Svet
Evropske unije
Bruselj, 27. oktober 2016
(OR. en)
13773/16
ENV 680
SAN 366
CONSOM 258
SPREMNI DOPIS
Pošiljatelj:
za generalnega sekretarja Evropske komisije:
direktor Jordi AYET PUIGARNAU
Datum prejema:
Prejemnik:
26. oktober 2016
generalni sekretar Sveta Evropske unije Jeppe TRANHOLM-MIKKELSEN
Št. dok. Kom.:
COM(2016) 666 final
Zadeva:
POROČILO KOMISIJE
Zbirno poročilo o kakovosti pitne vode v Uniji, v katerem so obravnavana
poročila držav članic za obdobje 2011–2013, pripravljena v skladu s
členom 13(5) Direktive 98/83/ES
Delegacije prejmejo priloženi dokument COM(2016) 666 final.
Priloga: COM(2016) 666 final
13773/16
nr
DG E 1A
SL
EVROPSKA
KOMISIJA
Bruselj, 20.10.2016
COM(2016) 666 final
POROČILO KOMISIJE
Zbirno poročilo o kakovosti pitne vode v Uniji, v katerem so obravnavana poročila
držav članic za obdobje 2011–2013, pripravljena v skladu s členom 13(5) Direktive
98/83/ES
SL
SL
ZBIRNO POROČILO O KAKOVOSTI PITNE VODE V UNIJI, V KATEREM SO
OBRAVNAVANA POROČILA DRŽAV ČLANIC ZA OBDOBJE 2011–2013,
PRIPRAVLJENA V SKLADU S ČLENOM 13(5) DIREKTIVE 98/83/ES
1.
UVOD
Direktiva
Namen direktive o pitni vodi 1 je zagotoviti varnost vode, namenjene za prehrano ljudi. V
skladu s to direktivo pitna voda ne sme vsebovati mikroorganizmov, parazitov ali snovi, ki bi
lahko ogrožale zdravje ljudi, za uresničitev te zahteve pa so v Direktivi določeni standardi za
najpogostejše potencialno škodljive organizme in snovi, ki jih je mogoče najti v pitni vodi.
Poročilo
Države članice so v skladu z direktivo o pitni vodi dolžne redno spremljati kakovost pitne
vode, s katero se oskrbujejo potrošniki. O rezultatih spremljanja morajo vsaka tri leta poročati
Komisiji. To zbirno poročilo vsebuje povzetek o kakovosti pitne vode v državah članicah EU
v obdobju 2011–2013. Z njim Komisija izpolnjuje svojo obveznost v skladu s členom 13(5)
direktive o pitni vodi, da preuči poročila držav članic in vsaka tri leta objavi zbirno poročilo o
kakovosti pitne vode v EU. Informacije v tem poročilu zajemajo vse države članice, razen
ene: Hrvaška je bila izvzeta iz trenutne obveznosti poročanja, saj se je EU pridružila sredi leta
2013, torej blizu konca tega obdobja poročanja. To poročilo ni povezano z delovnim
dokumentom služb Komisije o oceni direktive o pitni vodi v okviru programa REFIT, ki bo
sprejet v drugem polletju leta 2016.
Direktiva razlikuje med velikimi in majhnimi sistemi za oskrbo z vodo. Prek velikih sistemov
za oskrbo z vodo se bodisi v povprečju dobavi več kot 1 000 m³ pitne vode na dan bodisi
oskrbi več kot 5 000 oseb. Minimalne zahteve glede kakovosti vode so enake za velike in
majhne sisteme za oskrbo z vodo, vendar se obveznosti glede poročanja uporabljajo samo za
velike sisteme. To zbirno poročilo zato povzema kakovost pitne vode v velikih sistemih za
oskrbo z vodo.
Kljub temu je med zbiranjem podatkov 15 držav članic (BE, BG, CY, ES, FR, GR, HU, IE,
LU, MT, PT, RO, SE, SI, SK) prostovoljno predložilo tudi informacije o majhnih območjih
oskrbe z vodo (na katerih se dobavi manj kot 1 000 m³ vode na dan). Celovita ocena
skladnosti majhnih sistemov za oskrbo z vodo na ravni EU se ni štela za smiselno, saj
razpoložljivi podatki niso povsem reprezentativni za celotno EU, zato ta informacija ni
vključena v to poročilo. Glede na podatke, ki jih je predložilo navedenih 15 držav članic, je
skladnost na splošno v povprečju 98-odstotna, prav tako pa ni navedenih kakih večjih težav.
Kljub temu Komisija meni, da so potrebne dodatne informacije za boljšo sliko dejanskega
1
Direktiva Sveta 98/83/ES z dne 3. novembra 1998 o kakovosti vode, namenjene za prehrano ljudi, UL L 330,
5.12.1998.
2
stanja in bo zato to nadalje preučila. V primerih, ko so države članice predložile podatke o
majhnih sistemih za oskrbo z vodo, so ti povzeti na koncu informativnega pregleda za
posamezno državo. Ti informativni pregledi, ki vsebujejo podrobnejše informacije za
posamezne države članice, so na voljo na spletišču Generalnega direktorata Evropske
komisije za okolje 2. Povezave do nacionalnih poročil o kakovosti pitne vode (2011–2013) na
nacionalnih spletnih straneh so navedene v Prilogi I k temu poročilu.
Parametri kakovosti pitne vode
Direktiva določa standarde za najpogostejše potencialno škodljive organizme in snovi, ki so
lahko v pitni vodi. Redno je treba spremljati skupno 48 bistvenih parametrov in izvajati
preizkuse za določitev njihove vrednosti. V Direktivi so parametri razdeljeni v tri skupine:
mikrobiološki parametri, kemijski parametri in indikatorski parametri (podrobneje so
navedeni v Prilogi I k Direktivi).
Za mikrobiološka parametra Escherichia coli in enterokoki je vrednost parametra enaka nič.
Z drugimi besedami, za zagotovitev kakovosti in varnosti pitne vode ta ne sme vsebovati
navedenih organizmov.
Kemijski parametri so bili izbrani glede na njihov morebitni vpliv na zdravje ljudi.
Kemikalije razen v primeru nesreč skoraj nikoli niso prisotne v pitni vodi v koncentracijah, ki
povzročajo akutne zdravstvene učinke. Kemikalije vključujejo elemente v sledovih, kot so
arzen, nikelj ali svinec, in druge snovi, kot so cianidi, policiklični aromatski ogljikovodiki ali
dušikove komponente – nitrati in nitriti. Vpliv kemikalij je odvisen od ravni prekoračitve,
trajanja izpostavljenosti in načina njihovega vplivanja na človeško telo. Vrednosti parametrov
temeljijo večinoma na vseživljenjski izpostavljenosti in povprečnem vnosu pitne vode dva
litra na osebo na dan.
Indikatorski parametri zadevajo parametre, ki so posredno povezani s kakovostjo vode:
nakazujejo, da je prišlo do spremembe pri izvirski vodi, njenem čiščenju ali distribuciji. Če je
ugotovljena prekoračitev v tej skupini parametrov, je treba stanje podrobneje preiskati in
popraviti. Čeprav večina indikatorskih parametrov ne predstavlja neposredne nevarnosti za
zdravje ljudi, lahko posredno vplivajo na kakovost vode glede videza, okusa ali vonja vode
(in s tem na sprejemljivost za potrošnike) ali pa ovirajo ustrezno čiščenje, na primer
povzročijo neustrezno razkuževanje zaradi prisotnosti organskih snovi.
Zahteve po spremljanju so bile nedavno posodobljene s spremembo prilog II in III k Direktivi
glede na znanstveni in tehnični napredek 3. S to spremembo je bila uvedena prostovoljna
uporaba pristopa, ki temelji na tveganju, z namenom razširitve spremljanja, zmanjšanja
pogostnosti ali odstranitve parametrov na podlagi rezultatov ocene tveganja. Direktiva o
spremembi je začela veljati 27. oktobra 2015, države članice pa jo morajo prenesti v
nacionalno zakonodajo v roku 24 mesecev.
2
http://ec.europa.eu/environment/water/water-drink/reporting_en.html.
Direktiva Komisije (EU) 2015/1787 z dne 6. oktobra 2015 o spremembi prilog II in III k Direktivi Sveta
98/83/ES o kakovosti vode, namenjene za prehrano ljudi.
3
3
2.
REZULTATI NA RAVNI EU
Splošne informacije
V EU se pitna voda odvzema iz različnih virov. Na splošno sta v državah članicah glavna vira
podzemna in površinska voda (npr. zajezitve za pridobivanje pitne vode), ki imata približno
50- oziroma 36-odstoten delež v naši oskrbi s pitno vodo (Slika 1).
Slika 1
Viri pitne vode v EU (2011–2013)
Slika 2 prikazuje porazdelitev vodnih virov v državah članicah.
Slika 2
Viri pitne vode v državah članicah (2011–2013)
4
*V CZ je celinska voda sinonim za površinsko vodo.
V EU se uradni statistični podatki o številu ljudi, ki so priključeni na javni vodovod, ne
zbirajo. Slika 3 prikazuje delež rezidenčnega prebivalstva, ki ga oskrbujejo velika območja
oskrbe z vodo (na katerih se dobavi > 1 000 m³ vode/dan in/ali ki oskrbujejo več kot 5 000
oseb).
Slika 3
Rezidenčno prebivalstvo na velikih območjih oskrbe z vodo v državah
članicah (2011–2013)
5
Na Nizozemskem in v Luksemburgu veliki sistemi oskrbujejo100 % rezidenčnega
prebivalstva. Precejšen del prebivalstva EU, ki ga ne oskrbujejo veliki sistemi, oskrbujejo
majhni sistemi, ki morajo izpolnjevati zahteve iz Direktive. Če upoštevamo velike in majhne
sisteme za oskrbo z vodo, ti na Malti, Slovaškem, Portugalskem, v Franciji, Bolgariji in na
Madžarski prav tako dosežejo 100 % rezidenčnega prebivalstva, v večini drugih držav članic
pa dosežejo veliko večino prebivalstva, z izjemo Romunije, kjer obe vrsti sistemov oskrbujeta
le 66 % prebivalstva. Ker je le 15 držav članic poročalo o majhnih sistemih za oskrbo z vodo,
te dodatne informacije na sliki 3 niso prikazane.
Kakovost pitne vode – skladnost
Za oceno kakovosti pitne vode na območjih oskrbe z vodo je bilo v državah članicah v
obdobju poročanja 2011–2013 opravljenih zelo veliko analiz: 4,1 milijona glede
mikrobioloških parametrov, 7,1 milijona glede kemijskih parametrov in 17,5 milijona glede
indikatorskih parametrov.
Za vsak parameter je bil na voljo podatek o skladnosti. Delež skladnosti odraža razmerje med
številom analiziranih vzorcev in številom ugotovljenih prekoračitev. Če vsaj 99 % vseh
analiz v danem letu izpolnjuje zadevni standard, se šteje, da je država članica glede
zadevnega parametra skladna z Direktivo. Prekoračitve indikatorskih parametrov iz zgoraj
6
navedenih razlogov ne pomenijo nujno neskladnosti z Direktivo (če ni neposredne nevarnosti
za zdravje ljudi).
Slika 4 prikazuje delež skladnosti za različne skupine parametrov v EU. Rezultati kažejo
visoko skladnost nad 99 % za mikrobiološke in kemijske parametre. Prisotnost
mikrobioloških parametrov E. coli in enterokoki v vzorcu pitne vode lahko nakazuje, da je
prišlo do onesnaženja bodisi pri vodnem viru bodisi v vodovodnem omrežju. Vsakršno
odkritje E. coli ali enterokokov v vzorcu pitne vode se šteje za prekoračitev. Pri indikatorskih
parametrih (razen barve, vonja, okusa in motnosti) je bila v obdobju poročanja 2011–2013
dosežena skoraj 99-odstotna skladnost.
Slika 4
Delež skladnosti za mikrobiološke, kemijske in indikatorske parametre za
obdobje poročanja 2011–2013 v EU
Slika 5 prikazuje podatke o skladnosti za posamezne kemijske parametre v EU.
Slika 5
4
Stopnje skladnosti za kemijske parametre v EU (2011–2013) 4
Okrajšave na sliki 5: S = skupno, P = posamezno.
7
Arzen v nasprotju s skoraj vsemi drugimi parametri z 98,83 % izkazuje najnižjo stopnjo
skladnosti. Ta sorazmerno nižja stopnja skladnosti (ki pa je še vedno višja od 98,8 %) je
predvsem posledica značilnosti zajetja in razlog zanjo je geološka koncentracija ozadja,
kakršno najdemo na Madžarskem ali v Italiji.
Na sliki 6 so prikazani podatki o prekoračitvah za posamezne indikatorske parametre. Slika
vsebuje zgolj pregled prekoračitev in ne prikazuje neskladnosti z Direktivo, saj številni
indikatorski parametri nimajo številčne vrednosti, na primer barva, okus, vonj in motnost. Ne
glede na to sta parametra, pri katerih so bile prekoračitve v skupini indikatorskih parametrov
najpogostejše, skupni organski ogljik (TOC) in železo. TOC sam po sebi ni škodljiv.
Predstavlja posredno mero za organske molekule, prisotne v vodi in merjene kot ogljik. Gre
za kazalnik zdravja in varnosti izvirske vode ter kakovosti vode v vodovodnem omrežju,
poleg tega pa je povezan s stranskimi proizvodi pri razkuževanju. Ob reakciji z razkužilom
lahko tvori škodljive stranske proizvode. TOC je pomemben tudi za optimizacijo in s tem
zmanjšanje stroškov, povezanih s postopkom čiščenja. Težava, povezana z vodo z naravno
vsebnostjo železa in mangana, je, da raztopljena železo in mangan oksidirata in se pri tem
spremenita iz brezbarvne raztopljene oblike v obarvano trdno obliko.
Slika 6
Stopnje skladnosti za indikatorske parametre v EU (2011–2013)
8
9
Okvir 1 Pesticidi v pitni vodi
V direktivi o pitni vodi je določena mejna koncentracija 0,1 μg/l za posamezne pesticide in 0,5 μg/l za
vsoto pesticidov. Države članice spremljajo številne pesticide in metabolite (razkrojne in reakcijske
produkte) v pitni vodi, ki so izbrani na nacionalni ravni in so zato specifični za posamezno državo
članico. Vendar pa je treba spremljati le pesticide, za katere je verjetno, da bodo prisotni v zadevnem
sistemu za oskrbo z vodo. Za namene poročanja so se Evropska komisija in države članice dogovorile
o kratkem seznamu 13 pesticidov. Zanje so bile za obdobje 2011–2013 sporočene pogostnost
spremljanja in informacije o neskladnosti. Čeprav poročanje na podlagi kratkega seznama pesticidov
pomeni usklajen pristop in je primerljivo, ne kaže popolne slike vseh pesticidov in vseh pomembnih
metabolitov v državi.
Na naslednji sliki je prikazan delež velikih območij oskrbe z vodo, na katerih so se v obdobju
poročanja 2011–2013 v EU spremljale prisotnost pesticidov s kratkega seznama in prekoračitve
mejnih vrednosti zanje.
Nizke vrednosti za spremljanje (povprečno 27,4 %) kažejo, da pristop k spremljanju, predviden v
direktivi o pitni vodi, ne omogoča celovite ocene onesnaženosti pitne vode s pesticidi na ravni EU,
čeprav so sporočene stopnje skladnosti dosledno visoke (skupno nad 99,9 %; glej sliko 5). Na podlagi
ankete, izvedene v državah članicah, je Komisija pripravila posodobljen seznam pesticidov in
metabolitov, ki vzbujajo zaskrbljenost, namenjen za programe spremljanja 5.
5
https://circabc.europa.eu/w/browse/309b29d1-b8f8-4809-a044-6a9cca1cbabf.
10
Vzroki neskladnosti
V skladu z direktivo o pitni vodi morajo države članice poročati o vzrokih in popravnih
ukrepih za neskladnosti, ugotovljene na območju oskrbe z vodo. Vzroki za prekoračitev so v
obrazcih za poročanje opredeljeni kot „povezani z zajetjem“, „povezani s čiščenjem“ ali
„povezani z distribucijo“ (javno ali hišno vodovodno omrežje).
Slika 7 prikazuje število analiz, pri katerih so bili prekoračeni glavni parametri. V obdobju
poročanja 2011–2013 se je največ prekoračitev nanašalo na koliformne bakterije, ki jim
sledijo železo, skupni organski ogljik in amonij. Večina teh parametrov je indikatorskih
parametrov, ki ne kažejo na neposredno nevarnost za zdravje ljudi.
Slika 7
Število analiz, pri katerih so bili prekoračeni parametri iz direktive o pitni
vodi v EU (2011–2013)
Slika 8 prikazuje različne vzroke neskladnosti za parametre, o katerih se je najpogosteje
poročalo. Medtem ko vzrokov za prekoračitev za biološke parametre (koliformne bakterije,
število kolonij, E. coli, enterokoki in Clostridium) in železo ni mogoče natančno navesti, so
prekoračitve za amonij, mangan, pH, klorid, sulfat, arzen in nitrit povezane večinoma z
zajetjem. Skupni organski ogljik in aluminij sta povezana predvsem s čiščenjem, medtem ko
je svinec jasno povezan s težavami v hišnem vodovodnem omrežju.
Slika 8
Vzroki neskladnosti za parametre, o katerih se je najpogosteje poročalo
11
Primerjava med državami
Tabela 1 prikazuje neskladnost za skupine parametrov na nacionalni ravni v državah
članicah. Ocena temelji na povprečni stopnji skladnosti za vsako skupino parametrov v letih
od 2011 do 2013.
Tabela 1
Stopnje skladnosti na nacionalni ravni v državah članicah (2011–2013)
Država
Mikrobiološki parametri
Kemijski parametri
Indikatorski parametri*
AT
99,84
99,9
99,6
BE
99,75
99,9
99,1
BG
99,25
99,5
99,3
CY
99,01
99,9
96,3
CZ
99,91
99,9
99,2
DE
99,88
99,9
99,7
DK
99,80
99,8
98,6
EE
99,99
99,8
99,1
ES
99,62
99,8
99,4
FI
100,00
99,9
99,6
FR
99,84
99,8
99,4
GR
99,64
99,9
99,5
HU
99,71
98,6
97,1
IE
99,97
99,5
99,3
IT
99,20
99,6
99,6
LT
100,00
99,3
99,0
12
Država
Mikrobiološki parametri
Kemijski parametri
Indikatorski parametri*
LU
99,77
100,0
99,5
LV
99,92
100,0
98,7
MT
100,00
99,9
90,1
NL
99,97
100,0
100,0
PL
100,00
100,0
99,8
PT
99,57
99,9
99,3
RO
99,69
99,7
99,2
SE
99,94
100,0
99,1
SI
99,25
100,0
98,7
SK
99,52
100,0
99,4
UK
99,98
99,9
99,9
stopnja skladnosti 99–100 %
stopnja skladnosti 98–100 %
stopnja skladnosti < 98 %
* Razen vonja, okusa, barve in motnosti.
V zvezi z mikrobiološkimi parametri so vse države članice poročale o stopnji skladnosti med
99 in 100 %. Kar zadeva kemijske parametre, je 26 držav članic poročalo o stopnjah
skladnosti med 99 in 100 %, le Madžarska pa je poročala o stopnji skladnosti malo pod 99 %.
V zvezi z indikatorskimi parametri so tri države članice zabeležile stopnjo skladnosti med 98
in 100 %, v treh državah članicah je bila stopnja skladnosti manj kot 98-odstotna, 21 držav
članic pa je doseglo stopnje skladnosti nad 99 %. Pri indikatorskih parametrih je Malta
poročala o precej nizki povprečni stopnji skladnosti 90,1 % zaradi zelo nizkih stopenj
skladnosti za klorid. Na splošno med državami članicami niso bile opažene večje razlike.
Slika 9 prikazuje delež različnih vrst sprejetih popravnih ukrepov (kot so ukrepi pri viru,
zamenjava vira, popravila, čiščenje in razkuževanje). V strukturnih krogih so prikazani ukrepi
za tri pomembne parametre: koliformne bakterije, arzen in svinec.
Slika 9
Delež popravnih ukrepov za izbrane parametre kakovosti vode v Evropi
(2011–2013)
Koliformne bakterije
Arzen
Svinec
13
(Z = zajetje; H = hišno vodovodno omrežje; I = izredne razmere; J = javno vodovodno omrežje; Č = čiščenje)
Pri ugotovljenih onesnaženjih s koliformnimi bakterijami je bila večina sprejetih popravnih
ukrepov (67 %) povezana z javnim vodovodnim omrežjem ali infrastrukturo in izvajanjem
čiščenja (tj. z boljšim razkuževanjem). Popravni ukrepi za zmanjšanje visoke koncentracije
arzena v pitni vodi so bili večinoma povezani s čiščenjem (46 %) ali zajetjem (29 %). V
primerih, ko je koncentracija svinca presegla vrednost parametra, je 67 % vseh sporočenih
popravnih ukrepov vključevalo zamenjavo ali zaprtje svinčenih cevi v hišnem vodovodnem
omrežju.
Če povzamemo, je mogoče ugotoviti, da se vzroki za težave pri posameznih parametrih
kakovosti pitne vode ali skupinah parametrov pojavljajo v različnih delih verige oskrbe s
pitno vodo: pri vodnem viru, čiščenju, distribuciji in na samem koncu sistema – pri
potrošniku. To pomeni, da bi bilo treba vzpostaviti uporabne programe spremljanja ob
upoštevanju teh različnih vzrokov neskladnosti v različnih delih verige, da bi se tako sprejeli
takojšnji popravni ukrepi za ohranitev zdrave oskrbe s pitno vodo v Evropi.
Izbira sredstev in ukrepov za doseganje skladnosti je prepuščena državam članicam, saj same
lahko najbolje razumejo lokalne razmere glede kakovosti vode in zagotovijo ustrezne rešitve
za dejanske lokalne težave. Če pa se kaže vztrajna neskladnost, ki je posledica strukturnih
težav, in popravni ukrepi ne zadostujejo za ponovno vzpostavitev kakovosti pitne vode, lahko
Komisija začne postopek zaradi morebitne kršitve prava Unije. Komisija skuša hitro odpraviti
14
osnovno težavo z zadevno državo članico s pomočjo strukturiranega dialoga, če pa zadevna
država članica ne izvede rešitve za odpravo domnevne kršitve prava EU, lahko Komisija
sproži formalni postopek za ugotavljanje kršitev. Zaradi na splošno visoke skladnosti je bilo
to do zdaj potrebno le v nekaj primerih.
3.
SKLEP
To zbirno poročilo kaže, da so stopnje skladnosti za parametre, ki neposredno odražajo
kakovost pitne vode, s katero se oskrbujejo potrošniki, v obdobju poročanja 2011–2013 prvič
v vseh državah članicah z eno izjemo dosegle vsaj 99 %. To je pozitiven dosežek, ki odraža
prizadevanja vseh udeleženih strani za pravilno izvajanje direktive o pitni vodi.
V času objave tega poročila je v pripravi podrobno poročilo o oceni glede direktive o pitni
vodi 6, v katerem bo med drugim ocenjen sistem poročanja. Poleg tega se izvaja preverjanje
ustreznosti spremljanja in poročanja na okoljskem področju 7 v EU. Obe pobudi bosta
verjetno vključevali dodatne ugotovitve in nadaljnje ukrepe za izboljšanje postopka poročanja
na podlagi direktive o pitni vodi.
6
7
Sklic bo dodan, ko bo na voljo.
Sklic bo dodan, ko bo na voljo.
15
Priloga I: Povezave do nacionalnih poročil in informacij o pitni vodi (2011–2013)
DČ Mesto objave poročila države članice (DČ)
AT
BE
BG
CY
CZ
DE
DK
EE
ES
FI
FR
GR
HU
IE
IT
LT
LU
LV
MT
NL
PL
PT
RO
SE
SI
SK
UK
http://bmg.gv.at/home/Schwerpunkte/VerbraucherInnengesundheit/Lebensmittel/Trinkwasser/
http://www.leefmilieu.brussels/themas/water
http://eea.government.bg/bg/output/soe-report/index.html
http://www.moh.gov.cy/moh/mphs/phs.nsf/DMLwater2_archive_gr?OpenForm&Start=1&Count=1000&
Expand=1&Seq=1
http://www.szu.cz/tema/zivotni-prostredi/pitna-voda
http://www.umweltbundesamt.de/themen/wasser/trinkwasser/trinkwasserqualitaet
http://cdr.eionet.europa.eu/dk/eu/dwd/envvnnugw/National%20report%20on%20drinking%20water%202
011-2013.pdf/manage_document
http://cdr.eionet.europa.eu/ee/eu/dwd/refvlizg/
http://www.msssi.gob.es/profesionales/saludPublica/saludAmbLaboral/calidadAguas/publicaciones.htm
http://cdr.eionet.europa.eu/fi/eu/dwd/envvlix7g/
http://www.sante.gouv.fr/IMG/pdf/Rapport_qualite_eau_du_robinet_2012_DGS.pdf
www.moh.gov.gr
http://oki.antsz.hu/files/dokumentumtar/Ivovizminoseg2011.pdf
www.epa.ie
http://www.cheacquabeviamo.it/main.htm
http://vmvt.lt/maisto-sauga/kontrole/valstybine-maisto-kontrole/geriamojo-vandens-kontrole
http://www.eau.public.lu/publications/index.html
http://cdr.eionet.europa.eu/lv/eu/dwd/envvpbw_w/
http://cdr.eionet.europa.eu/mt/eu/dwd/envvowj9q/index_html?&page=3
https://www.rijksoverheid.nl/documenten/rapporten/2014/12/08/de-kwaliteit-van-het-drinkwater-innederland-in-2013
http://www.gis.gov.pl/?lang=pl&go=content&id=30
http://www.ersar.pt/website/ViewContent.aspx?SubFolderPath=%5cRoot%5cContents%5cSitio%5cMen
uPrincipal%5cDocumentacao%5cPublicacoesIRAR&Section=MenuPrincipal&FolderPath=%5cRoot%5c
Contents%5cSitio%5cMenuPrincipal%5cDocumentacao&BookTypeID=3&BookCategoryID=1
https://www.insp.gov.ro/cnmrmc/images/rapoarte/Raport-sintetic-2013.pdf
www.livsmedelsverket.se
http://www.mpv.si/porocila
http://www.uvzsr.sk/index.php?option=com_content&view=category&layout=blog&id=156&Itemid=65
http://www.dwi.gov.uk/
16