promocija telesne aktivnosti. "Prvotni cilj lige je bil, da h gibanju spodbudimo čim več ljudi. To nam je najbolj uspelo v Dolenji vasi, ki je eden vrhuncev dolenjskih tekov. Tu cela vas živi za prireditev in vsako leto nas presenetijo z novimi stvarmi," je ribniške sosede pohvalil organizator Tekov Dolenjske 2016 Stane Lindič. Ta še pravi, da je bila udeležba na Dolenjskem letos sicer nekoliko skromnejša, a to še en pomeni, da so ljudje prenehali aktivno živeti. "Po Sloveniji so se pojavili novi organizatorji, novi teki. Slovenija pa teče dobesedno na vseh koncih. Edini problem je, da nekatera naša društva obupujejo nad administrativnimi preprekami, ki jih je vse več, a upam, da se bo tudi to uredilo," je prepričan Lindič. Bori Grabovac Morse Svetovno prvenstvo v mažoretnem plesu V športni dvorani Žatika v Poreču je bilo od 21. do 25. septembra svetovno prvenstvo v mažoretnem plesu, ki ga je organizirala Mažoretna zveza: Majorette-Sport World Federation. Tekmovanja smo se udeležile tudi Urshine mažorete, žal pa se ga zaradi poškodb niso udeležile članice twirling, mažoretnega in plesnega kluba Benedikt, ki so skupaj z nami v slovenski zvezi mažoretne in twirling tehnike. Na tako velikem tekmovanju s toliko kvalitetnimi točkami še nismo sodelovali, saj se je tekmovanja udeležilo kar 3.060 mažoretk iz 15 držav in 81 društev. Zaradi velikega števila tekmovalcev je tekmovanje potekalo štiri dni. V četrtek (prvi dan tekmovanja) je bila otvoritev, kar je vedno posebno doživetje, polno adrenalina, saj predstavljaš svojo državo, mesto in tudi samega sebe. Obenem spoznavaš sotekmovalce, sodnike in tudi prostor, kjer boš tekmoval. Drugi dan, ko so dvorano zavzeli juniorji, smo si me vzele čas za trening in sprostitev. Prišla je sobota, tretji dan prvenstva, in na vrsti smo bile me. Hana Debeljak in Venesa Obrstar sta tekmovali v kategoriji Duo Senior POM-PON, in v močni konkurenci dosegli 11. mesto. Venesa Obrstar je tekmovala tudi v kategoriji Solo Senior POM-PON in dosegla 10. mesto. Zelo smo vesele in ponosne na naša dekleta, saj smo dosegli cilj, ki smo si ga zadali. V sredo, 21. 9. 2016, so na Skupščini MWF – Majorette-Sport WORLD Federation, Slovensko zvezo mažoretne in twirling tehnike sprejeli med svoje vrste. Tako sem postala najmlajša novopečena predsednica Slovenske zveze mažoretne in twirling tehnike v Majorette-Sport World Federation, kar mi je v velik ponos in mi daje energijo za nadaljnje delo. Zaključili smo čudovito novo izkušnjo, in komaj čakamo, da na naslednjeam evropskem prvenstvu pokažemo nekaj čisto novega. Zdaj se pripravljamo na naslednje tekmovanje, ki bo decembra v Zagrebu. Urša Štefanič Mlakar Planinski dan mladih planincev Novo šolsko leto se je že začelo, hkrati pa tudi srečanja oz. izleti mladih planincev vseh osnovnih šol na Kočevskem. 24. septembra je potekal Planinski dan na 'domačem terenu'. Pohod je bil namenjen predvsem novim planinčkom in njihovim staršem, ki so jih spremljali. Zbrali smo se na izhodiščni točki, pri nekdanjem Dinosu v Podgorski ulici. Po kratkem pozdravu vodnice Zinke smo se podali na Kalanovo pot v počasnem, zmernem koraku. Udeleženih je bilo kar 65 otrok in okoli 20 staršev ter seveda mentorice in vodniki. Strah pred Foto: Mojca Levstik strmo potjo je bil za starše odveč, saj se je vmes slišal komentar 'S takim tempom pa še meni gre!' Z nekaj vmesnimi kratkimi postanki smo prispeli do cilja, kjer se nam je odprl sončen pogled na lepo dolino s Kočo pri Jelenovem studencu. Otroci so veselo zdrveli do ognjišča na prostem, kjer je že gorel ogenj, in se posedli okrog njega. Tudi igrala so bila hitro polna. Kmalu nas je pozdravil predsednik našega Planinskega društva, gospod Milan Mlakar. Zaželel nam je vse dobro pri tem in nadaljnjih pohodih ter nas povabil na pogostitev z rogljički, sokom in vročim čajem, ki sta jo pripravila nova oskrbnika koče Primož in Mitja. Mladi planinci so se lahko preizkusili na plezalni steni za kočo, pri tem so lahko uporabili tudi poseben pas za tovrstno plezanje. Seveda so bili pod budnim očesom (varnost!) vodnic ter dveh staršev, ki so jim pri tem pomagali. To pa še ni bilo vse. Otroci so komaj dočakali, da so lahko preizkusili še novo pridobitev – spust po jeklenici. Tam pa so za njihovo varnost poskrbeli vodnik Peter Poje, vodnica Branka ter starši. Sledilo je še skupno fotografiranje. Treba se je bilo posloviti in pripravili smo se na sestop po Grajski poti. Ves pohod je skozi fotografski objektiv spremljala tudi Mojca, mamica ene od naših mladih planink. Da pa je adrenalin še deloval, je proti koncu Grajske poti občutilo nekaj mladih pohodnikov. Ugotovili so, da imajo ose precej močno želo … vendar se je vse dobro končalo! Zaključili smo lep, prvi planinski pohod v letošnjem šolskem letu. Preostali sledijo … Lep planinski pozdrav! Polonca Kalič, Zinka Levstik oktober 2016 26 Glasbenik, ki obvlada tudi šport Kar tri medalje, tudi najžlahtnejšo, je z zadnjega, 26. Balkanskega atletskega prvenstva veteranov prinesel domov Roman Zupančič. Športnik, ki smo ga doslej poznali predvsem kot glasbenika, je septembra v Novem Sadu, kjer se je na tekmovanju pomerilo 670 atletov, zmagal s skokom v višino (1,71 m), pred drugouvrščenim pa je bil 'višji' za kar 18 centimetrov. Srebrno medaljo si je prislužil z metom kopja (43,28 m), bron pa z metom diska (36,06 m). "Skok v višino je moja paradna disciplina, preostali dve sta za zabavo in psihično pripravo," je dejal Roman Zupančič, ki se ponaša z 20 dvoranskimi in zunanjimi ter petimi državnimi rekordi. Začel je z nogometom, zaradi prirojene srčne napake pa kot mladinec nadaljeval z najtežjo atletsko disciplino – deseterobojem. "Živel sem pet kilometrov od novomeškega stadiona in na treninge sem vedno hodil peš. Starši me niso tja peljali niti enkrat, od tu tudi moja natreniranost," se smeji Zupančič, ki še vedno redno vadi, le na treninge za svojo osnovno disciplino mora v Ljubljano, ker pri nas ni blazin. Tokratno veteransko prvenstvo je pripravila Srbska atletska zveza, ki je poleg domačih in slovenskih tekmovalcev gostila še športnike in športnice iz Bolgarije, Bosne in Hercegovine, Romunije, Črne gore, Grčije, Turčije in s Hrvaškega. Atleti iz Avstrije, Italije, Moldavije in z Foto: Bori Grabovac Morse Madžarskega so sodelovali izven konkurence, Albanci pa so prvenstvo bojkotirali, ker je bilo v Srbiji. Starejši so se pomerili v tekih na 100, 200 in 5000 metrov, polmaratonu (21 km), tekaški štafeti, hitri hoji, skoku v višino in daljino pa troskoku in skoku s palico, v metu diska in kopja, metu kladiva in krogle. "Zame je bilo še posebej fascinantno medgeneracijsko povezovanje, saj je bila najstarejša starostna kategorija 90 let in več, najmlajša pa 35. To so uvedli predlani, da bi bili lahko športniki, ki zaključijo profesionalno kariero, še naprej aktivni," pove Zupančič, ki je doslej tekmoval na treh balkanskih tekmovanjih. Udeležil bi se tudi kakšnega srečanja svetovnega formata, a ker nima pokroviteljev, ne gre. "Normo sicer imam, tako za evropsko kot za svetovno prvenstvo. A letos je to v Avstraliji, to pa presega zmožnosti mojega proračuna." Bori Grabovac Morse Koledar tekem ROKOMETNI KLUB GRČA KOČEVJE ČLANI RK Grča – RK Pomurje RK Grča – RK Jadran 22. 10 . ob 19.00 19. 11. ob 19.00 KADETI CENTER II. RK Grča – MRK Krka 13. 11. ob 14.00 ML. DEČKI A RK Grča – RK Metlika 13. 11. ob 10.30 ML. DEČKI C RK Grča – RK Trebnje RK Grča – RK Sviš 20. 11. ob 10.00 20. 11. ob 12.00 VETERANSKA SEKCIJA NK KOČEVJE VETERANSKA NOGOMETNA LIGA LJUBLJANA KOČEVJE – DRAGOMER 26.10. ob 16 00 na stadionu Gaj MOK KOČEVJE kvalifikacije – KADETI – skupina »D« MOK Kočevje - Krka Krka - Triglav Kranj Triglav Kranj - MOK Kočevje Kočevje, 13.11.2016 ob 10:00, ŠD Gaj Kočevska www.kocevje.si Glavni odmor Krst fazanov na GSŠ Kočevje Kot vsako leto je tudi letos dijaška skupnost GSŠ Kočevje pripravila uradni sprejem 'prvošolcev', znan tudi kot Krst fazanov. Prireditev je 27. septembra potekala v športni dvorani. Program za letošnji krst so pripravili dijaki četrtih letnikov. Po kratkem uvodnem nagovoru obeh voditeljev, Gašperja Wiliema Katerna in Marine Golobar, sta sledila nagovora ravnateljice Mete Kamšek ter predsednika dijaške skupnosti GSŠ Kočevje Jožeta Križmana. Nato so sledile predstavitvene točke, s katerimi so se dijaki prvih letnikov predstavili občinstvu. Kot veleva tradicija, so se 'fazančki' pomerili v šaljivih igricah, kot so: premagovanje ovir s plavutkami na nogah, pihanje moke, branje besed z ustnic, če omenimo samo nekatere, ki so pri gledalcih vzbudile veliko smeha. Vse je potekalo pod budnim očesom strokovne žirije, ki je ob koncu razglasila tudi zmagovalni razred – častni naziv je letos pripadel 1. b. Čisto za konec pa so prvi letniki še pokleknili pred starejšimi in pametnejšimi ter ponovili zaprisego. Maruša Marn Avsec Biti učitelj za en dan V okviru svetovnega dneva učiteljev, ki ga obeležujemo 5. oktobra, smo na Gimnaziji in srednji šoli Kočevje organizirali projekt Učitelj za en dan. Osemintrideset dijakov je pri 22 različnih predmetih za eno uro prevzelo vlogo profesorja v razredu. Predhodno so se morali dijaki ob pomoči profesorjev vsebinsko in didaktično pripraviti na izvedbo učne ure, med poukom motivirati učence in jih aktivno vključevati v poučevanje in razlago, na koncu pa preveriti, ali so dijaki obravnavano snov zares usvojili. Dijaki so tako na lastno pest spoznali učiteljevo bistveno in ključno vlogo pri izobraževanju družbe. Svojo izkušnjo v vlogi učitelja so dijaki opisali tako: "Biti učitelj za en dan je bila odlična izkušnja. Občutek je zelo napet, ker se počutiš tako odgovornega za vse, kar se v razredu dogaja. Sprva te malo napenja, ampak čez čas se privadiš in narediš dolžnosti kot učitelj. Če bi lahko, bi vse naredil še enkrat. Ni boljšega občutka, kot da nekoga učiš. To je, tudi če se ne opazi, v človeški naravi. Skratka, počutil sem se dobro in vse hočem ponoviti." Matej Tekavčič, 1. PRO "Bilo je zabavno. Videl sem, kako je delati z razredom, ki ne sodeluje veliko, in kako težko je vzbuditi pozornost ter narediti uro zabavno za maksimalni izkupiček znanja." Tilen Rac, 3. a "Pouk s strani profesorja je res videti drugače. Da je to res, sva izkusili na lastni koži. Čeprav je potekala cela stvar malce izven načrta, sva se s časom ujeli in misliva, da sva se kot profesorici dobro izkazali. Tak pouk je bil zabaven tudi za sošolce, saj je bila takšna izkušnja tako za njih kakor za naju prva. Cel koncept dijak kot profesor se nam je vsem zdel zelo zanimiv. Izkazal se je za odlično popestritev običajnega pouka." Mia Novak in Ema Mrhar, 3. b "Med uro sem tudi sam užival in izpopolnjeval svoje govorniške sposobnosti, ki so dandanes zelo pomembne. Naučil sem se spoštovati poklic učitelja, ki mora za zanimivo razlago žrtvovati veliko svojega prostega časa, imeti pa mora tudi veliko znanja, ne samo o učni snovi, ampak tudi o mnogo drugih rečeh. Menim, da je bila ideja učitelja za eno uro odlična, saj ponuja možnost poučevanja tudi takšnim, ki ne razmi- šljajo o tovrstni karierni usmeritvi. Rad bi se zahvalil predlagateljem ideje, profesorici Maji Kmetič, ob kateri sem izvedel to uro, in dijakom 2. b, ki so celo uro sodelovali in mi vlivali motivacijo, skupaj smo se namreč tudi nekajkrat nasmejali. Posebno zahvalo pa si zaslužijo vsi profesorji na Gimnaziji in srednji šoli Kočevje za neutrudno odločnost, da nas v svojih urah pripravijo na življenje." Jože Križman, 3. b "Lahko si štejem v čast, da sem dobil priložnost biti učitelj za en dan. Pri uri sem se počutil dobro in bilo je zabavno, a od ure dijaki niso odnesli kaj dosti. Spoznal sem, da je delo profesorja zelo zahtevno ter da profesor potrebuje veliko zbranosti in znanja, da lahko uspešno izvede uro. Vsaj za trenutek sem lahko uvidel, kako zahtevno je delo profesorja. Upam, da bom še kdaj dobil podobno priložnost." Martin Čop, 2. c (ekonomski tehnik) Katja Hočevar oktober 2016 27 "Šola brez učitelja je kot … … računalnik brez zaslona in televizija brez antene." To misel sta napisala gimnazijca Uroš Figar in Anže Beljan, dijaka 2. letnika. Zanjo sta bila v okviru vseslovenskega natečaja Samo najboljše, naši vzgojitelji in učitelji tudi nagrajena. Svečana podelitev priznaj je bila ravno na svetovni dan učiteljev, 5. oktobra 2016, na Pedagoški fakulteti v Ljubljani. Na natečaju je sodelovalo več dijakov in dijakinj. Razmišljali so o šoli kot domu, o šoli v prihodnosti, o svojih učiteljih in učiteljih v prihodnosti. S svojimi prispevki so pokazali, da se zavedajo pomembnosti šole in učiteljskega poklica. Njihove misli smo razobesili po šoli in tako obeležili svetovni dan učiteljev. Misli preostalih sodelujočih dijakov: •Namesto otrok bodo v šolo hodili roboti, ki jih bodo otroci upravljali od doma – torej bo šola brez otrok. (Žiga Arko, 1. a; gimnazija) •V šoli prihodnosti zvezkov ne bi poznali, namesto tega bi na tablice pisali. (Gaja Lušin & Sara Mesič, 1. a; gimnazija) •Šola prihodnosti bo šola doma. Otroci ne bodo več hodili v šolo, vse za šolo bodo naredili doma, učiteljev bo vse manj, ker jih bodo nadomestili roboti. Teste bodo otroci reševali doma na računalniku – vse bo drugače: ne bo zvezkov, ne bo več pisal, vse, kar bo ostalo, bodo naši spomini. (Anže Behin, 1. a; gimnazija) •Nekoč nekje bomo spoznali, da starši pravo šolo so nam izbrali. Ko v to šolo so nas poslali, smo si nove prijatelje izbrali. Veliko dobrega in slabega smo čez dali, zato z odličnim uspehom smo končali. (Tjaša Ilišin & Eva Zakrajšek, 2. c; ekonomski tehnik) •Šola je super, kadar je ni, poletne počitnice – ministri – podaljšajte jih vi. (Žan Pjnič, 2. c; ekonomski tehnik) •Šola ni nujna, naša nova pamet je Wikipedija. (Liza Marjanovič & Patricija Levstik, 2. b; gimnazija) •Učitelji se rimajo z mučitelji – z razlogom. (Tanja Govže, 1. a; gimnazija) •Celo življenje se učimo, le učitelji se zamenjujejo. (Eva Buzuk, 1. a; gimnazija) •Moja učiteljica je kot računalnik, vedno me nauči nekaj novega, česar še ne vem. (Nina Gorše, 1. a; gimnazija) •Moja učiteljica je kot druga mama, ki me uči in jo zame skrbi. (Abida Misimi, 2. b; gimnazija) •Učitelji prihodnosti so polni novih idej, a tudi novih mej. (Megi Topalović. 1. a; gimnazija) •Šolski sistem predstavlja umski zapor, kjer so profesorji pazniki, dijaki pa zaporniki s 4-letno obsodbo brez možnosti predčasne izpustitve. (Tajda Mohar & Alenka Mavrin, 2. b; gimnazija) •Mi nočemo, da je šola naš dom. Moj dom je moj dom in šola je šola. A ker pol dneva preživimo v njej, lahko samo rečemo: "Evo ga, drugi dom, jej!« (Tamara Prelac & Žana Kordiš, 1. a; gimnazija) •Hladen objem, grenek pelin, črna so vrata v tale spomin. Vrata so velika in temna, veža je hladna in nema, hodniki so dolgi in ne peljejo nikamor. Šole so polne volkov noči. (Tjaž Mihelič, 1. a; gimnazija) •Moje sanje so se spremenile v sranje. Leta solz in znoja; na koncu dobim le list in kup gnoja. Banalno in povprečno ne bo živelo večno. Povprečno in banalno kmalu v preteklosti bo/in davno. (Gašper Wiliem Katern, 4. b; gimnazija) Nina Papež in Vanja Novak Kočevska Ristanc www.kocevje.si oktober 2016 28 Kako preživljamo jesenski čas v Vrtcu Kočevje Jesen je prav poseben letni čas. Zasuje nas z darovi, ki jih pridno pospravljamo v kleti in shrambe. Nekateri otroci prvič prestopijo prag vrtca, najstarejši otroci iz enote Ostržek - skupina Miške z vzgojiteljicama Marijo Vesel in Tanjo Besal ter skupina Čebelice z vzgojiteljema Andrejo Križ in Samom Rovtarjem – pa so se odpravili v drevesnico na Marofu. Na poti nas je spremljal gospod Jernej, oče dečka iz skupine. V sadovnjaku nas je prijazno pričakala gospa Mateja s svojimi sodelavci. Otrokom je predstavila, kaj vse se trenutno dogaja v drevesnici. Povabila jih je k pobiranju jabolk, čeprav so nekatere jablane že bile obrane. Na veliko veselje otrok pa je Foto: Tanja Besal Kulturna šola in posebno priznanje Javni sklad RS za kulturne dejavnosti v sodelovanju z Zvezo kulturnih društev Slovenije podeljuje osnovnim šolam, ki imajo razvejano in kakovostno kulturno dejavnost ter so hkrati tudi središče kulturnega utripa svojega okolja, naziv Kulturna šola. Šola lahko doseže naziv, če trajno ali vsaj štiri leta goji razvejano in kakovostno kulturno življenje na vsaj treh različnih področjih delovanja: na glasbenem, likovnem, literarnem, varovanju kulturne dediščine, multikulturnosti in na predstavitvenih dejavnostih, kot so ples, gledališče, film, lutke in folklora. Naša šola OŠ Zbora odposlancev se je prijavila na ponovni razpis, saj smo od leta 2013 ta naziv za tri leta že imeli. Zbrali in popisali smo vse prireditve, koncerte, natečaje in dosežke v zadnjih treh letih. Ves material, ki ga je bilo res veliko, natančneje 100 prireditev in dogodkov, smo poslali v Ljubljano, kjer je komisija na podlagi dokumentacije ugotovila, da izpolnjujemo vse kvantitativne in kvalitativne pogoje za naziv Kulturna šola 2016, še več – nominirani smo bili v zaključni izbor 10 šol za naziv Najbolj kulturna šola 2016. Kulturno delovanje naše šole obsega veliko vrsto dejavnosti: glasbeno, gledališko, lutkovno, plesno, literarno, likovno, filmsko, varovanje kulturne dediščine, multikulturnost in medetično sodelovanje ter šolski radio. Kulturna dejavnost je del rednega programa, izvaja pa se tudi pri izbirnih predmetih, projektih in interesnih dejavnostih. Učitelji spodbujajo učence k sodelovanju na raznih natečajih in pri projektih, ki spodbujajo ustvarjalnost. Šolske skupine sodelujejo na revijah, srečanjih, festivalih in tekmovanjih, namenjenim predstavitvi, primerjavi in vrednotenju dosežkov. Na šoli se vse leto vrstijo različni kulturni dogodki in prireditve, namenjene učencem, staršem in širši lokalni skupnosti ter krajevnim organizacijam. Šola seveda tudi omogoča prostor za kulturne dejavnosti posameznim kulturnim društvom. Vse to priča, da vlada na šoli 'kulturni duh', ki se prenaša tudi na okolje, v katerem deluje šola, saj po možnosti vedno sodelujemo na prireditvah, ki jih organizirajo zavodi, društva in organizacije, ki delujejo na Kočevskem … Na zaključnem izboru v Petrovčah nam je pristojna komisija podelila naziv Kulturna šola za pet let, torej do 31. 8. 2021. Poleg tega naziva pa smo na zaključni prireditvi prejeli še posebno priznanje, ki ga je prejelo le 10 najbolj kulturnih šol, vsaka na svojem področju. Naše je bilo posebno priznanje za izredne dosežke na področju lutkovne dejavnosti. Pridobljena naziva potrjujeta kakovostne dosežke naših učencev in predvsem kakovostno delo učiteljev na področju kulture. Še naprej bomo podpirali razvoj kulturnih dejavnosti na šoli in spodbujali ustvarjalnost svojih učencev na različnih področjih, kar je tudi nuja, da bodo učenci začutili, da je kultura pomemben del vsakdanjega življenja in nujen pogoj, da lahko prek nje ljudje začutijo bistvo življenja in prave vrednote. Peter Pirc GRADBENIŠTVO IN KRAJINSKA ARHITEKTURA Maja Govže s.p., Roška cesta 43, Kočevje GiKA TEL: 040 830 213 / 051 330 993 email : [email protected] - GRADBENA IN ZAKLJUČNA DELA - novogradnje - adaptacije stanovanj, kopalnic - FASADERSTVO - brezplačna barvna študija - priprava dokumentacije za pridobitev ekosubvencij - UREJANJE IN NAČRTOVANJE OKOLICE Samo splezal še na preostala drevesa in jih otresel. Otroci so pobirali jabolka, jih nosili v posode, pomagali so pri stresanju jabolk v vreče, pri prevažanju samokolnice … Gospa jim je predstavila različne sorte jabolk, čemu so namenjena, pa so ugotavljali otroci sami. Za nekatere otroke je bila to prav posebna izkušnja, drugi so pripovedovali o tem, kako tudi doma pomagajo pri obiranju sadja. Po končanem delu smo se vsi odžejali z naravnim jabolčnim sokom. Zahvaljujemo se vsem iz Zadruge Zakladi Kočevske in tistim, ki so nam omogočili to srečanje, da so našim otrokom pripravili to prijetno izkušnjo. Marija Vesel Teden otroka na Osnovni šoli Stara Cerkev Teden otroka, ki je potekal od 3. do 9. oktobra, smo na OŠ Stara Cerkev preživeli lepo. Učenci smo ta teden v šolo hodili še raje kot po navadi. Za popestritev smo poskrbeli na različne načine. Vsak dan med glavnim odmorom smo po šolskem radiu poslušali glasbo. Učenke novinarskega krožka so poskrbele, da so vsi učenci slišali poslanico Dese Muck, napisano ob tednu otroka. Na šoli so potekale najrazličnejše dejavnosti. Starejši učenci, ki so že izkušeni bralci, so najmlajšim teden popestrili z branjem pravljic. Učenci sedmih razredov so se z Unicefovo 90-minutno delavnico pridružili projektu BodyCOOLturen, v kateri jim je predstavnica Unicefa predstavila problem neozaveščenosti in nestrpnosti mladih v Sloveniji do beguncev, migrantov in priseljencev. Šestošolci so v okviru kulturnega dne obiskali Pokrajinski muzej Kočevje, sedmošolci pa so v okviru projekta Rastem s knjigo obiskali Knjižnico Kočevje in v Pokrajinskem muzeju Kočevje in na sprehodu po Kočevju spoznavali zgodovino Kočevskega. Predstavniki vsakega razreda so se udeležili sestanka šolske skupnosti in tam ob pripovedovanju zaposlenih na šoli podrobno spoznali, kako poteka delo na šoli. Svoje znanje so pri razrednih urah predali tudi svojim sošolcem. Za učence 2. in 3. razreda so potekale pravljične urice v knjižnici. Prvošolčkom smo pripravili posebno prireditev ob sprejemu v šolsko skupnost. Ob petju MPZ in zvokih klavirja smo jim zaželeli dobrodošlico še z majhnim darilcem. Presenečenje je bila zagotovo gledališka igrica O volku, ki je padel iz pravljice, ki so jo odigrali učenci OŠ Ob Rinži. Igrico o volku so si ogledali tudi učenci 2. in 3. razreda. Ker pa je bil to naš teden, učitelji niso ocenjevali našega znanja. Vsi na šoli so se trudili, da bi bil ta teden za nas poseben. Da pa bi razveselili še vse, ki so pomoči potrebni, smo organizirali dve dobrodelni akciji. Zbirali smo šolske potrebščine in se pridružili tudi akciji Zveze prijateljev mladine Slovenije in trgovine Alpina, v kateri do konca meseca oktobra zbiramo rabljeno, a še uporabno obutev po sloganom S čevlji, ki jih ne potrebujem, tebe obujem. Katja Klun Kočevska www.kocevje.si Ristanc oktober 2016 29 Teden otroka na OŠ Ob Rinži Teden otroka poteka vsak prvi teden v oktobru. Takrat praznujemo mednarodno priznani svetovni dan otrok, seveda pa je to tudi teden, ko se učencem posebej posvetimo tudi v šoli. V tem tednu so letos na OŠ Ob Rinži potekale različne dejavnosti, ki so otroke spodbudile k druženju, prijateljstvu ter športnemu udejstvovanju. V ponedeljek so učenci 1. triade po koncu pouka imeli štafetne igre v telovadnici, v torek pa so se učenci 1. in 2. triade pomerili v boju. Sreda je bila namenjena druženju učencev cele šole, pomerili so se na poligonu, ekipe pa so bile sestavljene tako, da so otroci različne starosti igrali skupaj. Skupinske igre in igre sodelovanja so bile na programu v četrtek, v petek pa so se učenci na prijateljski tekmi odbojke pomerili z učitelji. Posebna zabava v tem tednu je bil tudi šolski ples. V sredo, 5. oktobra, so učenci devetih razredov organizirali ples na temo HippieParty. Denar, ki so ga zbrali od prodaje vstopnic, bodo namenili za obnovo šolske avle. Ples se je začel ob 18. uri in trajal vse do 21. Vsi so se zelo dobro zabavali, deveti razredi pa so ples popestrili še z različnimi igrami. Zahvalili bi se radi tudi sponzorju Drogi Kolinska Obkolpski tek • Foto: Špela Vovko Ljubljana, ki je za vsakega udeleženca prispeval cockto. Ob koncu tedna otroka smo na šoli organizirali tudi predavanje Žige Ogorelca S kolesom po svetu. Učenci so bili navdušeni in so z velikim zanimanjem poslušali o njegovih dogodivščinah na poti, postavili pa so tudi veliko vprašanj. Že pred začetkom tedna otroka, v Ples • Foto: Petra Poje nedeljo, 25. septembra, je v dolini Kolpe na relaciji od Gorenje Žage do Dola potekal že 19. Obkolpski mednarodni rekreacijsko turistični tek za pokal Dolenjske 2016. Teka se je udeležilo 145 tekačev. Osnovno šolo Ob Rinži je zastopalo 14 učencev, ki so tekmovali v več kategorijah: dečki in deklice do 10 let na 300 m, dečki in deklice od 11 do 15 let na 600 m, starejši tekmovalci pa so se pomerili na 14 km dolgi progi. Rezultati teka: 300 m najmlajši: 2. mesto Trina Ofak; 300 m deklice do 10 let: 1. mesto Ula Robida; 300 m dečki do 10 let: 1. mesto Urban Sevenšek; 2. mesto Luka Artač, 3. mesto Tine Corl; 600 m deklice od 11 do 15 let: 3. mesto Luna Hočevar: 600 m dečki od 11 do 15 let: 1. mesto Jan Križ, 3. mesto Tim Sevenšek. Med starejšimi tekmovalci v teku na 14 km je učitelj Sašo Balovski v svoji kategoriji osvojil odličen čas, ki ga je ponesel na 6. mesto in lepo zaokrožil odlične rezultate naše osnovne šole. Virineja Goričan Mladinska knjiga Trgovina d.o.o., Slovenska 29, Ljubljana VELIKE igrače za VELIKO zabave O UZIVN EKSKL v Mladinski knjigi! NOVO! MLADINSKA KNJIGA V KOČEVJU Obiščite nas v centru Nama Trg zbora odposlancev 20, T: 01 893 01 10 Delovni čas: pon. – pet.: 8.00 do 19.00, sobota: 8.00 do 12.00 VELIKE igrace za VELIKO zabave 2_254.indd 1 »Otroku ponudite igre, ki spodbujajo njegov duševni razvoj, krepijo pozornost in spomin.« dr. Ranko Rajović 13/10/16 12:59 Kočevska www.kocevje.si Izpostavljamo Knjiga Minljivost izpostavlja temo, ki jo praviloma odrivamo iz zavesti doma, med ljubimi osebaKnjiga Minljivost izpostavlja temo, ki jo mi. Danes je doživljanje praviloma odrivamo iz visoke starosti in umiranja zavesti. Ugledni ameripremaknjeno v bolnišnice ški kirurg in pisatelj Atul in domove za starejše. Gawande v izjemnem Domov, kjer ima vsak delu Minljivost obravstanovalec svoje stanovanava starost, ki smo jo v nje in na voljo še skupne sodobni družbi uspešno prostore za druženje, je na potisnili v domeno medisvetu žal le peščica. cine in bolnišnic, čeprav Kakšno starost si želiše zdaleč ni bolezensko, mo? Bomo lahko uživali ampak naravno stanje. v znanem okolju, vonjih, Staranje nam predstavi z obkroženi s svojimi vidika starejših, osredotopredmeti in ljudmi ali ča se na občutenja, želje in bomo nemočni gledali mišljenje starejših in ne na v neznane oči in se to, kaj bolj ustreza njihoprepuščali njihovim dovim svojcem. Na podlagi tikom? Koliko medicine lastnih izkušenj, zgodb iz naj bo na koncu naše domačega in profesionalnepoti? ga okolja in usod sorodniMotili smo se glede kov in pacientov razmišlja tega, kaj je naša naloga o tem, kaj je staranje, kako v zdravstvu. Mislimo, ga sprejemati in kaj je treba da moramo zagotavljaspremeniti v naši miselnoti zdravje in preživetje. sti ter socialnem in zdraStvarnost pa je veliko knjiga a pri Založbi Mladinska Knjiga Minljivost je izšl vstvenem sistemu, da bi se širša od tega. Omogoživljenje izteklo kar se da kakozgradba, geni, celice. Živimo dlje in čati moramo dobro počutje. Dobro vostno, mirno in dostojanstveno. bolje kot kadarkoli prej. Hkrati pa počutje pa je povezano z razlogi, je znanstveni napredek staranje in zaradi katerih sploh želimo živeti. Zmogljivosti sodobne znanosti umiranje preoblikoval v medicinski In ti niso pomembni le ob koncu so temeljito predrugačile človeško kategoriji, pri katerih imajo glavno življenja ali ko nas prevzame oneživljenje. Sodobna medicina nam daje moč, da se upiramo omejitvam, vlogo zdravstveni delavci. Še pred moglost, temveč ves čas, v knjigi pol stoletja je večina ljudi umrla ki nam jih postavljajo naša telesna Minljivost poudarja Atul Gawande. Jesen v Društvu upokojencev Kočevje Prostori Društva upokojencev Kočevje so od 27. do 30. septembra spremenili svojo podobo, saj je v njih potekala že 10. Razstava ročnih del in umetniških stvaritev. Razstavljalo je 30 upokojenk in upokojencev iz Kočevja, pridružili pa so se jim še člani društev upokojencev iz Loškega potoka, Sodražice in Medvod ter člani Društva invalidov Kočevje, varovanci VDC Želva in ŠENT-a. Razstavljavci so tudi letos pokazali veliko spretnosti v oblikovanju, slikanju in pletenju, saj različni materiali in tehnike ponujajo neskončne možnosti za ustvarjanje. Svoja znanja pa so naši člani pokazali tudi zunaj meja občine, saj so se udeležili že 16. festivala za tretje življenjsko obdobje, ki je potekal med 28. do 30. septembrom v Cankarjevem domu v Ljubljani. Na dan otvoritve so se na odprtem odru predstavili MePZ, Zimzelenke ter dram- ski in bralni krožek, ki so s petjem, plesom, recitacijami in skečem navdušili tamkajšnje občinstvo. Zadnji dan je pripadel članicam ročnih del in klekljarske sekcije, ki so razstavile in prikazale izdelavo svojih izdelkov. Pripravile so tudi delavnico recikliranja stare obutve, s katero so požele kar nekaj radovednih pogledov, ko so pobarvane čevlje spremenile v lepe cvetlične lončke. V počastitev občinskega praznika je MePZ DU Kočevje 29. septembra v Šeškovem domu pripravil 4. samostojni koncert z gosti. Po pozdravnem nagovoru predsednika društva Bojana Levstika je navzočim nekaj spodbudnih besed namenil tudi župan občine Kočevje dr. Vladimir Prebilič in nakazal pomembnost prireditve ter medsebojnega sodelovanja. Zbor je pod vodstvom zborovodje Petra Berložnika zapel deset pesmi, dve ob spremljavi harmonike, na katero je zaigral Peter Frangež, koncert pa so s svojimi nastopi obogatili tudi prijatelji DU Medvode s pevsko skupino Sončna jesen. Zapeli in zaplesali so tudi varovanci Varstveno-delovnega centra Želva – enota Kočevje. Z novo plesno točko Kelner'ce je gledalce v dvorani ogrela plesna skupina Zimzelenke, za smeh pa so poskrbele članice dramskega krožka Kofetar'ce s skeči. S koncertom se je zaključilo uspešno sodelovanje z dosedanjim zborovodjem, zbor bo odslej vodila zborovodkinja, domačinka Nina Skebe, obema člani zbora želijo veliko uspehov pri nadaljnjem delu. Tako kot vedno se je koncert zaključil s prijetnim druženjem nastopajočih in obiskovalcev, ob prigrizku in sladkanju z doma narejenimi dobrotami, za katere so poskrbele pridne roke skupine za postrežbo DU Kočevje, pod vodstvom Meri Kočevar. Barbka Bižal - Kolar Foto: Nik Vidmar oktober 2016 30 MEDOBČINSKI INŠPEKTORAT IN REDARSTVO OBČIN KOČEVJE, KOSTEL IN OSILNICA OBVEŠČA Vprašanje občana: "Kakšna je pravna ureditev glede popivanja na javnih krajih ter ali je to v naši občini sankcionirano in pod kakšnimi pogoji?" Odgovor Medobčinskega inšpektorata in redarstva občin Kočevje, Kostel in Osilnica (MIR): Odlok o varstvu javnega reda in miru v Občini Kočevje (Uradni list RS, št. 50/13 in 7/15), ki ga je v letu 2013 sprejel občinski svet Občine Kočevje, v 11. členu določa naslednje: "Prepovedano je popivanje na javnem kraju, ki ni namenjen točenju alkoholnih pijač ali ni del prireditve, na kateri je dovoljeno točenje alkoholnih pijač, in to koga moti." Določba občinskega odloka torej kot prepovedano dejanje, za storitev katerega je predpisana globa 100 EUR, opredeljuje "popivanje na javnem kraju, če to koga moti". Popivanje pomeni vsakršno, ne glede na količino, uživanje alkoholnih pijač na javnih krajih, ki temu niso namenjeni (to so vsi tisti kraji, ki so dostopni vsem občanom pod enakimi pogoji – otroška in športna igrišča, javni parki, klopi, ulice, parkirišča, območja javnih ustanov in druge javne infrastrukture). Vendarle samo dejstvo uživanja alkoholnih pijač na javnem kraju avtomatično še ne pomeni storitve prekrška, saj je za to potreben še subjektivni element – "če to koga moti". To dejansko pomeni, da gre za prijavitveni prekršek, saj mora biti to popivanje za nekoga moteče, največkrat gre seveda za okoliške prebivalce ali za druge mimoidoče občane, ki se nad tem zgražajo. MIR kot prekrškovni organ, ki je pristojen za obravnavanje navedenega prekrška, torej ne ukrepa po uradni dolžnosti, če sam zazna popivanje, temveč je potrebna konkretna prijava občana, "ki ga to moti". Za obravnavo navedenega prekrška je torej pristojen MIR, ker gre za prekršek, določen z občinskim odlokom, v praksi pa se postopek največkrat izvede tako, da policija (občani se največkrat obrnejo nanjo tudi zato, ker je policija organizirana kot 'celodnevna služba', prekrški popivanja na javnem kraju pa se največkrat dogajajo v nočnem času) na prijave občanov prekršek popiše in identificira kršitelje ter pošlje predlog za uvedbo postopka o prekršku na MIR, ki nato postopek izvede in praviloma izreče predpisano globo. Letos (do meseca oktobra) je MIR zaradi prekrška popivanja na javnem kraju izvedel 12 postopkov. Namen tega prispevka je zlasti opozoriti, da na podlagi pravne ureditve, ki jo je sprejel občinski svet, na javnih krajih v naši občini popivanje, ki je za občane moteče, ni dovoljeno, zlasti ne posedanje in popivanje stalnih družb na javni infrastrukturi. Tudi obiskovalci koncertov in drugih zabavnih prireditev naj vzamejo v obzir, da nadaljevanje nočnega popivanja v urbanem okolju lahko pomeni storitev prekrška. Prav tako morajo občani kot morebitni prijavitelji upoštevati, da ne gre za obravnavani prekršek popivanja na javnih krajih po 11. členu občinskega odloka v primeru vsakega 'kaljenja' nočnega miru, ki ni neposredno povezano s pitjem alkoholnih pijač; v takih primerih gre morda lahko za kateri drug prekršek s področja varstva javnega reda in miru, za obravnavo katerega je pristojna policija. Damir Marinč Kočevska www.kocevje.si Izpostavljamo oktober 2016 31 KNJIŽNICA KOČEVJE PRIPOROČA Amy Gentry Izgubljena hči Učila, 2016 Psihološki triler, napeta zgodba o izgubljeni in ponovno najdeni hčeri. Sredi noči, pred osmimi leti, ugrabijo Julie, takrat trinajstletno deklico. Kljub grozljivemu dogodku se družina trudi ostati skupaj in upa, da je Julie še vedno živa. Potem pa se pred njunimi vrati pojavi ženska, ki trdi, da je njuna hči. Seveda so vsi presrečni, sčasoma pa mamo obhajajo vse večji dvomi, ali je ženska, ki se je znašla pod njihovo streho, res njena ugrabljena hči ali je morda vse skupaj le del prevarantskega načrta. Zoran Šteinbauer Tri lune Miš, 2015 Mesec dni po prireditvi oglas še kar vabi. • Foto: Petra Šolar V romanu Tri lune se tankočutno prepletajo življenjske zgodbe treh različnih junakov, potisnjenih na obrobje družbe. Ujeti v svet, ki jim ne prizanaša, se odločijo spremeniti svoje usode. Prav ta odločitev spremeni življenje naivnemu in posebnemu dečku Adamu, krivično obsojenemu znanstveniku Krištofu in z delom ter z neobčutljivo in surovo družino obremenjeni ženski Delfini. To je roman o človeški trdoživosti. Andrej Rozman Roza Predpravljice in popovedke Mladinska knjiga, 2015 Obljube Komunale Kočevje o dobrem novem režimu. • Foto: Bori Grabovac Morse To je zbirka kratkih zgodb, ki jih je napisal znani vsestranski ustvarjalec Andrej Rozman Roza. Prijetne ilustracije je prispeval Zvonko Čoh. Najprej so zgodbe izhajale v reviji Ciciban. Avtor jih je izpilil in jih ponudil v knjigi. Nastopajo različni liki, kot so povodni mož Ambrož, vsiljivi gospod Šilček, ulična svetilka Eleonora in radovedna putka Minka. Minka je živela na kmečkem dvorišču, vendar si je močno želela spoznati široki svet, zato je preletela domačo ograjo. Po različnih dogodivščinah v zunanjem svetu se je srečala z umetnikom. Ni več potrebovala kril, saj je potovala z letalom na različne festivale. Ko sta se naveličala potovanj, sta si omislila umetniško kmetijo. Prijetno branje za vse generacije, nasmejali se bomo ob smešnih dogodivščinah Rozinih junakov. Peter Svetina Kako zorijo ježevci Miš, 2015 Zadnji pogled na rumeni blatnik!? • Foto: Marko Vovk Kako zorijo ježevci je zbirka kratkih zgodb, ki je letos prejela nagrado Večernica za najboljše mladinsko delo, ki je izšlo v preteklem letu. Avtor Peter Svetina je zgodbe oblikoval tako, da prikazujejo dogodivščine dveh ježevcev, Helge in Nikozija. Imata veliko prijateljev, različnih velikosti in značajev, črička, nutrijo, rakuna, gorile in seveda tudi slona. Zgodbe opisujejo dogodke in prigode glavnih junakov in odgovarjajo na najbolj nenavadna vprašanja. Avtor pojasni, kaj pomenijo različni izrazi, kot so: kajmebriga, zelena zavist, globoka senca in tekma s časom. Naslednje zgodbe govorijo o tem, kako si naši junaki pomagajo med seboj. Prijatelji splezajo drug na drugega in podprejo avtobusno postajo, ki se ji je zlomil steber, ali pa vsi zlezejo na motor, da bi vzpostavili ravnotežje. Duhovito branje za šolarje. november 2016 pON. 31.10., 11.00 ČET. 3.11., 19.00 pET. 11.11., 17.00 NEd. 13.11., 19.00 NEd. 20.11., 19.00 NEd. 27.11. 19.00 animirana akcijska domišljijska pustolovščina-sinhronizirano Dansko nizozemska drama ameriški animirani film sinhroniziran ameriška domišljijska pustolovščina ameriška fantazijska drama ameriška komedija KapITaN FaNTaSTIČNI ČUDEŽNI SVET BELLE BROWN POKVARJENI BOŽIČEK 2 pON. 31.10., 20.00 NOČ ČaROvNIc ameriška grozljivka OuJa: IzvOR zLa TROLI pET. 4.11., 11.00 in 17.00 SOB. 5.11., 17.00 NEd. 6.11., 17.00 ameriška animirana glasbena komedija pET. 11.11., 19.00 SOB. 12.11. 16.30 ameriška akcijska domišljijska pust. SOB. 19.11., 17.00 ČET. 24.11. 19.00i češki animirani film ameriška drama a JE TO NOČNE pTIcE pET. 25.11., 16.00 NEd. 27.11., 16.00 dOKTOR STRaNGE k. si KuBO IN dvE STRuNI KOmuNa pET. 4.11., 19.00 SOB. 12.11., 19.00 SOB. 19.11., 19.00 ameriška animirana komedijasinhronizirana ameriška akcijska domišljijska pust. ameriški akcijski film ameriški vojni film dOKTOR STRaNGE KaTaSTROFa Na hORIzONTu GREBEN REšENIh šTORKLJE ČET. 3.11., 11.00 SOB. 5.11., 11.00 SOB. 5.11., 19.00 NEd. 6.11., 19.00 nizozemski mladinski film slovenska komedija UČITELJ ŽABA pR’ hOSTaR w SRE. 2.11., 11.00 w w .k c TROLI domišljijska pustolovščina MAGIČNE ŽIVALI NEd. 13.11., 17.00 NEd. 20.11., 17.00 pET. 25.11., 19.00 ameriška animirana komedijasinhronizirana ameriški animirani film – sinhroniziran ameriški znanstveno fantastični film TROLI pRIhOd šTORKLJE KCK Kino Kočevje si pridržuje pravico do spremembe programa. Obiskovalce prosimo, da spremljate program na spletni www.kck.si, kjer bodo vnesene vse spremembe. halloween DJ SEMO SOB. 29.10.2016, 21.00 vSTOpNIcE TudI za IzvEN! pSIhOmOdO pOp SRE., 16.11.2016, 20.00 ČET., 17.11.2016, 20.00 TI NORI TENORJI KOmEdIJa zmEšNJav HIT KOMEDIJA LETA! SRE., 23.11.2016, 20.00 www.spasteater.com I 041 33 33 39 DN16-0040 Spasteater letak Moska Copata.indd 1 03/03/16 00:12 SOB. 26.11.2016, 21.00 SOB. 19. 11. 2016, 11.00 Lutkovna predstava JaNKO IN mETKa vSTOpNIcE TudI za IzvEN! aThEIST Rap (SRB) paNKEROSchI SINTETIKa
© Copyright 2024