Rešeto – november 2016
GLASILO OBČINE RIBNICA 30. NOVEMBER 2016 / XX NOVEMBER 2016 MINI VLADNI OBISK RIBNICE YASKAWA BO NOVO PROIZVODNO PODJETJE GRADILA V SLOVENIJI PORTRETA – ALOJZ OSVALD IN LUCIJA ĆIROVIĆ POŽAR NA ŠKRABČEVEM TRGU JUBILEJNIH 25 LET CMePZ SV. ROK PRENOVLJENA PODOBA PREŠERNOVEGA RELIEFA JAKA KAPLAN – TRIATLONEC LETA 2016 Zgodnje jutro – pogled z Okamenelih svatov Foto Matevž Petrovič www.ribnica.si Cerkveni mešani pevski zbor sv. Rok praznuje 25 let Cerkveni mešani pevski zbor sv. Rok (CMePZ), ki deluje pod okriljem KUD-a France Zbašnik, je v oktobru praznoval 25-letnico obstoja. Ob tej priložnosti so v dolenjevaški dvorani pripravili koncert, ki je bil zasnovan posebej za to priložnost. Pisalo se je leto 1982, ko je začela skupina deklet pod vodstvom Feliksa Pogorelca prepevati pri mašah v Dolenji vasi. Leta 1990 so se zboru pridružili prvi fantje. Leto dni pozneje, torej pred 25 leti, je bil pevski zbor okronan z novim imenom in začeli so nastopati kot Cerkveni mešani pevski zbor sv. Rok. Zbor je kmalu nastopal tudi izven župnijske cerkve. Postali so redni gostje na prireditvah, kot so materinski dan, prireditve osnovne šole, revija cerkvenih zborov dekanije Ribnica, revija pevskih zborov, ki jih pripravlja JSKD OI Ribnica, žive jaslice v Hrovači in Postojnski jami. V teh letih se lahko pohvalijo s tremi samostojnimi koncerti. V zadnjih letih se je zbor močno pomladil. Novi člani so s seboj prinesli svežino in nove ideje, kar je botrovalo večji ustvarjalnosti in širšemu repertoarju, s katerim nastopajo na prireditvah. Koncert ob 25. obletnici je bil programsko pestro obarvan. V uvodnem delu je zazvenela Aleluja, kasneje pa bilo moč slišati od ljudskih Cerkveni mešani pevski zbor sv. Rok pri uprizoritvi Briljantine 2 in ponarodelih Ena ptička priletela, Tri planike … do sodobnih in zimzelenih popevk Hvala za vijolice, Kako sva si različna … Nekatere pesmi so nastale celo posebej za to priložnost Dalmatinka, Če vinček govori ... Na odru dolenjevaške dvorane so se ob tej priložnosti slavljencem pridružili tudi gostje, ki so večer še dodatno popestrili. Nastopili so Otroški pevski zbor OŠ iz Dolenje vasi, Otroški pevski zbor sv. Rok in Zdomarji, s katerimi je zapel tudi CMePZ. Večer, ki ga je povezovala Petra Stopar, se je zaključil s težko pričakovano Briljantino. Opaziti je bilo, da zborovodja dela oz. vodi zbor z vso predanostjo, čutiti je bilo sinergijo med pevci in zborovodjo, ki je ob koncu koncerta dejal, da je CMePZ njegovo življenjsko delo, na kar je izjemno ponosen, ob tem pa dodal, da koncert ob 25. obletnici predstavlja zanj vrhunec dela. Cerkveni mešani pevski zbor sv. Rok je cerkveni zbor, v katerem se ne omejujejo samo na Foto Ana Adamič cerkveno glasbo, temveč širijo svoj repertoar z različnimi žanri. Njihova drugačnost je posebna in vnaša v prostor svežino, veselje in razigranost. V 25 letih, odkar CMePZ deluje, zborovska dejavnost močno upada, še posebej pri mešanih zborih, ki so zelo redki in jih pogosto slišimo le v cerkvah. CMePZ pa je v teh letih obstal, se povečal, pomladil in razširil svoj repertoar, za kar jim lahko izrečemo ISKRENE ČESTITKE! Tekst in foto Tina Mihelič Šolski otroški pevski zbor z zborovodkinjo Špelo Gornik Oražem je večer popestril s pesmijo Klobučki sreče. Cerkveni otroški pevski zbor z zborovodkinjo Matejo Podgorelec Rešeto – november 2016 KOLEDAR DOGODKOV v občini Ribnica - december 2016 30. 11. KRVODAJALSKA AKCIJA od 7.–13. ure TVD Partizan 11. 12. ob 9. uri GASILSKE VAJE PGD Ribnica Gasilski dom v Ribnici 30. 11. ob 18. uri DAN ODPRTIH VRAT PGD Ribnica Gasilski dom v Ribnici 13. 12. ob 12. uri ODPRTJE RAZSTAVE IZ MUZEJSKIH ZBIRK III. Rokodelski center Ribnica 30. 11. PREDSTAVITEV MONOGRAFIJE ARHITEKTURA 19. STOLETJA NA SLOVENSKEM Rokodelski center Ribnica 14. 12. ob 18. uri DAN ODPRTIH VRAT PGD Ribnica Gasilski dom v Ribnici ob 19. uri 15. 12. 1. 12. KRVODAJALSKA AKCIJA od 7.–13. ure TVD Partizan 1. 12. ob 17. uri GLEDALIŠKA PREDSTAVA ZA OTROKE: ZVEZDICA ZASPANKA TVD Partizan 1. 12. ob 18.30 GLEDALIŠKA PREDSTAVA ZA OTROKE: ZVEZDICA ZASPANKA TVD Partizan 2. 12. ob 16.30 MIKLAVŽEV KONCERT Dom starejših občanov Ribnica 3. 12. ob 11. uri JAVNO VODSTVO ZA DRUŽINE PO RAZSTAVI DRUGA KOŽA Rokodelski center Ribnica 3. 12. LUCIJA ĆIROVIĆ – S TREBUHOM ZA KRUHOM: KOMEDIJA, ZAČINJENA Z VENTRILOKVIZMOM TVD Partizan ob 19. uri 3. 12. ob 19. uri Rokometna tekma, 14. KROG 1. ADRL, RD RIKO RIBNICA : RK IZOLA ISTRABENZ PLINI Športni center Ribnica 4. 12. ob 16. uri MIKLAVŽEVO OBDAROVANJE OTROK Cerkev sv. Jožefa na Velikih Poljanah 6. 12. ob 19. uri DAN ŠOLE – KONCERT UČITELJEV Glasbena šola Ribnica 7. 12. ob 18. uri DAN ODPRTIH VRAT PGD Ribnica Gasilski dom v Ribnici 10. 12. ob 17. uri PRIŽIG PRAZNIČNIH LUČK Park Dolenja vas 10. 12. Rokometna tekma, 15. KROG 1. ADRL, RD RIKO RIBNICA : RK DRAVA PTUJ Športni center Ribnica ob 19. uri BOŽIČNO-NOVOLETNI ROKODELSKI SEJEM IN DECEMBRSKI PRAVLJIČNI SVET Dvorišče Rokodelskega centra Ribnica * od 10.–19. ure ROKODELSKI SEJEM * ob 18. uri RAJANJE ZA OTROKE IN PRIHOD DOBREGA MOŽA 16. 12. ob 18. uri ODPRTJE RAZSTAVE IZ LIKOVNE ZBIRKE RIKO Galerija Miklova hiša 18. 12. ob 17. uri TRADICIONALNA MAŽORETNO-PLESNA BOŽIČNA PRIREDITEV Športni center Ribnica 21. 12. ob 18. uri BOŽIČNO-NOVOLETNI KONCERT Glasbena šola Ribnica 21. 12. ob 18. uri DAN ODPRTIH VRAT PGD Ribnica Gasilski dom v Ribnici 21. 12. ob 18. uri ZIMSKA PRAVLJICA: ZAPLEŠIMO S PRAVLJIČNIMI JUNAKI Vrtčev hribček pri Vrtcu Ribnica 22. 12. BOŽIČNO-NOVOLETNA PRIREDITEV OŠ DR. FRANCETA PREŠERNA RIBNICA: OTROCI ZA OTROKE Športni center Ribnica ob 18. uri 23. 12. ob 18. uri PRIREDITEV POŠ DOLENJA VAS z gosti KUD FRANCE ZBAŠNIK: UJEMI TRENUTEK Športna dvorana DC-16 Dolenja vas 25. 12. ob 18. uri BOŽIČNI POHOD Z BAKLAMI NA GRMADO Velike Poljane 26. 12. ob 18. uri 29. TRADICIONALNI BOŽIČNO-NOVOLETNI KONCERT Športni center Ribnica 28. 12. ob 18. uri GASILSKE VAJE in DAN ODPRTIH VRAT PGD Ribnica Gasilski dom v Ribnici Koledar dogodkov pripravlja Zdenka Mihelič, podatke pošljite na [email protected]. Občinsko glasilo REŠETO izdaja Občina Ribnica. Uredniški odbor: Tina Mihelič - odgovorna urednica Domen Marinč - član Programski svet: Feliks Podgorelec - predsednik, Zalka Gorše, Nastja Dejak, Barbara Koblar, Matej Zobec, Aleš Mihelič, Tadeja Lovšin, Gašper Levstik Lektura: Anica Mohar Trženje oglasnega prostora: GSM: 041-536-889 Tisk in prelom strani: ABO grafika, d.o.o. Naklada: 3.300 izvodov Rešeto – november 2016 Naslov: Gorenjska cesta 3, 1310 Ribnica Tel.: 051-641-021 E-pošta: [email protected] Izid naslednje številke: 23. decembra 2016 Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost (Ur. list št. 89/98) sodi glasilo Rešeto med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 9,5 %. V primeru objave istih oglasov v drugih tiskovinah si pridržujemo pravico do avtorskega honorarja. Pridržujemo si pravico do nenapovedanega obiska tiskarskega škrata v našem glasilu. Gradivo za naslednjo številko oddajte do 10. decembra 2016. Anonimnih pisem ne objavljamo. Mnenja in stališča posameznih avtorjev prispevkov ne odražajo nujno tudi mnenj in stališč uredništva. Članki v časopisu niso uradno mnenje Občine Ribnica. 3 IZPOD ŽUPANOVEGA PERESA Izpod županovega peresa Spoštovane, spoštovani! V družbi, ki ji vedno primanjkuje časa, ki zmeraj hiti in kljub temu zamuja, je brez energije, brez prave volje, razdražena, odvisna od vsemogočne sodobne tehnologije, pod velikim psihičnim pritiskom in se spopada z vsakodnevnim stresom in boleznimi, pozabimo celo na lastno telo. Potreba po tem, da želimo cenejšo hrano, hitreje in lažje dostopno, je pripeljala do tega, da so prioritete masovna produkcija, ustvarjanje dobička in hitrost dobave, posledica pa ne more biti nič drugega kot slabša kvaliteta hrane ter velikokrat vprašanje varnosti uživanja teh izdelkov za naše zdravje. Če proizvajalci in nadzorniki ne skrbijo za to, da bi mi in naši najbližji jedli zdravo, moramo za to poskrbeti sami. Od tega, kakšno hrano zaužijemo čez dan, je odvisno, kakšno je naše zdravje in kako se počutimo. Današnji sodobni strokovnjaki za prehrano priporočajo, da bi se morali prehranjevati kot jamski človek. Nekoč so jedli tisto, kar je bilo dano iz okolja in narave, kar je dejansko prava hrana za naše telo tudi danes. Hranljive snovi, ki jih potrebujemo, so v sadju, zelenjavi, oreščkih, začimbah, mesu, perutnini in ribah. Jesti bi morali čim več zelenjave in sadja, ki ju pridelamo v domačem okolju, vendar je vseeno bolje pojesti kupljeno sadje ali zelenjavo kot sladke kekse, čips ali gazirano pijačo. Vsi ljudje pa seveda nismo enaki. Nekateri si želijo spremembe, saj ko smo zadovoljni sami s seboj, je življenje videti drugačno. Pomembna je motivacija in volja, da želimo narediti nekaj za svoje zdravje. Šele ko zbolimo, se zavemo, kako pomembno je zdravje. Za spremembe moramo nekaj narediti, saj se nič ne naredi samo od sebe. Veliko močnejših ljudi, med njimi tudi sam, si želi shujšati. Če imamo urejeno prebavo, lahko shujšamo in pridemo do cilja. Dejstvo je, da je črevesje zelo pomembno, saj velika večina vseh kroničnih bolezni nastane zaradi vnetja želodca in črevesja. Poleg izgube teže se človek z uživanjem hranljive hrane počuti veliko bolje, si zniža krvni tlak in izboljša zdravje srca in ožilja, izboljša krvni sladkor in sladkorne simptome, zmanjša tveganje za nastanek raka in druge bolezni, izboljša zdravje kože in ima več energije. Znanstveno je dokazano, da je najbolj pomemben zajtrk, ki ga večina ljudi izpusti zaradi pomanjkanja časa. Raven sladkorja v krvi moramo cel dan ohranjati na enaki ravni, saj drugače niha naše razpoloženje in smo utrujeni. Zmeraj pa imamo vsaj dve možnosti: lahko preprečimo nastanek velikega števila bolezni ali pa tvegamo njihov nastanek, česar si seveda ne želimo. Izbira je v vsakem primeru naša. Župan Jože Levstek 5. izredna seja Občinskega sveta Občinski svet občine Ribnica se je novembra sestal na svoji 5. izredni seji, da bi odločil o predlogu spremembe odloka, ki ureja plačilo oz. oprostitev komunalnega prispevka, in o prošnji, ki jo je nanj naslovilo podjetje Yaskawa. Občina Ribnica je prejela dopis oz. vlogo za oprostitev plačila komunalnega prispevka investitorja Yaskawa, ki odločitve o lokaciji nove tovarne v Sloveniji sicer dokončno še ni sprejel, toda kot primeren kraj za postavitev nove tovarne nakazuje občino Ribnica. Investitor je podal preliminarno ocenjeno potrebo po zemljiščih v izmeri 40.000 m2, na katerih naj bi postavil tovarno v velikosti 15.000–16.000 m2 ter odprl 170–200 delovnih mest. Občinski svet je ob strinjanju, da postavitev nove tovarne predstavlja velik razvojni potencial tako za ožje kot tudi širše območje občine, sklenil dopolniti Odlok o programu opremljanja in merilih za odmero komunalnega prispevka za območje Občine Ribnica. Sprememba upošteva dejavnike, ki bistveno prispevajo k razvoju občine. Tako je investitor lahko oproščen plačila komunalnega prispevka za izgradnjo poslovnega ali proizvodnega objekta, če najkasneje v dveh letih po pridobljenem uporabnem dovoljenju s pomočjo tega objekta zagotovi v občini Ribnica vsaj 50 novih delovnih mest. V primeru Yaskawe je glede na razpoložljive podatke višina komunalnega prispevka, ki ga bo investitor oproščen za izgradnjo industrijskega objekta neto tlorisne površine 16.000 m2 na zemljišču površine 40.000 m2 ter z možnostjo priključitve na cestno, vodovodno in kanalizacijsko omrežje, ocenjena na pribl. 450 tisoč evrov. Služba za odnose z javnostmi OR REŠETO, Gorenjska cesta 3, 1310 RIBNICA e-pošta: [email protected] NASLEDNJA ŠTEVILKA REŠETA IZIDE 23. DECEMBRA 2016. GRADIVO ODDAJTE DO 10. DECEMBRA 2016. 4 Rešeto – november 2016 V oktobru je Občina Ribnica zaključila projekt obnove in izgradnje začetnega odseka Ceste na Ugar v neposredni bližini Rokodelskega centra Ribnica in športnega stadiona do obrtne cone Ugar. Vzdolž obnovljenega cestišča poteka zdaj pločnik z javno razsvetljavo, ki skriva pod seboj obnovljeno vodovodno in kanalizacijsko infrastrukturo. Občina Ribnica je z naložbo v cestno in komunalno infrastrukturo na odseku Ceste na Ugar med Rokodelskim centrom Ribnica in obrtno cono Ugar uspela urediti dejavnike, ki doslej niso prispevali k boljši varnosti udeležencev v prometu, in zvišati estetski značaj okolice. V sklopu gradbenih del, ki jih je za Občino opravilo gradbeno podjetje Pirc gradnje, d. o. o., je bila na odseku v izmeri pribl. 275 m odstranjena stara voziščna konstrukcija in položen nov asfalt z ureditvijo pripadajočega odvodnjavanja. Urejene so bile obcestne površine – tako poteka Jože Levstek in Andrej sta odprla prenovljeni odsek. zdaj vzdolž obnovljenega cestišča 1,6 m širok pločnik, ki je nivojsko ločen od vozišča. Celotno prenovljeno območje je odslej prav tako opremljeno z javno razsvetljavo. Sočasno je bila posodobljena tudi komunalna infrastruktura z zamenjavo in izboljšavo kanalizacijskih in vodovodnih napeljav. Skupna vrednost naložbe znaša pribl. 200 tisoč evrov. Cesta na Ugar poteka od trikrakega nesemaforiziranega križišča z Opekarsko in Urbanovo ulico mimo Rokodelskega centra Ribnica, športnega stadiona in obrtne cone Ugar proti naselju Zadolje. Prometno je najbolj izpostavljen njen začetni del, ki sega do obrtne cone, in na katerem se srečujejo tako tovorni kot osebni promet, sprehajalci, pešci, tekači in šolarji. Predhodno stanje ranljivejšim udeležencem v prometu ni bilo naklonjeno, zaradi česar je na območju veljala omejitev hitrosti 30 km/h. Služba za odnose z javnostmi OR Hvala učencem Glasbene šole Ribnica, Zarji Ilc, Tinkari Benčina, Nejcu Bolhi in Maticu Mrharju za prijeten nastop in izvedeni glasbeni točki ob odprtju prenovljenega odseka Ceste na Ugar. Učenca GŠ Ribnica Matic Mrhar in Nejc Bolha med nastopom na odprtju. Rešeto – november 2016 5 AKTUALNO Občina popravila in izgradila začetni odsek Ceste na Ugar PORTRET Alojz Osvald – jubilejnih 50 let orglanja 50 let sicer hitro mine, a po drugi strani v toliko letih »preteče ogromno vode«. O tem sem razmišljala, ko sem se odpravljala na srečanje z jubilantom. Zavedanje, da nekdo toliko let svojega časa brez pomisleka vloži v neko delo in ga brezpogojno in neutrudno opravlja, me je navdalo z velikim spoštovanjem, še posebej ob dejstvu, da za to ni posebno nagrajen. Prepričana sem, da mora človeka gnati globoka vera, veliko discipline in predvsem ljubezen do glasbe. Najbrž ga dobro poznate. Alojz Osvald je skromen človek velikih razsežnosti. Ob tem mi pride na misel znani rek, da »kdor poje, slabo ne misli«. Glasbo ima rad že od otroštva. Njegov oče je igral harmoniko, ki je bila družinski instrument. Ljubezen do glasbe je oče prenesel na oba sinova, Alojza in njegovega brata. Ob vprašanju, kako je začel svojo pot organista, pove, da je bil pred njim cerkveni organist mož njegove tete. Po njegovi smrti 20 let ni bilo stalnega organista, občasno je to vlogo prevzel Anton Petje, sicer profesor v Glasbeni šoli v Ribnici. Sčasoma je vlogo organista začel prevzemati on sam. Pri dekanu Antonu Pogorelcu iz Fare pri Kostelu se je tri mesece učil igranja na harmonij. Po odsluženi vojaščini je pet let obiskoval Glasbeno šolo v Ribnici. Leta 1972 se je vpisal na leto prej ustanovljeno orglarsko šolo v Ljubljani, ki mu je, po njegovih besedah, v štirih letih dala največ glasbenega znanja, hkrati pa zahtevala veliko vztrajnosti, saj je ob koncu šolanja iz celega oddelka ostalo samo še šest učencev. V starosti 28 let se je poročil in si ustvaril družino ter svojo glasbeno strast prenesel tudi na sina in hčerko. Zanimalo me je, kakšni so bili začetki dela na koru in sodelovanje z zborom. G. Alojz pravi, da so najprej igrali in peli predvsem pesmi, ki jih je sam poznal. Kasneje se je repertoar širil, sčaso- ma postal vseobsežen. Izvajali so tudi zahtevne skladbe J. W. Mozarta in Josepha Haydna. Cerkveni zbor je bil pred leti večji, danes šteje 24 pevcev. S pogovorom zaplujeva v primerjavo zbora nekoč in danes. G. Alojz pove, da je bilo včasih precej drugače kot danes, predvsem je bilo cerkveno petje bolj obiskano, danes pri mladih težko najdeš zanimanje, težko jih motiviraš. Člani zbora so se veliko družili tudi v prostem času, večkrat so se odpravili na razne izlete, skupne večerje, pripravili so kakšen koncert in se predstavljali tudi drugje po Sloveniji, veliko na Primorskem. Vsako leto so doma pripravili samostojni koncert, se udeleževali revij pevskih zborov v Ribnici, Dolenji vasi, Velikih Laščah, Dobrepolju, Turjaku, sodelovali pri radijskih prenosih bogoslužja iz ljubljanskega Tabora … Vaje so potekale 2–3-krat tedensko, pred velikimi prazniki tudi večkrat, posebej za moški in posebej za ženski zbor. Časi se spreminjajo, nekako kolobarijo. Pride kriza in zanimanje uplahne. Kar pa na tovrstno delovanje ne meče slabe luči in nad tem ne gre obupati. Tudi sicer se je gospod Alojz vsa ta leta vsestransko udejstvoval na glasbenem področju. Ne le kot organist, temveč tudi kot pevec ali zborovodja. Moram priznati, da sem se ob naštevanju vseh vlog in zasedb, kjer je pustil svoj pečat, kar malo izgubila. Vodil je mešani in moški pevski zbor v Slemenih, kjer je nado- mestil prof. Petjeta, ki je pred njim vodil oba zbora. Kasneje je sodeloval pri oktetu Gallus, ki se je prej imenoval oktet Donit. Bil je ustanovitelj umetniškega društva ŽPZ Ribnica, vodil je kvartet Inles, moški pevski zbor Lončar iz Dolenje vasi ter kot pevec vsa leta sodeloval v mešanem pevskem zboru Ribnica. Posebej velja omeniti oktet Gallus, katerega delovanje se meri v desetletjih, saj je bil ustanovljen leta 1975. Oktet je posnel tudi dve zgoščenki, in sicer ob 30- in 35-letnici delovanja. Poleg vloge pevca je bil g. Alojz pet let tudi njegov vodja, za njim je vodenje okteta za osem let prevzel tudi sin Tadej Osvald. To je bil čas najbolj plodovitega delovanja okteta. Preden je g. Alojz odšel v vojsko, je pomagal pri bratu v vulkanizerski delavnici. Tja se je po odsluženem vojaškem roku vrnil in bil kasneje dolgo let tudi zaposlen. V tistih časih je veliko njegovih vrstnikov odhajalo na delo v Nemčijo. Zase pravi, da bi verjetno tudi sledil tej poti, če ga ne bi vezalo delo organista. Ko spregovoriva o načrtih za prihodnost, je njegov pogled usmerjen v mladi rod z željo, da bi se ljubezen do glasbe in petja odražala tudi pri mlajši generaciji. Upa, da se bo na podlagi njegovih prizadevanj in prizadevanj Glasbene šole Ribnica, kjer so pred časom kupili nove orgle, našel kdo, ki bo njegovo delo nadaljeval. Glasbo imaš v sebi ali pa je nimaš. Volje in energije mu ne manjka, zanj velja, kot so zapisali Gallusi – »pel bom, dokler bom živ«. Zgodb, pripetljajev in presežnikov je še mnogo. Brez težav lahko zaključim, da si za dolgoletno udejstvovanje g. Alojz Osvald zasluži poseben prostor v glasbeni skrinjici Ribniške doline in da je lahko s svojo vztrajnostjo in nesebičnim delom vzor ne samo mladim, temveč prav vsem nam. Tekst in foto Polona Mihelič Alojz Osvald delo organista s srcem opravlja že 50 let. 6 Rešeto – november 2016 PORTRET Široko zaprta usta Pred kratkim je magistrirala na AGRFT. Kot prva v Sloveniji se je začela ukvarjati z novim formatom komedije. Lucija Ćirović v začetku decembra prihaja v Ribnico z novo samostojno predstavo za odrasle S trebuhom za kruhom, kjer bo moč videti vsa nova znanja in veščine. »Zelo veliko nastopam in učim na raznih gledaliških in dramskih šolah. Od tega sem že malce utrujena in sem razmišljala, kako fino bi bilo, če bi bila še jaz malo študent, da bi še mene kdo učil.« Po uspešnem preizkusu je bila sprejeta na dvoletni podiplomski študij Oblike govora na AGRFT, kjer se je poleg obveznih predmetov učila celo osnov baleta in za nekatera znanja, pravi, da jih je že imela, le spomniti jo je bilo treba na to. Poleg magistrske naloge je pripravila še magistrsko predstavo z naslovom S trebuhom za kruhom. Na fakulteti je imela tri ponovitve predstave, tretjega decembra pa bo z njo nastopila v ribniškem TVD Partizanu. Lucija je magistrirala z desetico in s to predstavo je tudi nominirana za študentsko Prešernovo nagrado. »V predstavi sem združila vse, kar počnem. Tu se pojavijo lutke in stand up komedija, vezana predvsem na šolanje, ker predstava govori o tem, kako prideš do svojega kruha. Trebuh pa asociira predmet mojega raziskovanja na študiju, to je ventrilokvizem.« Po mojem negotovem »mhm«, se je Lucija sistematično lotila pojasnjevanja. Ventrilokvizem je izraz, sestavljen iz latinskih besed 'venter' in 'loqui', ki pomenita 'trebuh' in 'govoriti', torej gre za trebuhogovorstvo, za govorjenje brez premikanja ustnic. »V Sloveniji o tem ni priročnikov in nihče pri nas ali na območju nekdanje Jugoslavije tega ne počne. Najbližjega ventrilokvista sem našla v Nemčiji.« Lucija se je osredotočila na ameriške in angleške ventrilokviste, ker je o njih dobila največ informacij, saj imajo tam najbolj razvito in najdaljšo kulturo zabavništva. Najprej je naštela večino črk oziroma glasov naše abecede brez premikanja ustnic, pri črkah v, f, m, p in b pa sva si vzela malo več časa, saj zahtevajo premik ustnic, a Lucija uspe te glasove nekako »zamaskirano« izreči. Kar poskusi, draga bralka/bralec, izreči besedo »pomembno« brez premikanja ustnic ali čeljusti! Običajno ventrilokvisti nastopajo z lutkami, ki jim posodijo glas brez odpiranja ust, usta odpirajo le lutke, da je iluzija večja, nekateri lutke upravljajo celo z daljinci. »Če daš lutki zelo močan karakter, da je na primer pametnejša od tebe, da te žali, ali da je neumnejša, da ti dela sramoto … in z njo vzpostaviš dialog, dobiš dramatičnost ali komedijo.« Lucija si je v lutkovnem gledališču naredila lutko po svoji meri. Gre za mladega petelinčka z imenom Cóco Ch.Adel, ki bo nastopil tudi v Ribnici. »Ko je mentor spoznal Cócoja Ch.Adela na prvi vaji, je rekel, da se je kar zaljubil vanj. In to je smisel, namen.« Za Cócoja Lucija pravi, da je »žleht ko pes« in da jo ves čas zafrkava, če pa on kaj ušpiči, postane sladek in ponižen. Predstava je avtobiografska in opisuje Lucijino pot do Cócoja. Pravi, da čuti veliko pripadnost Ribnici in želi predstaviti svoje delo najprej tukaj, čeprav imamo zahtevno občinstvo, ki pa zna »pokazati tudi ljubezen«. Za zdaj je edina v Sloveniji, ki se resno ukvarja z ventrilokvizmom in pravi, da je ne gre primerjati z Jeffom Dunhamom ali s Paulom Zerdinom, ki imata več kot dvajset let izkušenj, »čez 25 let, če bom še živa, bom morda tudi jaz tako dobra. S tem moraš biti obseden in vsako minuto posvetiti vaji, treningu ventrilokvistične izgovorjave, igranju. Nekaj talenta je potrebneLucija in Cóco Ch.Adel ga, ostalo je pa delo.« Tekst Sašo Hočevar Vstopnice si lahko zagotovite do petka, 2. decembra, v Knjižnici Miklova hiša, Foto Željko Stevanić; v soboto, 3. decembra pa dve uri pred predstavo (od 17. ure naprej) v dvorani TVD Partizan. vir: Arhiv CTF UL AGRFT in Sašo Hočevar Rešeto – november 2016 7 IZPOSTAVLJAMO Višine cen oskrbe s toplotno energijo iz DOLB ne regulira Občina Občina Ribnica je s sklicem novinarske konference v novembru odgovorila na napačne in zavajajoče trditve dela javnosti, ki odgovornost za zvišanje cen oskrbe s toplotno energijo iz sistema daljinskega ogrevanja na lesno biomaso (DOLB) v Ribnici pripisuje Občini. To ne ustreza dejstvom, saj so lokalne skupnosti z uveljavitvijo novega Energetskega zakona (EZ-1) v letu 2014 izgubile pravico do izdaje soglasja k cenam toplotne oskrbe, ki jo zdaj na predlog distributerja potrdi Agencija za energijo. S 1. julijem 2016 je Agencija za energijo na osnovi zahteve distributerja z lastno proizvodnjo toplote, družbe Petrol, Slovenske energetske družbe, d. d., izdala v skladu s prvim odstavkom 302. člena Energetskega zakona (EZ-1) in Zakona o splošnem upravnem postopku soglasje k izhodiščni ceni toplote za distribucijski sistem daljinskega ogrevanja na lesno biomaso (DOLB) v Ribnici. V njem je Agencija ugodila distributerju v želji po dvigu cen za toploto, ki tako znaša v povprečju največ 92,61469 EUR/MWh brez DDV, kar vpliva na vseh 80 javnih in zasebnih odjemnih mest v Ribnici. Občina Ribnica poudarja, da ne pozna podrobnosti ali okoliščin, ki upravičujejo tovrstno spremembo prodajane cene toplotne energije, 8 ker ni bila pozvana ali vključena v proces določanja višine cen. Regulacija cene toplote se izvaja na podlagi metodologije za oblikovanje cene toplote za daljinsko ogrevanje, ki jo s splošnim aktom predpiše Agencija. Metodologija določa način oblikovanja izhodiščne cene kot najvišje povprečne cene, na podlagi katere distributer in regulirani proizvajalec toplote v skladu z merili in mehanizmom iz metodologije oblikujeta cene toplote za daljinsko ogrevanje. O sprejetju spremembe cen je bila Občina Ribnica obveščena naknadno z dopisom Agencije za energijo. Energetski zakon (EZ-1), sprejet leta 2014, z razliko od prej veljavnega, ukinja pravico lokalne skupnosti oziroma pristojnega organa do izdaje soglasja na tarifni sistem za toploto na Občina Ribnica je v letu 2009 sprejela Odlok o načinu izvajanja lokalne gospodarske javne službe oskrbe s toplotno energijo na območju občine Ribnica. Na podlagi tega odloka je objavila javni razpis za podelitev koncesije za izvajanje lokalne gospodarske javne službe oskrbe s toplotno energijo in dejavnost proizvodnje toplote na lesno biomaso ali druge obnovljive vire za daljinsko ogrevanje v mestu Ribnica. Kot edini ponudnik, ki je pravočasno oddal vlogo, je bil leta 2010 izbran konzorcij podjetij Petrol, Slovenska energetska družba, d. d., Ljubljana s partnerjema: EKOEN, d. o. o., Luče in PETROL energetika, d. o. o., Ravne na Koroškem. Med pogoji je bilo tudi določeno, da se povprečna cena toplote v višini 83,4924 EUR/MWh naslednji 2 leti ne spreminja. distribucijskem omrežju. Zakonik, ki obsega kar 557 členov, dovoljuje občinam le podajo mnenja. Služba za odnose z javnostmi Občine Ribnica Foto shutterstock.com Rešeto – november 2016 IZPOSTAVLJAMO Mini vladni obisk Ribnice Minister Zdravko Počivalšek obiskal Riko hiše, ministrica Alenka Smerkolj na ogledu Rokodelskega centra Ribnica V okviru dvodnevnega vladnega obiska jugovzhodne Slovenije sta v torek, 8. 11., dva od štirinajstih ministrov prišla tudi v Ribnico. V Riko hišah so bili deležni obiska ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo RS Zdravka Počivalška. Minister si je z lastnikom Janezom Škrabcem in direktorjem Bojanom Lukšičem ogledal proizvodnjo podjetja in ob tem povedal: »Še posebej sem vesel, ker se Riko hiše ukvarjajo s področjem, ki je vladi zelo pomembno, to je ponovna vzpostavitev lesne oz. gozdno lesne verige. Vesel sem, ko vidim napredek na tem področju. S simpatijami spremljam razvoj podjetja Riko hiše, ki je uspešno na tujih trgih, in verjamem, da bo v prihodnosti dalo še več tako okolici kot tudi državi in lastnikom.« V Riko hišah letos beležijo uspehe, ki obetajo kar 30 odstotno rast. Zasluga za to gre nenehnemu delu in vztrajnosti, je ob obisku ministra povedal Janez Škrabec. Pogoji gospodarjenja so danes ugodnejši kot v preteklosti, v podjetju so uspešno prebrodili krizo, na kar kaže tudi to, da optimizem med zaposlenimi in novo Janez Škrabec, minister Zdravko Počivalšek in Bojan Lukšič na ogledu proizvodnje Riko hiš zaposlovanje naraščata. V Riko hišah ostajajo zvesti lesenim hišam – spremljajo razvoj, podpirajo inovativnost, iščejo nove trge in dodatno izobražujejo. Alenka Smerkolj, ministrica brez resorja, pristojna za razvoj, strateške projekte in kohezijo, se je odločila za obisk Rokodelskega centra Ribnica. Ob njenem prihodu so jo pozdravili župan Jože Levstek, direktorica RC Ribnica Polona Rigler Grm in načelnik Upravne enote Ribnica Primož Bučan. V prostorih centra, ki je bil zgrajen s sofinanciranjem Evropskega sklada za razvoj regij, čigar naložbe usklajuje pod vodstvom ministrice Služba Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, so bile predstavljene dejavnosti rokodelstva, galerije in muzeja. Ministrica se je lahko prepričala o dosežkih Rokodelskega centra Ribnica in sodelovanju lokalne skupnosti pri ustvarjanju bogatih ter zanimivih vsebin, ki jih ponujajo. Pogovori so stekli tudi o projektih, ki še čakajo na izvedbo in za katere doslej ni bilo posluha vlade. Tekst in foto Tina Mihelič REŠETO, Gorenjska cesta 3, 1310 RIBNICA e-pošta: [email protected] Župan in direktorica RCR z ministrico Smerkolj Rešeto – november 2016 NASLEDNJA ŠTEVILKA REŠETA IZIDE 23. DECEMBRA 2016. GRADIVO ODDAJTE DO 10. DECEMBRA 2016. 9 IZPOSTAVLJAMO Prva evropska proizvodnja robotov japonske korporacije Yaskawa bo v Sloveniji! »Japonska korporacija Yaskawa bo do leta 2022 ustvarila najmanj 200 novih delovnih mest,« sta na tiskovni konferenci, ki je potekala 21. novembra v Frankfurtu, napovedala Hiroshi Ogasawara (direktor ter predsednik Yaskawa Electric Corporation) in Manfred Stern (predsednik in izvršni direktor Yaskawa Europe ter podpredsednik korporacije Yaskawa Electric Corporation). Yaskawa bo v Sloveniji odprla novo proizvodno podjetje za izdelavo robotov, ki so jih doslej izdelovali le v proizvodnih centrih na Kitajskem in Japonskem. Potreba po razširitvi produkcijskih kapacitet bo Sloveniji do leta 2022 predvidoma prinesla 200 novih delovnih mest. Prve Yaskawine robote iz evropske proizvodne linije naj bi dobili leta 2018. Novo proizvodno podjetje v Sloveniji bo zadostilo okoli 80 % evropskih potreb po robotih. Celotna investicija je ocenjena na približno 25 milijonov evrov. Kot eden največjih globalnih akterjev v sektorju industrijskih robotov z več kot 350.000 prodanimi vgrajenimi roboti in kot vodilni mednarodni dobavitelj pogonske tehnologije ter sistemov za avtomatizacijo Yaskawa zasleduje ambiciozno zastavljeno strategijo širitve v Evro- po. Korporacija s stoletno tradicijo postavlja nove tehnološke trende, saj v nasprotju z mednarodnimi usmeritvami svetovnih korporacij, ki svoje tehnološko znanje in proizvodnjo selijo iz Evrope v Azijo, Yaskawa ubira prav nasprotno, sebi lastno poslovno pot. Yaskawa z investicijami v obstoječe robotske posle in tehnologijo električnih pogonov širi svoje evropske aktivnosti. Podjetje je razširilo svoj poslovni model z nedavnimi strateškimi priključitvami podjetij s področij industrijske krmilne tehnologije in »zelene energije«, ki se osredotočata na energetske rešitve z vetrno energijo in elektrifikacijo ladijskih pogonov. Dokončna lokacija največjega svetovnega proizvajalca industrijskih robotov in sistemov za avtomatizacijo sicer še ni znana. S spre- jetjem sprememb in dopolnitev Odloka o programu opremljanja in merilih za odmero komunalnega prispevka za območje Občine Ribnica in s sprejetjem sklepa za oprostitev plačila komunalnega prispevka na 5. izredni seji OS, je odlične pogoje investitorju ponudila tudi Občina Ribnica. Te dni še vedno potekajo pogajanja, za katera upamo, da bodo obrodila sadove. Tekst Tina Mihelič Foto arhiv Yaskawa Hubert Kosler - direktor Yaskawa Ristro, d. o. o. in Yaskawa Slovenija, d. o. o., Aleš Cantarutti – državni sekretar z Ministrstva za gospodarstvo in tehnologijo, Bruno Schnekenburger - predsednik Yaskawa Robotics Europe, Masahiro Ogawa - podpredsednik korporacije Yaskawa Electric Corporation, nj. eksc. Marta Kos Marko - slovenska veleposlanica v Nemčiji, Hiroshi Ogasawara - direktor ter predsednik Yaskawa Electric Corporation, Manfred Stern - predsednik in izvršni direktor Yaskawa Europe ter podpredsednik korporacije Yaskawa Electric Corporation, Jukka-Pekka Mäkinen - predsednik in izvršni direktor The Swich-a Yaskawa company. 10 Rešeto – november 2016 Požar opustošil hišo na Škrabčevem trgu Osrednja enota PGD Ribnica je bila o požaru nadstreška ob hiši na Škrabčevem trgu obveščena 2. novembra ob 0:58. Na intervencijo je PGD Ribnica odšlo s štirimi vozili in petnajstimi gasilci, ki so takoj začeli z reševanjem in gašenjem. Ob prihodu na kraj požara smo ugotovili, da gre za polno razvit požar velikih razsežnosti ostrešja stanovanjske hiše. Obstajala je velika nevarnost širjenja požara vzdolž celotnega Škrabčevega trga. Zaradi tega sem se kot vodja intervencije odločil za alarm tretje stopnje. Obveščena so bila tudi okoliška prostovoljna gasilska društva: Velike Poljane, Jurjevica, Lipovec, Nemška vas, Dolenji Lazi, Dolenja vas, Bukovica, Sveti Gregor, Prigorica, Rakitnica in PGD Kočevje, ki je v tem okolišu edino, ki ima vozilo z avtolestvijo za gašenje. Zaradi velike prisotnosti gasilcev, vozil in tehnike sem razdelil objekte in naloge po sektorjih z vseh strani objektov in sestavil ožji krog sodelujočih za načrtovanje, napredovanje in preiskovanje. Stanovalci so se do prihoda gasilcev že rešili iz gorečega stanovanja. Iz bližnjih stanovanjskih objektov pa so stanovalce evakuirali gasilci. ZAHVALA Spoštovani gasilci, beseda HVALA je premalo za pomoč, ki ste nam jo nudili, ko so nas prizadeli ognjeni zublji. Z vašo hitro, nesebično in požrtvovalno pomočjo nam jih je uspelo omejiti. Zahvaljujemo se tudi PP Ribnica, Civilni zaščiti Ribnica, JP Komunali Ribnica, družbi H-biro, d. o. o., sosedom in prijateljem ter vsem, ki ste kakorkoli pomagali pri odpravljanju posledic požara. Družina Mihelič Rešeto – november 2016 Požar je bil lokaliziran ob 1:55, pogašen pa do tretje ure. Ob 3:30 smo začeli zmanjševati število sodelujočih društev. Ob 5:30 je nastopila požarna straža dveh društev, ki je trajala do 17. ure, ko jo je zaključila osrednja enota Ribnica. Naredili smo še popis poškodovane opreme in čiščenje, kar je trajalo še 3 ure. Med intervencijo smo na glavnem trgu med stavbama Isan in NLB vzpostavili sprejemno mesto in tam postavili dva gasilca, ki sta popisovala prihajajoče enote in opremo. Vzpostavili smo polnilnico in razvažanje jeklenk za izolirne dihalne aparate v gasilnem domu in za to zadolžil dva gasilca. Zadolžili smo osebo, ki je razdeljevala vodo izčrpanim gasilcem. Gasilno vodo smo uporabili iz avtocistern, hidrantov in potoka Bistrica. Zaradi obsežnosti požara in velike porabe vode smo zaprosili Hydrovod Kočevje za povečanje pretoka in tlaka v hidrantnih omrežjih. Zaradi varnosti in ko so razmere to dopuščale, je Elektro Ljubljana odklopil elektriko celotni ulici in objektom na njej. V požaru so se poškodovale štiri osebe, ki so bile z vozili Nujne medicinske pomoči odpeljane v ZD Ribnica, ena oseba pa je bila prepeljana v Klinični center Ljubljana. V intervenciji so sodelovali trije uslužbenci urgence Ribnica z enim vozilom, policijska postaja Ribnica pa s petimi policisti in dvema voziloma. Požar je zahteval zelo veliko intervencijo s sklicem vseh društev v naši občini in širše. Sodelovalo je 12 PGD-jev, 75 gasilcev in 18 vozil. Pri gašenju ni bil poškodovan nihče, za morebitne poškodbe gasilcev pa smo imeli dežurnega gasilca – bolničarja, ki je bil v stalni pripravljenosti, ker je bil ZD Ribnica polno zaseden in bi imel odzivni čas 10 min. Ob požaru na Škrabčevem trgu se je pokazalo, na kar opozarjamo že vrsto let, da je treba nujno nabaviti avtodvigalo s košaro za gašenja in reševanje ljudi z višjih objektov. Tekst Za Gasilsko enoto Ribnica vodja intervencije Jernej Podobnik Foto arhiv PGD Ribnica KAKO LAHKO POMAGATE? ŽUPNIJSKA KARITAS RIBNICA je za pomoč prizadetim stanovalcem v novembrskem požaru na Škrabčevem trgu odprla transakcijski račun za namensko zbiranje prostovoljnih prispevkov. Vsi, ki bi želeli pomagati, lahko prispevate na transakcijski račun: SI56 02321-0092165573 Namen: za pogorele 11 KULTURNI UTRINKI Prenovljena podoba Prešernovega reliefa na Ramorjevi hiši Ramorjeva hiša, ki stoji na Kolodvorski ulici 12, je nekoč veljala za ponos ribniškega trga. Posebnost hiše sta portreta, ki jo krasita, z leve France Prešeren, z desne pa upodobitev njegove muze. Prizadevanja za sanacijo fasade Ramorjeve hiše segajo v leto 2000. Ivanka in Janez Zobec sta odgovorno do kulturne dediščine opozarjala tako Muzej Ribnica kot Zavod za varstvo kulturne dediščine in Občino Ribnica na slabo stanje reliefa in predvsem na to, da Prešernov relief vidno propada in da nujno potrebuje obnovo. Hiša bi bila sicer potrebna celovite obnove, saj tudi po mnenju ZVKD-ja predstavlja enega izmed najkvalitetnejših kulturnozgodovinskih arhitekturnih objektov Ribnice. Vendar se zaradi stroškov, ki bi jih celovita prenova potegnila za sabo, ni zgodilo nič. Letos pa se je na tem področju vendarle začelo premikati. Občina je na pobudo Muzeja Ribnica na 9. redni seji občinskega sveta obravnavala predlog, da se za Ramorjevo hišo dodelijo sofinancerska sredstva v višini 3.000 evrov in se z obnovo prepreči nadaljnje propadanje reliefa. Predlog Občine je bil na svetu soglasno sprejet. V okviru letošnjih aktivnosti se je poleg obnove Prešernovega reliefa pripravil tudi načrt za sanacijo fasade. Obnova Prešernovega reliefa, ki je edini spomenik v Ribnici, posvečen našemu največjemu slovenskemu pesniku, je potekala v oktobru in novembru. Konservatorska dela na »Prešernu« je opravil Jožef Drešar, kons. rest. svetovalec, ki je bil izbran po priporočilu službe Zavoda za varstvo kulturne dediščine. Pri obnovi Prešernovega reliefa lahko rečemo, da gre za primer dobre prakse, saj so se združili stroka (Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije in Muzej Ribnica), lastniki (Ivanka in Janez Zobec) ter politika oz. lokalna oblast (Občina Ribnica). Prvo javno delo slikarja Franceta Miheliča na Kolodvorski ulici 12 Razpadajoči Prešernov relief na Ramorjevi hiši, foto Mojca Arh Kos, konservatorska svetovalka ZVKD Bliža se Ta veseli dan kulture, rojstni dan našega največjega pesnika, in morda je prav ta dan pravi, da se sprehodite po Kolodvorski ulici do Ramorjeve hiše in se za trenutek ustavite ob Prešernovi podobi. Podobi na Ramorjevi hiši sta po oceni stroke izjemen odraz časa in življenja v ribniškem trgu, ko se je oblikovala narodna zavest in se je s prihodom železnice leta 1893 Kolodvorska ulica spremenila v glavno vpadnico v trg in temu primerno so ob njej rastle ugledne stavbe. Ljudje prepogosto prezremo elemente, ki so jih naši predniki umestili v prostor z izdatno mero senzibilnosti do prostora in kraja z namenom, da bogatijo naš vsakdan. Prav je, da poskrbimo za stvari, ki smo jih podedovali. Ko se sprehodimo po Kolodvorski ulici proti trgu, lahko opazimo detajle, ki prav tako kličejo po prenovi. Med njimi je tudi prvo javno delo slikarja Franceta Miheliča, ki krasi stavbo nekdanje posojilnice in govori o življenju ribniškega človeka. Se morda v bližnji prihodnosti obeta tudi prenova le-tega? Tekst in foto Tina Mihelič Prenovljena Prešernova podoba, ki danes krasi Ramorjevo hišo. Rešeto – november 2016 KULTURNI UTRINKI Prehajanja V mesecu novembru je bila v galeriji Miklova hiša otvoritev razstave uveljavljene akademske slikarke Zdenke Žido, ki se je z večletnim ustvarjanjem in iskanjem samosvojega likovnega izraza zapisala v krog prepoznavnih in uspešnih slovenskih likovnih ustvarjalcev. Umetnica beleži več kot 10 samostojnih ter približno 20 skupinskih razstav. Od leta 1991, ko se je udeležila slikarske kolonije v Ribnici, v Galeriji Miklova razstavlja že petič zapored. Dela tokratne razstave ponujajo vpogled v del njenega opusa, ki ga gradi in dopolnjuje že vrsto let in vodi gledalca v raziskovanje prehajanj med globino in površjem, svetlobo in temo, barvo in praznino. »Umetnica se ukvarja z iluzijo prostora, ki ga poskuša prikazati skozi množico naslikanih elementov in s svetlobo, ki ta prostor zaznamuje. Gre za prepletanje trikotniških površin, ki so sicer naslikane dvodimenzionalno, vendar z njihovo postavitvijo slikarka ustvari vtis globine in vtis prehajanja med globino in površjem slike. Čeprav operira z elementi precej ostrih oblik, kot je trikotnik, njena dela odsevajo neizmerno mehkobo. Pri tem učinku igra veliko vlogo tudi svetloba, ki prav tako predstavlja enega od temeljev slikarkine umetnosti. Njene slike delujejo kot nekakšne prosojne opne, na katerih se zrcali večplasten prvi plan s trikotniškimi elementi in pa navidezno belo ozadje, ki preseva skozi transparentne geometrijske like,« je na otvoritvi razstave povedala kustosinja Ana Pucelj. Razstavo Zdenke Žido si lahko ogledate do 11. decembra 2016. Tekst in foto Tina Mihelič Utrinek z otvoritve razstave Kustosinja Ana Pucelj in akademska slikarka Zdenka Žido V iskanju svobode (Ecce Homo) Galerija Miklova hiša od 18. novembra v prostorih Rokodelskega centra gosti razstavo grafične mape vizualne umetnice Vesne Bukovec – V iskanju svobode (Ecce Homo), ki je nastala v sodelovanju s pisateljico Widad Tamimi. Grafična mapa Vesne Bukovec vsebuje izbor petih grafik, petih motivov in petih zgodb od skupno dvanajstih. Zgodbe so nastale ob lanskoletni begunski tragediji, ki se je dotaknila tudi naših krajev. Avtorica grafik pove, da sta se s soavtorico spoznali v begunskem centru v Šentilju, kjer sta pomagali migrantom. Tamimijeva je v centru pomagala pri združevanju družin, ki so jih v policijskih postopkih ob prečkanju meje razdružili. Ker govori arabsko, je pri tem slišala ogromno zgodb in bolečih izkušenj, ki so jih doživljali in jih doživljajo migranti, ter jih kot pisateljica zapisala v literarni obliki. Kasneje je dobila povabilo časopisne hiše Delo, da zgodbe objavi. Ker avtorica zgodb ni želela posegati v dostojanstvo ljudi s fotografskim aparatom, je k sodelovanju povabila vizualno umetnico Vesno Bukovec, da njene zgodbe opremi z risbami. Bistveno sporočilo razstave, ki ga umetnici želita doseči, je pokazati in približati trpljenje in človeško stisko beguncev na njihovi poti, ki poteka tudi skozi našo državo, in na ta način poskušata razbiti stereotipno prikazovanje in strašenje, ki ga mediji in politika v našem prostoru nenehno poudarjajo. Z razstavo V iskanju svobode pozivata k človečnosti, sočutju, empatiji in pomoči ljudem. »Ni vprašanje, ali je treba begunce sprejemati ali ne oz. kako bi morali z njimi ravnati. Vse to je zapisano že v Ženevski konvenciji o statusu beguncev, ki sega daleč, v povojno leto 1951, ko so se vsi prebivalci Evrope še dobro spominjali grozot, saj so jih občutili sami. Večina zapisov govori o tem, da je treba z begunci ravnati enako ali bolje kot s pripadniki svojega naroda. Popolnoma jasno je torej, kaj in kako,« je v članku zapisala kustosinja razstave Petja Grafenauer. Grafike Vesne Bukovec so naprodaj, z izkupičkom bosta umetnici povrnili stroške produkcije, presežek pa bo namenjen organizaciji dogodkov za otroke v azilnem domu. Razstavo Vesne Bukovec si lahko ogledate do 11. decembra. Tekst in foto Tina Mihelič Haideri, Vesna Bukovec, 2016 Rešeto – november 2016 Aisha, Vesna Bukovec, 2016 13 KULTURNI UTRINKI Gozd in les v očeh umetnika Likovni varuh narave Branko Žunič se je s svojimi umetniškimi skulpturami predstavil v okviru projekta Ljubljana, zelena prestolnica Evrope 2016. Ljubljana je ponosna nosilka naziva Zelena prestolnica Evrope 2016. Z namenom zagotavljanja kakovostnega življenja vseh meščank in meščanov izvaja številne dogodke in aktivnosti. V oktobru, ki je potekal pod sloganom Les, neprecenljivi dar narave, je k sodelovanju povabila različne deležnike, med katerimi je bil tudi Zavod za gozdove Slovenije, ki je skupaj z Gozdarskim inštitutom Slovenije sooblikoval celomesečno dogajanje, pri čemer so želeli predstaviti gozd z različnih vidikov. S tem namenom so k sodelovanju povabili različne ljudi, s katerimi večkrat sodelujejo. Med njimi ste lahko zasledili tudi našega lokalnega umetnika Branka Žuniča, ki na gozd in les gleda s popolnoma drugačnimi očmi, saj je človek senzibilnih globin, katerega življenje in ustvarjanje je osredotočeno na naravo. Branku Žuniču je bila ljubezen do gozdov položena že v zibelko. Svoja bogata, raznolika in sporočilno polna umetniška dela ustvarja z izjemno tankočutnim odnosom do matere narave. Tokrat se je s svojimi skulpturami predstavil v samem centru Ljubljane. Njegova dela so privabljala številne mimoidoče, da so postali in si pobližje ogledali to govorečo umetnost. Ob tej priložnosti je predstavil nekatere skulpture bitij, ki živijo v slovenskih gozdovih, od prikupnih medvedov, ptic in volkov do del, ki predstavljajo bistvo njegovega ustvarjanja in s katerimi pogosto opozarja na resno dogajanje in perečo tematiko sedanjosti na področju naravovarstva. Poleg razstave je v info točki TOČKA.ZATE potekala tudi umetnikova predstavitev in predavanje, na katerem je predstavil svojo vizijo, ustvarjanje in ljubezen do gozdov, ob tem pa povedal: »Gozd je preveč dragocen, da bi ga samo kurili in zbijali skupaj! Od njega lahko dobimo bistveno več. Kdor se še nikoli ni spustil v globine zelenega morja, ne ve veliko o življenju.« Žuničeva postavitev skulptur pred informacijsko točko TOČKA.ZATE v starem mestnem jedru Ljubljane Tekst in foto Tina Mihelič Zahvala Vokalna skupina Anamanka je v sredini oktobra pripravila dva celovečerna koncerta z naslovom Ljubezen in vino. Želimo se zahvaliti gostoma Radiu Mlajku in DramŠpilu ter vsem, ki ste finančno ali kako drugače pomagali, da je Anamankin projekt odlično uspel. Pomagali so: Arts, d. o. o., AV Studio, d. o. o., Cvetličarna Galerija – Marjan Lovšin, Funtex, d. o. o., Gostišče Makšar, Gradmetal, d. o. o., Knjižnica Miklova hiša Ribnica, KUD France Zbašnik Dolenja vas, Mizarstvo Bojc – Branko Bojc, s. p., Občina Ribnica, Okrepčevalnica – Mojca Šilc, s. p., Petek Ribnica, d. o. o., PGD Goriča vas, Računalniške storitve TanzanIT, Simon Korošec, s. p., TBB Sistemi, d. o. o., Zasnova – Tone Lovšin, s. p., Župnija Ribnica ter medijska sponzorja Radio Univox in Rešeto. ISKRENA HVALA! Tekst Vokalna skupina Anamanka 14 Utrinek z Anamankinega koncerta, foto Laura Juvančič Rešeto – november 2016 MED NAŠIMI LJUDMI Festival lesa: Inovacije in novosti za podjetnike 2016 Festival lesa, ki je bil osnovan leta 2013 na pobudo Občine Kočevje in Gimnazije in srednje šole Kočevje, se je letos odvil že četrtič. Z osnovnim namenom približati lesno stroko mladim, širšemu prebivalstvu ter povezovanju s podjetniki, je bil tudi letos program pester in zanimiv ter je udeleženim nudil možnost lastne iniciative, novih idej in osvajanje novih znanj. V enajstih dneh se je odvilo kar šestnajst dogodkov, med njimi tudi predstavitev inovacij in novosti za podjetnike, ki je v Rokodelskem centru potekala v četrtek, 17. 11. Večer je bil razdeljen na tri sklope. Direktor podjetja Silvaprodukt, d. o. o., g. Dušan Radoš je predstavil postopke modifikacije lesa, ki so ga razvili v njihovem podjetju v sodelovanju z Biotehniško fakulteto in je bil večkrat nagrajen. V primerjavi s podobnimi postopki daje daleč najboljše rezultate toplotne obdelave lesa in avtohtonemu lesu daje značilnosti, primerljive s sibirskim macesnom, tropskimi in impregniranimi lesovi. Razvojni center Novo mesto, ki ga je zastopal g. Franci Bratkovič, v okviru projekta robotizacije in avtomatizacije poslovnih procesov ustanavlja Center za razvoj, raziskave in inovacije jugovzhodne Slovenije ter s tem zainteresiranim gospodarskim subjektom nudi podporo pri uvajanju tovrstnih poslovnih postopkov. Glede na to, da je naša, jugovzhodna regija po gospodarskih kazalcih v samem vrhu, a kljub temu ne namenja veliko pozornosti avtomatizaciji in robotizaciji, bi razvoj na tem področju podjetjem ponudil možnost, da ostanejo konkurenčna tudi v prihodnje. Sekretarka Sekcije lesnih strok pri Obrtni zbornici Slovenije Iris Ksenija Brkovič je predstavila Priročnik za opravljanje lesnih dejavnosti, ki združuje, poenostavlja in omogoča lažje razumevanje včasih nepreglednih in dvoumnih zakonskih zahtev, s katerimi se srečuje lesna dejavnost. Je v pomoč subjektom, ki poslujejo na tem področju. Na kratko je predsta- Dušan Radoš s podjetja Silvaprodukt, d. o. o. je predstavil postopek termične obdelave lesa, ki je bil razvit v sodelovanju z Biotehniško fakulteto v Ljubljani. vila bistvene in najpomembnejše točke aktualne zakonodaje, o katerih posebej obrtniki pogosto vedo premalo. Priročnik je javno dostopen na strani OZS. Po besedah ravnateljice Gimnazije in srednje šole Kočevje mag. Mete Kamšek je bil dogodek odlično obiskan, želijo pa si, da bi tovrstnimi dogodki dosegli ali celo presegli svoj cilj, torej pojem lesa vnesli v sedanji in prihodnji gospodarski razvoj regije. Tekst in foto Polona Mihelič Revija domačih ansamblov v Sodražici že štirinajstič V Športni dvorani Sodražica je v nedeljo, 30. oktobra, na praznik občine Sodražica potekala revija domačih ansamblov, ki je bila že štirinajsta po vrsti. Klub harmonikarjev Urška je v sodelovanju z občino Sodražica v sklopu praznovanj občinskega praznika znova poskrbel za čudovit izbor narodno-zabavnih ansamblov in prijetno vzdušje. Kot je že tradicija, so prireditev odprli člani harmonikarskega orkestra Urška. Nato so po scenariju, ki ga je pripravila Manca Arko, nastopili ansambli od blizu in daleč: simpatični Kvintet slovenskih deklet, ansambel Ponos iz Ljubljane, ansambel Boršt iz Žužemberka, ansambel Tomaža Rota z Blok, Potoški Fantje, ki so dogodek zelo popestrili, ansambel Zapeljivci iz Sodražice, ansambel Kvintet 7 iz Ribnice, ansambel Maj iz Ljubljane, ansambel Bitenc in Ribniški pušeljc. Za smeh je poskrbel humorist Blaž Rus, sicer član domačih Zapeljivcev, revijo pa je povezoval Marko Modrej. Številno občinstvo je bilo zadovoljno, saj je bilo večkrat slišati glasno ploskanje pa tudi kakšen vrisk, še posebej na koncu, ko so se vsi nastopajoči zbrali na odru in zapeli narodno-zabavno »himno« Veseli Ribnčan. Klub harmonikarjev Urška se zahvaljuje vsem ansamblom za nastop na reviji, še posebej pa je hvaležen vam, ki ste bili med občinstvom – naj vam ostane v navadi! Nasvidenje prihodnje leto na jubilejni 15. reviji, za katero obljubljamo, da bo nekaj posebnega! Tekst in foto Klub harmonikarjev Urška Rešeto – november 2016 15 OBVESTILA Gasilski koledar v vsako gospodinjstvo Leta 1994 smo se člani prostovoljnega gasilskega društva odločili, da ob koncu leta obiščemo prebivalce gospodinjstev v Ribnici, Lepovčah, Gornjih Lepovčah in Hrovači in jim voščimo božične in novoletne praznike. Da bi voščilo doseglo svoj namen, smo vsakemu gospodinjstvu, kjer so nam odprli vrata, podarili gasilski koledar. Hkrati smo prosili tudi za prostovoljni prispevek, s katerim smo potem gradili nove garaže, nabavljali novo opremo in vozila in obnavljali staro opremo, vse z namenom, da zagotovimo boljšo opremljenost za primer, ko krajani in občani potrebujejo našo pomoč. Na začetku smo med ostalimi gasilci v svoji gasilski zvezi doživeli velik odpor, da to ne vodi nikamor, da na tak način zbiramo sredstva. Drugačen odziv pa smo doživeli pri krajanih, ki so nas podprli in darovali za namen, da izboljšamo opremljenost, s tem pa tudi boljšo učinkovitost naše pomoči. Spoštovani občani, prihaja mesec december in z njim obisk članov gasilskih društev, ki skrbijo za požarno varnost v vaših – naših krajih. Težko je hoditi od vrat do vrat in razlagati, za kaj bodo namenjena podarjena sredstva. Bodite prepričani, da gredo res v namene, da se zagotovi dovolj kvalitetne opreme, s katero bomo lahko pomagali vsem, vam in nam. Ali drugače – ta denar damo krajani sami sebi. Gasilci samo uporabljamo, kar imamo na razpolago. LEPE BOŽIČNE PRAZNIKE, MIRNO IN SREČNO NOVO LETU VAM V IMENU PROSTOVOLJNEGA GASILSKEGA DRUŠTVA RIBNICA ŽELIM 3*'5LEQLFD OHW 3*'5LEQLFD OHW Zlata Benedikt Justina 0XĀHQFHY Daniel Pa so se časi spremenili, vodenje društev so prevzemali mlajši gasilci. Ko so videli, kakšen je odziv na ribniško idejo, so se k akciji počasi priključila tudi ostala gasilska društva, ki zdaj v krajih na svojem teritoriju pridno raznašajo svoje koledarje in voščijo krajanom. Tako smo jim prav člani PGD Ribnica pokazali pot, kako priti do dodatnih sredstev za razvoj in napredek in ne samo čakati na občinska sredstva. Prav zadnji požar v Ribnici na začetku novembra je pokazal, kako prav je prišla dobra oprema, s katero smo delali. Primanjkovalo nam je dihalnih aparatov in rezervnih jeklenk, da bi se naši člani še bolje spoprijeli z ognjem bolj na blizu in ne bi ogrožali svojega zdravja. Težava se je pokazala tudi pri dobavi vode iz hidrantnega omrežja, ko smo kar nekaj časa porabili, da smo cisterne lahko priključili na hidrant, ki je deloval. Prvi in najbližji hidrant ni deloval. Zaradi tega bi skoraj prenehala dobava vode skupinam, ki so bile prav v ognju. Dihalni aparati in hidranti pa so domena višjih institucij, to je gasilske zveze, ki hrani nove dihalne aparate na policah, in Hydrovoda, ki skrbi za prodajo vode, premalo pa za to, da jo lahko uporabimo gasilci. Matjaž Virant, tajnik PGD Ribnica Janez Pavel II. 9HOLNLĀHWUWHN Veliki petek Velika sobota Benjamin Zdravstveno varstvo vojnih veteranov po 1. 1. 2017 V letu 2013 je Zakon o uravnoteženju javnih financ (ZUJF) posegel tudi na področje vojnih veteranov in z odločbo upravnega organa je bila tedaj mnogim veteranom ukinjena pravica do plačila zdravstvenih storitev v višini razlike do polne vrednosti storitev (dopolnilno zdravstveno zavarovanje). Pravico do zdravstvenega varstva vojnih veteranov je v letu 2016 priznal Zakon o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2016 in 2017 le nekaterim vojnim veteranom. S 1. 1. 2017 se ta pravica ponovno zagotavlja v polnem obsegu, ob izpolnjevanju naslednjih splošnih pogojev po Zakonu o vojnih veteranih: - priznan status vojnega veterana po zakonu in - dopolnjena starost 55 let (pred dopolnjeno starostjo 55 let pa le v primeru ugotovljene trajne popolne izgube delovne zmožnosti). Tistim vojnim veteranom, ki jim je s 1. 1. 2013 prenehala pravica do plačila dodatnega zdravstvenega zavarovanja zaradi preseganja osnove za veteranski dodatek, se s 1. 1. 2017 ponovno prizna ta pravica. Postopek bo upravna enota uvedla po uradni dolžnosti. Po uradni dolžnosti bo upravna enota odločila tudi o pravici tistih vojnih 16 veteranov, ki so v letu 2016 vložili vlogo in jim je bila pravica priznana le do 31. 12. 2016. Vojni veterani, ki jim je ta pravica po ZUJF prenehala zaradi starosti (na dan 1. 1. 2013 so bili mlajši od 55 let) bodo do konca novembra 2016 s strani UE Ribnica prejeli obvestilo s priloženim obrazcem vloge za uveljavitev pravice, ki naj ga izpolnijo in vrnejo na UE Ribnica. Tisti, ki še ne izpolnjujejo pogojev za pridobitev pravice, lahko zahtevo za priznanje pravice do zdravstvenega varstva vložijo sami, ko dopolnijo starost 55 let. Pomembno opozorilo: Veterani, ne odjavljajte dopolnilnega zavarovanja sami. Spremembo plačnika dodatnega zdravstvenega zavarovanja bo pri izbrani zavarovalnici uredila upravna enota. Primož Bučan Načelnik Upravne enote Ribnica Rešeto – november 2016 Bliža se čas zimskih radosti, ki poleg veselja zaradi obilice snega lahko prinese tudi precej nevšečnosti tako posameznikom kot zimskim službam. Ponovno bi vas radi opozorili na najpogostejše kršitve cestnoprometnih predpisov v zimskem času, s katerimi se srečujemo inšpektorji za ceste, policija, občinsko redarstvo, upravljavci cest, še posebej pa izvajalci rednega vzdrževanja javnih cest. Zlasti gre za kršitve, ki jih zagrešijo lastniki zemljišč ob javnih cestah. Posamezni lastniki zemljišč ob cesti sneg s svojih dvorišč in dovoznih poti pogosto narinejo ob cesto ali celo na cesto ali pločnik z namenom, da sneg odstrani zimska služba, v prepričanju, da je to njihova naloga in za to tudi vsi plačujemo cestne dajatve. Pa ni tako. V času sneženja je izvajalec zimske službe dolžan zagotavljati minimalno prevoznost cest. Vzdrževanje prevoznosti posameznih cest in dostopnosti je v zimskih razmerah določena s prednostnimi razredi, v katere so ceste in druge prometne površine razvrščene glede na kategorijo, gostoto in strukturo prometa, geografsko-klimatske razmere in krajevne potrebe. Najprej se plužijo glavne ceste, sledijo jim regionalne ceste, nato so na vrsti lokalne ceste ter kot zadnje kategorizirane javne poti, kolesarske steze, parkirišča in pločniki. Sneg se vedno pluži od ceste višje kategorije proti cestam nižje kategorije. Individualni priključki, dovozi na zasebna dvorišča ter pristopi do zemljišč in objektov se na javno cesto »priključujejo«, zato so v primerjavi z javno cesto »v podrejenem položaju«. Tej ugotovitvi sledi tudi veljavna zakonodaja. Zakon o cestah (Ur. l. RS št. 109/10, 48/12, 36/14, 46/15; v nadaljevanju ZCes-1) v 5. členu določa, da je prepovedano izvajati ali opustiti kakršnakoli dela na javni cesti, na zemljiščih ali na objektih ob javni cesti, ki bi lahko škodovala cesti ali ogrožala, ovirala ali zmanjšala varnost prometa na njej. V drugem odstavku tega člena je določeno, da je še zlasti prepovedano na cestišču javne ceste razsipati sipek material (torej tudi metati sneg nanjo), razen posipnih materialov v času izvajanja zimske službe, nanašati blato na cesto, ali cesto kako drugače onesnaževati ter puščati sneg ali led, ki pade ali zdrsne na cesto. Za posameznika, ki ravna v nasprotju s to zakonsko določbo, je zagrožena tudi globa v znesku 1.000 evrov. ZCes-1 v 19. členu posebej ureja obveznosti lastnikov zemljišč ob javni cesti, in sicer so lastniki zemljišč ob cesti dolžni na svojem zemljišču dopustiti vse posege, ki so nujno potrebni za nemoteno uporabo javne ceste, zlasti pa so dolžni dopustiti odlaganje snega na svoje zemljišče, če se jim s tem ne povzroča škoda in če snega ni mogoča odlagati v okviru cestnega sveta. Lastnika zemljišča, ki ne dovoli ali ovira odlaganje snega s ceste na svoje zemljišče, se lahko kaznuje z globo 500 evrov. Lastniki zemljišč ob cesti, ki sneg s svojih dvorišč in individualnih dovozov ali dostopov odlagajo v kupe ob cesti ali pa ga narinejo ob rob ceste v prepričanju, da je zimska služba dolžna te kupe snega z roba ceste očistiti ter jih odpeljati drugam, ravnajo v nasprotju s 97. ter 98. členom ZCes-1. V 97. členu ZCes-1 je določeno, da je ob občinski cesti tako imenovani varovalni pas, ki je namenjen varovanju ceste, varnosti udeležencev v prometu ter tudi nemotenemu izvajanju rednih vzdrževalnih in drugih del. Širina varovalnega pasu ob cesti je odvisna od kategorije ceste in znaša vsaj 2 m ali več. Raba prostora v varovalnem pasu ceste je omejena ne glede na lastništvo zemljišča, na katerem je varovalni pas ceste, posegi v ta prostor pa so dovoljeni le s soglasjem upravljavca občinske ceste, torej občine. Posameznik, ki v varovalnem pasu občinske ceste brez soglasja upravljavca ceste odlaga sneg ali izvaja kakršnakoli druga dela, je lahko že samo zaradi tega, ker to počne brez soglasja upravljavca, kaznovan z globo 200 evrov. Rešeto – november 2016 Če pa je lastnik zemljišča ob cesti kup snega nametal na priključku svoje dovozne poti do ceste, pa čeprav je to sneg, ki je bil na njegovo dvorišče ali dovozno pot odrinjen z javne ceste, ravna v nasprotju z 98. členom ZCes-1. Ta namreč določa, da na območju cestnih priključkov na občinsko cesto ni dovoljeno storiti ničesar, kar bi lahko oviralo preglednost s priključka na javno cesto. Posameznik, ki je kup snega na mestu priključka nametal tako, da ovira preglednost ter je s tem povzročil nevarno vključevanje v promet s svojega priključka na javno cesto, se lahko kaznuje z globo 500 evrov. Namen našega opozorila in navedenih zakonskih določb je splošna varnost vseh udeležencev v prometu, saj udeleženec v prometni nesreči praviloma nikoli ni samo povzročitelj nesreče. S pravilnim ravnanjem boste kot lastnik zemljišča ob cesti prispevali za svojo varnost in za večjo varnost vseh udeležencev v prometu. In ne nazadnje boste s tem, ko boste odstranili sneg, ki je bil v času pluženja s ceste odrinjen ali narinjen na vaše zemljišče ob cesti ali na vašo dovozno pot ter ga na svojem zemljišču odložili čim dlje stran od ceste, tudi bistveno pripomogli k čim bolj učinkovitemu izvajanju zimske službe na javnih cestah. Na ta način boste zagotovili dovolj prostora za odlaganje snega, ki je v času sneženja padel na cesto, izvajalec vzdrževanja ceste bo tako lahko hitreje zagotovil prevoznost cest glede na prednostne razrede ter hitreje začel tudi s čiščenjem kolesarskih stez, pločnikov in parkirišč. Prav tako pozivamo vse voznike, ki svoje jeklene konjičke parkirajo na javnih površinah oziroma parkiriščih, da omogočijo izvajalcem zimske službe nemoteno pluženje teh površin tako, da svoja vozila pravočasno umaknejo. Medobčinski inšpektorat in redarstvo občin Dobrepolje, Loški Potok, Ribnica, Sodražica in Velike Lašče OBČINA RIBNICA OBJAVLJA JAVNO DRAŽBO ZA NAJEM ENOSOBNEGA TRŽNEGA STANOVANJA Občina Ribnica obvešča, da je dne 30. 11. 2016 na spletni strani občine objavila javno dražbo za oddajo tržnega enosobnega stanovanja št. 18 v III. nadstropju stanovanjske stavbe na Knafljevem trgu 6, 1310 Ribnica, v najem. Neto tlorisna površina stanovanja je 39,15 m2. Javna dražba bo potekala v četrtek, 15. decembra 2016, ob 11. uri v sejni sobi Občine Ribnica. Celoten tekst javne dražbe je objavljen na spletni www.ribnica.si in na oglasni deski občine. Občina Ribnica 17 OBVESTILA Dolžnosti lastnikov zemljišč ob kategoriziranih cestah v času zimskega vzdrževanja cest MED NAŠIMI LJUDMI 110 let telesne vzgoje v Ribniški dolini Ribniški Sokol 1906–2016 Prvo slovensko telovadno društvo Južni Sokol je bilo ustanovljeno leta 1863 v Ljubljani, vendar je bilo zaradi takratnega avstrijskega pritiska na slovenski živelj razpuščeno. Z žilavim in nenehnim prizadevanjem pomagati slovenskemu narodu je leta 1868 vodilnim, naprednim silam uspelo ustanoviti novo telovadno društvo z imenom Telovadno društvo Sokol v Ljubljani. Brž ko je ljubljanski Sokol ponovno oživel, je to med Slovenci spet vzbudilo veliko zanimanje za ustanavljanje telovadnih društev. Leta 1905 je bila ustanovljena Slovenska sokolska zveza. To je bila osrednja zveza vseh slovenskih telovadnih društev. Z ustanovitvijo zveze se je delo poživilo, saj so začela vidno naraščati telovadna društva celo na podeželju, predvsem v letih 1906–1910. V tem obdobju (leta 1906) je bilo ustanovljeno tudi telovadno društvo Ribniški Sokol. To je bilo petindvajseto sokolsko društvo po vrsti. Neposredni povod za ustanovitev Ribniškega Sokola je bil obisk nekaterih Ribničanov na II. hrvaškem sokolskem zletu v Zagrebu istega leta. Navdušenje je bilo tolikšno, da so takoj začeli s pripravami za ustanovitev Sokola. Časopis Slovenski narod je o tem poročal: »Ustanovni občni zbor Ribniškega Sokola se je vršil 8. decembra v prostorih brata Andreja Podboja v Ribnici. Udeležilo se ga je 60 članov. Od Slovenske sokolske zveze SSZ je prišel brat dr. Ravnikar. Brat dr. Anton Schiffrer (prvi starosta Ribniškega Sokola) je kot predsednik pripravljalnega odbora pozdravil navzoče, zlasti brata dr. Ravnikarja ter poudarjal potrebo ustanovitve ribniškega Sokola, kar znači tolika udeležba ...« Prvi odbor je bil izvoljen v naslednjem sestavu: Starosta: dr. Anton Schiffrer, zdravnik Podstarosta: France Burgar, notarski kandidat Tajnik: Anton Špende, zemljiškoknjižni oficijal Blagajnik: Dore Betriani, učitelj Načelnik: Avgust Juvanc, brivski mojster Odborniki: - Ivan Arko, tajnik posojilnice - Ivan Lovšin ml., kavarnar - Andrej Podboj, gostilničar in mesar - Filip Rus, pomočnik Pregledovalca računov: - Bogomil Fišer, nameščenec v graščini - Anton Fabijan, davčni kontrolor Orodjar: Anton Adamič, delavec Ribniški Sokol pa ni bilo prvo telesnovzgojno društvo v Ribnici. Že okoli leta 1830 je imelo v trgu močno postojanko ribniško strelsko društvo. Toda v programu društva je bilo bolj malo telesne vzgoje, saj je bilo streljanje bolj pretveza za razne nedeljske prireditve, vrtne zabave ter parade ob tedanjih cerkvenih in državnih praznikih. Bolj resno društvo, ki ga ne moremo prezreti, pa je bilo društvo ribniških kolesarjev. V dnevniku Jakoba Oražma, ključavničarskega mojstra in vnetega podpornika sokolske ideje v Ribniški dolini, je zapisano: »Leta 1899 je bilo osnovano Kolesarsko društvo v Ribnici. Imenovalo se je Klub slovenskih biciklistov ribniške doline. Obstanek kluba na podlagi predstoječih pravil je visoka c. kr. deželna vlada z odlokom z dne 16. maja 1900 št. 1931 potrdila. Članov kluba je bilo 41. Prirejali so izlete ob nedeljah v Ortnek, Velike Lašče, k Sveti Trojici, Sodražico in drugam. Prirejali so jour fixe, kolesarske veselice in različne zabave. Ako je kak član umrl, je dobil venec od kluba. Ko se je leta 1906 ustanovilo Sokolsko društvo, se je klubovo premoženje uporabilo za nakup telovadnega orodja. Potem se je klub kolesarjev razpustil.« Torej je bil kolesarski klub predhodnik Sokola in njegovo premoženje prva baza za nakup telovadnega orodja novega društva. podatke zbral in zapisal Peter Lesar vir: 50 let telesne vzgoje v Ribniški dolini 1906–1956, in osebni slikovni arhiv Dr. Anton Schiffrer, prvi starosta Sokolski dom v Ribnici, razglednica odposlana leta 1932 Kolesarski klub Ribnica, fotografija objavljena v Ilustriranem Slovencu leta 1931 18 Ob 15-letnici Sokola v Ribnici (1906–1921), razglednica odposlana leta 1921 France Burger, prvi podstarosta Prvi telovadci Ribniškega Sokola Rešeto – november 2016 Veliko je spominov, vsak letni čas, vsak droben, nenavaden trenutek prinese svojega. Ko se začnejo krajšati dnevi in zadiši po kostanju, pride čas, ko se spomnimo vseh, ki smo jih nekoč poznali, bili z njimi in z njimi delili dragocene trenutke skupne poti, spominjamo se naših najdražjih in vseh tistih, ki jih sicer ne poznamo, so pa na tak ali drugačen način vplivali na naše življenje. Takrat vemo, da se bliža 1. november. V Grčaricah smo že drugo leto zapored obujali spomine nekaj dni pred prvim novembrom. To pa zato, ker so letos že drugič k nam prišli pevci Moškega pevskega zbora Radomlje. Pripeljal jih je Aleksander Bizjak, da bi se poklonili njegovemu očetu in vsem padlim, ki počivajo na našem pokopališču. Tisto sredo, 26. 10., je bilo precej deževno. Kljub temu se nas je zbralo kar nekaj, prišla sta predsednik ZB za vrednote NOB Ribnica Daniel Divjak, tajnica združenja Breda Oražem in še nekateri drugi, prišel je tudi France Šega s praporom, pridružil se mu je sin Franci. Med zbranimi so bili tudi vaščani Grčaric. Po kratkem pozdravnem nagovoru so pevci pri vežici zapeli, Jelka Domevšček pa je recitirala pesem. Sledilo je družabno srečanje, ki je bilo tako prijetno, da so pevci zapeli še nekaj pesmi. Za slovo so zapeli še dve pesmi ob partizanskem grobu, ki ga je krasila lepa ikebana, delo Jelke Domevšček, in eno pred vežico. Z gosti smo se dogovorili, da se ob letu ponovno snidemo na istem mestu ob približno istem času. Naslednja spominska prireditev je bila 31. 10. ob 15. uri na pokopališču v Grčaricah. Komemoracija je že tradicionalna. Poklonimo se spominu na padle in vse mrtve na našem pokopališču. Potekala je v vzdušju spoštljivega spomina na vse tiste, ki smo jih poznali in jih ni več med nami, in na vse tiste, ki jih nismo nikoli srečali, se jim pa lahko zahvalimo za to, da danes smo. V kulturnem programu je zapel Moški pevski zbor Svoboda iz Kočevja, recitacije pa so ganljivo izvedle Jelka Domevšček, Jana Šega in Majda Rački. Govornik je bil predsednik ZB za vrednote NOB Ribnica Daniel Divjak. Poudaril je, da letos mineva 75 let od ustanovitve OF, ki je potegnila voz upora proti okupatorju in brez nje danes ne bi bilo samostojne Slovenije. Strinjal se je z besedami dr. Marjana Žnidariča, ki je rekel: »Slovenci smo morali v 20. stoletju kar trikrat z orožjem v rokah dokazovati pravico do svojega obstoja in narodne istovetnosti. Prvič se je to zgodilo ob koncu 1. svetovne vojne, ko je general Rudolf Maister s svojimi prostovoljci z vojaško akcijo ubranil slovensko severno mejo. Še veliko težji boj za svoj nacionalni obstoj smo bojevali v letih druge svetovne vojne, ko sta nas nacizem in fašizem obsodila na fizično uničenje. Tretjič pa smo morali dokazovati pravico do svojega mesta na zemljevidu evropskih narodov leta 1991.« Slovesnost je bila dobro obiskana. Glavna komemoracija v organizaciji ZB za vrednote NOB Ribnica je bila 1. 11. ob 9. uri v gradu v Ribnici. V lepem sončnem jutru se je zbralo kar lepo število obiskovalcev, ki so se poklonili spominu na vse tiste, ki so zapisani na spomeniku, in na vse, ki jih pokriva mah v gozdovih Velike in Male gore. V kulturnem programu sta s spoštljivo in čustveno izvedenimi recitacijami nastopili članici ZB za vrednote NOB Ribnica Jelka Domevšček in Jana Šega. Pridružila se jima je še Marjana Starc, ki se zadnja leta vedno odzove našemu vabilu. Med drevesi v parku so nežno zazveneli zvoki harmonike, ki jo je igral Franci Malavašič. Govornik je bil občinski svetnik Igor Jamnik, ki je v svojem govoru poudaril: »Priznavam pravico, da vsako človeško bitje zasluži spodoben grob ne glede na tisto, kar je storil. In takšno dejanje tudi spoštujem. Ne morem in nočem pa priznavati dejanj, kot sta izdaja in prodaja lastnega naroda, ki so jih storili ti, ki jim danes polagajo vence z napisi »junaki«. To je popolno zanikanje vsega, kar so za obstoj našega naroda in jezika naredili vsi, pa naj bodo politiki ali umetniki, v vseh 500 letih. To potrjujejo tudi besede škofa Vekoslava Grmiča: 'Sicer pa je bilo odporništvo pri Slovencih tudi posledica stoletnih bojev zoper mnogoštevilne tujce in sploh vse, ki so kakorkoli hoteli temu malemu narodu vzeti pravico do osnovnih potreb in svobode, do lastnega prostora pod soncem.'« Tekst Irma Grbec Foto Daniel Divjak Člani OO SDS Ribnica obiskali grob dr. Jožeta Pučnika OO SDS Ribnica je tudi letos organiziral tradicionalni Martinov izlet za vse svoje člane. V petnajstih letih, odkar potekajo izleti v čast sv. Martinu, smo obiskali malodane vsa naša vinorodna območja. Pot nas je letos vodila v Slovensko Bistrico, kjer smo si najprej ogledali panoramo kraja. Naša naslednja postaja je bil grad Bistrica s številnimi zbirkami, še posebno nas je navdušila viteška dvorana, s čudovitimi freskami pa baročna cerkev Sv. Jerneja. Seveda ni manjkala degustacija štajerskih vin, ki smo jih pokušali v vinski kleti Bistrica. Naša končna postaja je bila Zgornja Polskava, kjer nas je na turistični kmetiji Goričan čakala martinova večerja. Spotoma smo se ustavili še v Črešnjevcu na grobu dr. Jožeta Pučnika, vodje DEMOS-a in idejnega očeta slovenske osamosvojitve. Poklonili smo se njegovemu spominu in mu prižgali sveče. Tekst in foto Breda Lovšin Rešeto – november 2016 19 MED NAŠIMI LJUDMI Spomin – dogodki ob dnevu mrtvih MED NAŠIMI LJUDMI Ribniški planinci na družabnem srečanju in izletu v neznano Ribniški planinci, člani Planinskega društva Ribnica smo se 22. oktobra sešli že na tretjem družabnem srečanju pri Planinski koči pri Sv. Ani na Mali gori. Zbrali smo se pri veterinarski postaji pri Riku v Ribnici, od koder smo se podali po Ribniški naravoslovni poti, ki je bila pred nekaj leti čudovito obnovljena in poteka po naši planinski poti, mimo kmetije Seljan do koče pri Sv. Ani. Čeprav je bila spodaj v dolini še megla in kar malo turoben začetek dneva, pa nas je po prehojeni poti na vrhu pričakalo sonce, ki je pregnalo vse morebitne dvome, ali bi se sploh podali na pot. Preželo nas je veselo vzdušje in zadovoljstvo, da smo nekaj dobrega storili zase, za svoje telo. Pri koči smo se po počitku okrepčali s slastno malico, se slikali za spomin, nato pa v toplem vremenu nadaljevali dan v prijetnem klepetu. Po svojih obveznostih so se nam pridružili še nekateri člani, tako da se nas je zbralo skoraj trideset. Predsednik PD in vodnik PZS Stane Babič, ki je poskrbel za srečanje, je vse tudi lepo pozdravil in razdelil majčke, da bomo lahko tudi drugod pričali, da prihajamo iz ribniškega planinskega društva. Prvo soboto v novembru, 5. novembra, pa smo se podali na izlet v neznano. Ta izlet ob koncu leta vsem članom vedno malo buri duhove, ko se sprašujemo, le kam bomo šli tokrat, kaj zanimivega bomo videli, katero pot bomo ubrali. Za tokratno idejo in organizacijo je poskrbela Marjana Rozman, vodnik Marjan Intihar pa je pomagal pri izvedbi. Podali smo se proti vzhodnemu delu Slovenije, kjer smo imeli lepo in suho vreme brez padavin, medtem ko je na zahodu deževalo. Po kavici in sladkem krofu na Trojanah smo se pridružili številnim planincem na tradicionalnem pohodu po nekdanjih trških mejah Laškega. Zgodovinar Ignacij Orožen, stric Frana Orožna, prvega predsednika Slovenskega planinskega društva, oba Na tretjem družabnem srečanju članov PD Ribnica se je pri koči pri Sv. Ani zbrala luštna druščina. sta bila rojena v Laškem, je daljnega lega 1769 zapisal, da so vsakih nekaj let obšli mejo trškega »pomerja«. Pomer je bil terirotij, ki ga je sodno in upravno nadzorovala trška ali mestna oblast. PD Laško obuja to tradicijo nekdanjih meščanov z vsakoletnim tradicionalnim pohodom. Domačini so nas lepo vodili in vmes postregli tudi s čajem, v vasi Trojno pa z raznovrstnimi domačimi dobrotami. Na koncu je v gostilni Čater v Laškem sledil še golaž. Za nas pa to še ni bilo konec izleta. Ustavili smo še v Žalcu ob svetovno znani atrakciji, fontani piva, ki je bila odprta samo še tisti konec tedna, potem pa jo zaradi mraza do aprila zaprejo. V prijetni družbi čas hitro mine, tako je bilo tudi tokrat. Zadovoljni in polni smeha smo zaključili še en lep izlet v neznano PD Ribnica. Tekst in foto Zdenka Mihelič DECEMBER 2016 Datum: sobota, 10. 12. KAM: na KRIM (1107 m). Zahtevnost: lahka pot, zimska tura. Načrt poti: Strahomer (309 m)–Krim (1107 m)–Strahomer (309 m). Okvirni čas hoje: 5 ur. Potrebna oprema: vremenu in razmeram primerna planinska oprema, plačana planinska članarina za leto 2016, osebni dokument, malica in pijača ter varen korak. Prijave z akontacijo: v torek, 6. decembra, ob 18. uri v prostorih PD Ribnica, Škrabčev trg 5, Ribnica. Vodja izleta: Marjana Rozman, informacije: 041 847 365. Ribnica, Kočevje, Dol. vas, Sodražica, L. Potok, V. Lašče, K. Reka [email protected] Za vsak pohod bodo izobešeni plakati z vsemi potrebnimi podatki (prijave, ura odhoda, potrebna oprema …), informacije pa najdete tudi na spletni strani PD Ribnica (www.planinskodrustvo-ribnica.si). Obvestilo: PD Ribnica je že pripravilo program pohodov in izletov v letu 2017, ki si ga lahko ogledate in snamete z društvene spletne strani www.planinskodrustvo-ribnica.si, dostopen pa je tudi v pisarni PD Ribnica in v naši Planinski koči pri Sv. Ani na Mali gori. Vabljeni z nami na zanimive, prijetne in varne pohode tudi v letu 2017! Srečno in varen korak! Planinsko društvo Ribnica 20 Rešeto – november 2016 - organizacija pogostitev za podjetja - organizacija piknikov - organizacija porok BOJAN POGORELEC, BLESK D.O.O. KOSTEVC 7, 1331 DOLENJA VAS SPLOŠNA IN ZAKLJUČNA DELA V GRADBENIŠTVU tel.: 041-647-188, 051-456-646, e-mail: [email protected], www.blesk.si *FASADERSTVO IN ENERGETSKE SANACIJE - KVALITETNA IZVEDBA FASAD, BREZPLAČNA BARVNA ŠTUDIJA (PRIPRAVIMO VAM CELOTNO DOKUMENTACIJO ZA NEPOVRATNA SREDSTVA 2.400 €) - CELOTNA ENERGETSKA SANACIJA STAVB (PODSTREŠJE, FASADA, OKNA, HIDROIZOLACIJA STEN (SUBVENCIJA ZA ENERGETSKO SANACIJO DO 7.000 €) *GRADBENA DELA - NOVOGRADNJA ALI REKONSTRUKCIJA STANOVANJSKIH IN POSLOVNIH STAVB (3D VIZUALIZACIJA OBJEKTA) - ADAPTACIJE STANOVANJSKIH PROSTOROV (IZRIS TLORISA, IZVEDBA VSEH DEL, Z MOŽNOSTJO NA KLJUČ) - ZUNANJA UREDITEV (TLAKOVANJE DVORIŠČ, ASFALTIRANJE, IZDELAVA ŠKARP…) - SANACIJE (BALKONOV, PLOČNIKOV, VLAGE V ZIDU) - RUŠITVENA DELA (VODNI IZREZ BETONSKIH, ASFALTNIH ALI OPEČNIH POVRŠIN) *SUHOMONTAŽNA IN SLIKOPLESKARSKA DELA *POLAGANJE TALNIH OBLOG - (KERAMIKA, KAMEN, PARKET, LAMINAT, PVC VINIL) *ČISTILNI SERVIS [email protected] 031349700 MONTAŽA VSEH VRST SENČIL PO KONKURENČNIH CENAH ŽALUZIJE, LAMELNE ZAVESE, SAMONAVIJALCI, ROLO NA VERIŽICI, KOMARNIKI (SAMOSTOJNI ALI V ROLETAH) Montaža senčil – Kovač Jernej, s. p., Gornje Lepovče 68, 1310 RIBNICA Tel.: 041 758 552, 01 836 06 82 Za zdravje in lep videz vaših kužkov vam v našem salonu nudimo: kopanje in sušenje nega tačk, blazinic in krempljev česanje, razvozlavanje nega zob in dlesni striženje, trimanje kontrola paranalnih žlez Možna izbira posameznih storitev ali celotne nege. Merharjeva ulica 15, za bencinskim servisom MOL v Ribnici. Predhodno naročanje na 031 552 095 Juvančič Darja 20 % PRI POPUST KU IS B O M PRVE KONTAKT: Vrata za varen, topel in urejen dom Garažna sekcijska vrata M-vodoravni motiv, površina Woodgrain, RAL 9016 vklj. motorni pogon Hörmann ProMatic, montaža in 9,5 % DDV, v 4 akcijskih dimenzijah: 2375 x 2000 mm, 2375 x 2125 mm, 2500 x 2000 mm, 2500 x 2125 mm. ˇ POOBLAŠCENI ZASTOPNIK: ELSTAR Starc Matjaž s.p. ˇ vas 85a | 1310 RIBNICA Gorica GSM: 041 612 590 [email protected] 42 mm vrata EPU z debelino lamel 42/20 mm za samo 888 € 42 mm vrata LPU z debelino lamel 42 mm za samo 925 € 42 mm WWW.BLESK2.SI T://051-334-826 T://01-836-99-33 E://[email protected] Sebastjan Pogorelec, Bukovica 2, 1310 Ribnica 7RSORWQRL]RODFLMVNHIDVDGH =QDPLGRVXEYHQFLMHHNRVNODGDGR½ &HORWQDL]RODFLMDRYRMDVWDYEH IDVDGD L]RODFLMDSRGVWUHäMDYROQDFHOXOR]D GREDYDLQPRQWDæDRNHQ5$/PRQWDæD KLGURL]RODFLMDLQL]RODFLMDVWHQY]HPOML VDQDFLMDNDSLODUQHYODJHYGRUYODJHL]WDO =QDPLGRVXEYHQFLMHHNRVNODGDGR½ %UH]SODÿQDGYL]XDOL]DFLMDYDäHJDREMHNWD $GDSWDFLMHSUHQRYHVWDQRYDQMVNLSRVORYQLREMHNWL - slikopleskarska dela - polaganje talnih oblog (parket, PVC, epoksi) NHUDPLÿDUVNDGHODSUHQRYDNRSDOQLF *UDGEHQDLQ]DNOMXÿQDGHOD - manjša zidarska dela XUHGLWHYRNROLFHWODNRYFLäNDUSQLNL ÿLVWLOQLVHUYLVUHGQDLQJHQHUDOQDÿLäÿHQMD Silvestrovanje in novoletni ples z ansamblom TOMAŽA ROTA Izbrana hrana in pijača, zmerne cene, hitra postrežba, prijazno osebje (.26./$'68%9(1&,-( EUH]SODÿQDSULSUDYDGRNXPHQWDFLMH NUHGLWLVXEYHQFLMH =$*27$9/-$02 YLVRNDNDNRYRVWVWRULWHY NRQNXUHQÿQHFHQH ]DGRYROMVWYRVWUDQN IZ MIKLOVE HIŠE Knjižne novosti iz Knjižnce Miklova hiša ANIMAL TRISTE – Monika Maron Mnogokrat nagrajena nemška avtorica in esejistka v kratkem romanu razprostira zgodbo ženske nekje blizu stotih let, niti sama se ne spominja več svoje starosti, in njene spomine na naj ljubezensko zgodbo z moškim, ki ga poimenuje Franz. Ljubezen jo je kot strela z jasnega zadela že v zrelih letih. Takrat poročena petdesetletna pripovedovalka je bila zaposlena v muzeju, kjer je kot paleontologija skrbela za brahiozavra. V muzeju spozna Franza, poročenega moškega, in se z njim spusti v razmerje, ki ga tudi po tem, ko Franz odide iz njenega življenja, nikoli več ne izpusti iz misli. Namesto tega se pripovedovalka odloči, da bo odtlej posvetila življenje temu, da ohranja spomin nanj in se zapre za preostali svet. Rahločutna in marsikdaj boleče iskrena zgodba o ženski, ki nevede sledi stavku iz Kleistove Pentezileje, ki ga je v mladosti večkrat slišala od prijateljice igralke: »A od teh reči sem brž sklenila eno, da te pridobim ali pa propadem.« ZLOČIN V STARI FUŽINI – Meta Osredkar Drugi humorja polni kriminalni roman slovenske pisateljice in prevajalke Mete Osredkar nas popelje v idilično okolico Bohinjskega jezera. Tja se namreč odpravi na dopust velik del kolektiva policijske postaje Novi trg pri Igu, potem ko se policist Simon odloči, da bo tekmoval na zahtevnem triatlonu, ki vključuje veslanje po Bohinjskem jezeru in kolesarjenje ter tek po okoliških vzpetinah; nekaj pa pripomore k skupinskemu dopustu tudi obet lova na mitični zaklad, ki naj bi ga za sabo pustili nacisti po drugi svetovni vojni. Tako se Simon skupaj z dekletom Jano, policijskim inšpektorjem Kosom in psihologom Edijem prikladno znajde na kraju zločina, potem ko na triatlonu zastrupljen obleži francoski mladenič Benoit. Policisti združijo moči z lokalnim inšpektorjem Matjažem ter začnejo razmotavati klobčič povezav med lokalnimi prebivalci in Francozi, vmes se znajde tudi čudaški italijanski mladenič, in končno ugotoviti, kaj ima vse skupaj opraviti z nacističnimi ingoti? POSLEDNJA – Alexandra Oliva Nekje sredi gozdov ameriške divjine začnejo snemati resničnostni šov z največjim proračunom v zgodovini ameriške televizije. Dvanajst tekmovalcev je izbranih, da s spretnostjo, kako preživeti v divjini, zdržijo predvidoma tri tedne vsakršnih preizkušenj. V okolju, kjer vsak korak, vsak izziv spremljajo kamere, se pri tekmovalcih kmalu začne izgubljati občutek za realnost. Ko ena od tekmovalk, imenujejo jo Žverca, ne- 28 nadoma ostane sama – nikjer več ni ne sotekmovalcev ne snemalcev – se kljub čedalje bolj bizarnim situacijam, opustošenim mestom in napihnjenim lutkam ne odreče iluziji, da je vse le del igre ... vse dokler jo kruta resnica, kaj se v resnici dogaja v svetu zunaj resničnostnega šova, dokončno ne strezni. OTOK NENAVADNIH OTROK – Ransom Riggs 16-letnemu Jakobu, ki prihaja iz zaspanega ameriškega predmestja, se v življenju ne dogaja prav veliko. Je dedič velikega farmacevtskega imperija, prihodnost leži vnaprej začrtana pred njim. Edini, ki mu popestri dneve, je njegov nenavadni ded, Jud, ki je v mladih letih med drugo svetovno vojno pribežal iz Evrope in popotoval po vsem svetu. Njegove čudne zgodbe o pošastih, na katere je naletel v Evropi, in nenavadnem zavetišču za otroke na valižanskem otoku mu burijo domišljijo. Ko dedka neke noči grozovito umorijo, sam pa v gozdu zagleda pošast iz nočnih mor, se začne resničnost vse bolj mešati z dedovimi zgodbami ... Vse, kar mu preostane, je, da se po navodilih dedkovih predsmrtnih besed napoti iskat resnico. Uspešen prvenec ameriškega avtorja, ki ga bogatijo srhljive črno-bele fotografije, ki jih je avtor dlje časa zbiral, je že dobil svojo filmsko priredbo v režiji Tima Burtona, izšla pa sta tudi že drugi in tretji del serije. AVTIST IN POŠTNI GOLOB – Rodaan Al Galidi Geert s svojo mamo živi v neki vasi na Nizozemskem, v hiši, ki meji na center ponovne uporabe. Fant, ki lažje kot z ljudmi povezavo najde s predmeti, začne v skrivnostnem svetu centra razvijati svoj nenavadni talent, ko iz stvari izvleče naravnost čudežne nove lastnosti. Po mladostnem eksperimentiranju z najrazličnejšimi predmeti mu nekoč pujsek, ki se po nesreči znajde v centru, odpre vrata v svet glasbe. Geert tako začne iz starih kavčev, ki so razstavljeni v centru, izdelovati naravnost čudovite violine, ki se lahko merijo s tistimi, ki jih je izdeloval Stradivari. Nekoč ga po naključju odkrije nemški prodajalec violin Schneider, ki prepozna njegov talent in mu za violine pošteno plača. V mirno življenje Geerta, zdaj že v odraslih letih, pa se nekega dne vplete poštni golob, ki mu hitro začne spreminjati življenje. Topla in duhovita pripoved je četrti roman iraškega avtorja, ki ustvarja v azilu na Nizozemskem. Nastja Hafnar, bibliotekarka Knjižnica Miklova hiša Ribnica Rešeto – november 2016 IZ MIKLOVE HIŠE Razsuti cvetovi Antice Marijanac V pisani paleti zanimivih dogodkov in prireditev v organizaciji Knjižnice Miklova hiša smo se v začetku oktobra posvetili tudi leposlovni knjigi in umetniški besedi. Pisateljica in pesnica Antica Marijanac nas je po štirih letih od izida svojega prvega romana Metulj brez pomladi razveselila z novo zgodbo. Potem ko je svoj novi avtobiografski roman Razsuti cvetovi predstavila potoškim bralcem konec septembra v KTC na Hribu v Loškem Potoku, je to za bralce Ribniške doline storila v torek, 4. Antica Marijanac, foto Vinko Košmerlj oktobra, v Miklovi hiši. Kot povezovalka obeh pogovorov menim, da obakrat odlično. V prijetnem kramljanju z nadvse prijazno pisateljico, upokojeno učiteljico in žensko z veliko začetnico smo odkrivali cvetje in trnje, ki sta jo spremljala na njeni življenjski poti. Antica Marijanac, rojena v Novem Kotu pri Loškem Potoku, ki je zanjo vedno bil in bo ostal najljubši košček raja, ima kaj povedati. Njeno iskreno pripovedovanje poslušalca popolnoma prevzame. V kolikor pa nas ni dokončno začarala sama pisateljica, sta ji pri tem uspešno pomagali knjižničarka Anica Mohar in ilustratorka knjige Zinka Žnidaršič, ki sta doživeto prebrali nekaj odlomkov iz nove knjige. Roman Razsuti cvetovi pripoveduje o Marini, ki tako kot metulj, ki vzleti med travniškimi cveticami jasnemu nebu naproti, tudi ona začenja novo življenje – daleč od domačega kraja končno zaživi skupaj z ljubljenim možem, dobi redno službo kot učiteljica, doživi materinsko srečo. A življenje ji kaj kmalu začne kazati ostre zobe, pravzaprav jo kar naprej preizkuša, ali bo zmogla naprej. Čeprav se včasih že skoraj zlomi, se vedno znova pobere in s svojo notranjo močjo in nezlomljivo vztrajnostjo zmore ujeti žarke sonca v še tako sivih dneh. Šopek, v katerem so s pentljo ljubezni povezani vsi njeni dragi ljudje, začne skozi zgodbo razsipati cvetove na vse strani … Roman pa nam poleg Razsuti cvetovi, foto Vinko Košmerlj Marinine osebne zgodbe ponudi tudi jasen, odkrit prikaz življenja in dela prve generacije povojnih učiteljic, razmer v šolstvu in družbenega življenja v takratni državi. Antica Marijanac s pogumnim razkritjem svoje življenjske zgodbe nehote spodbudi bralca, da tudi sam odpre svoje srce, se vpraša o svojem življenju, primerja … Ali ni to dovolj tehten razlog za branje njenih Razsutih cvetov? Po prijetnem druženju in pogovoru s pisateljico še po zaključku uradnega dela smo prav vsi udeleženci večera odšli domov s polno dušo bogastva leposlovne besede, pa če smo stiskali na prsih novo knjigo z avtoričinim podpisom ali pa ne. Tekst Bogdana Mohar Mladi in droge danes Mesec november je na pobudo Ministrstva za zdravje RS od leta 2001 namenjen povečanju ozaveščenosti javnosti na področju zasvojenosti, spodbujanju dialoga in odpiranju ter reševanju perečih tem na tem področju. V Knjižnici Miklova hiša je potekala okrogla miza na temo zasvojenosti, na kateri so spregovorili socialni pedagog Gregor Dular, ki se v društvu Projekt človek že več kot 10 let ukvarja tako z zasvojenci kot tudi z mladostniki, ki so na potencialni poti v zasvojenost, in ozdravljena odvisnika, ki sta predstavila svoji izkušnji. Društvo Projekt človek je nevladna, humanitarna in neprofitna organizacija, ki izvaja programe za samopomoč, terapijo in socialno rehabilitacijo oseb z različnimi oblikami zasvojenosti. Na okrogli mizi so poudarili številne posebnosti današnjih mladostnikov, ki se močno razlikujejo od generacij v preteklosti (10–15 let nazaj). Današnji mladostniki imajo po besedah socialnega pedagoga manj praktičnih znanj, kot so jih imeli v preteklosti, so zelo pasivni in neiniciativni ter navajeni, da jih nekdo vedno animira. Tudi zakonodaja predvideva, da otrok sam ne sme nikamor, zato se že srečujemo z negativnimi aspekti. Pove, da prehajamo iz ene skrajnosti (maltretiranje otrok), ki je veljala pred leti, v drugo (brezmejni otroci). Bistvena težava današnjih mladostnikov je tudi nizka frustracijska toleranca, ki je pomembna za gradnjo mladostnikove osebnosti. Pomembno vlogo pri odraščanju imajo starši, ki danes pogosto ne za- Rešeto – november 2016 njo biti starši, saj so otrokom prepogosto prijatelji. Biti starš in vzgojitelj pomeni, da znamo postaviti mejo in stati za njo. Predstavljen je bil pomen besede zasvojenost, ki je veliko širši od same uporabe drog oz. psihoaktivnih snovi in je vezan na osebno dinamiko. Danes poznamo številne vrste zasvojenosti: od zasvojenosti z delom, ki je tipična in velja celo za družbeno zaželeno, do vse večje zasvojenosti z IT napravami in igrami na srečo, tipične so tudi zasvojenosti s cigaretami, alkoholom in ne nazadnje drogami. V vseh teh primerih je glavni vzrok zasvojenosti beg pred nečim (resničnostjo, pred samim seboj, beg pred težavami). Problem zasvojenosti se lahko rešuje šele, ko si zasvojena oseba prizna obstoj problema. Pri odraslih se to pogosto zgodi zaradi zunanjih okoliščin, kot so recimo bolezen, socialna stiska, medtem ko je pri mladostnikih to veliko težje, saj v tem obdobju pogosto še niso zasvojeni, zato govorimo o poti v zasvojenost. Vzgoja brez meja, nerealna sporočila, kot npr. »ti si najlepši in najboljši«, pomanjkljiva komunikacija, nezmožnost izražanja čustev in čustvena šibkost so znaki, ki lahko pripeljejo v zasvojenost, zato jih je pomembno prepoznati. V društvu se vse pogosteje soočajo s tem, da se reagira prepozno, torej takrat, ko se problem pojavi na vedenjskem nivoju, ko je mladostnik ogrožajoč za okolico. Tekst Tina Mihelič 29 IZ POLITIČNIH KROGOV Zadnji dnevi vlade Mira Cerarja? Do septembra, do druge obletnice svoje vlade, je Miro Cerar še lahko prikrival, da je njegova vlada stabilna. A ko je v državni zbor predložil proračuna za naslednji leti, so se razmere začele naglo spreminjati. Spori znotraj koalicije so postajali vse očitnejši, blokade vse pogostejše, spori okoli kadrovanj vse ostrejši, čedalje bolj pa je nezadovoljno tudi zunanje vladno podporno okolje – sindikati, razne leve civilnodružbene skupine in civilne iniciative ..., kar je ponavadi znak, da se približuje konec mandata. Več kot očitno je, da je vlada v sprejem parlamentu predložila fiktiven proračun, saj predlog zakona o ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela sploh ni usklajen, čeprav je sestavni del proračunov. Sindikati grozijo s stavko, čeprav se je Cerar vseskozi hvalil z uspešnim socialnim dialogom. Ob tem naj samo spomnim, da so delodajalci prav zaradi izigravanja na pogajanjih že pred več meseci izstopili iz ekonomsko socialnega sveta. Ta izstop je sicer minil precej neopazno, saj imajo delodajalci bistveno manj možnosti za opozorila ali proteste kot sindikati. V vsakem primeru pa morajo delodajalci plačati tudi stroške sindikalnih protestov. Cerar je do nedavnega veliko govoril tudi o tem, da je zagotovil politično stabilnost v državi. Pa jo je res? Ministri in državni sekretarji se zelo hitro menjavajo, nagajanja znotraj vlade se stopnjujejo, zaradi česar ni ključnih zakonov in izboljšav (reform). Da nekateri ministri ne delajo v skladu z ustavo in zakoni, je tudi več kot očitno. Taki so primeri Anje Kopač Mrak, Milojke Kolar Celarc, Maje Makovec Brenčič in ker Cerar to dopušča in zagovarja, so interpelacije logična posledica. In kar je najbolj opazno, je, da ministrice svojih dejanj ne zmorejo niti obrazložiti niti zagovarjati, v svojih kratkih zagovorih pa so zelo skromne in nedosledne. Pravzaprav zelo nebogljene. Preberejo tisto, kar jim nekje v zakulisju napišejo in prinesejo. Kot da svojega dela in resorja, ki jim je zaupan, sploh ne poznajo. Cerar se slabega in neučinkovitega dela svojih ministric sicer zaveda, saj je tako Mrakovi kot Celarčevi dal rok do decembra, da izpolnita naloge. Glede na počasnost, ki jo spremljamo, je malo verjetno, da se bo to zgodilo. Še tisti zakoni in ukrepi, ki jih predlagata, nimajo podpore niti v koaliciji niti v pristojni stroki. December pa je tu. Cerar bo enkrat le moral držati besedo in menjati neuspešne in neučinkovite ministrice. Seveda če mu bo to dano. Sicer pa škriplje povsod. Stavkajo zdravniki, grozijo sindikati javnega sektorja, splošno nezadovoljstvo vlada v vojski, slabo stanje je v policiji ... Avstrija postavlja nove ovire na meji in močno zaostruje preglede na mejah, ker grozi nov migrantski val, le pri nas vlada ne ukrepa. Razen, da po državi kroži državni sekretar in išče primerne lokacije za nove nastanitvene centre. Kako drugačen pristop od Avstrije ali Madžarske, pa smo vsi del šengenskega območja! Kakorkoli, poostrene mejne kontrole so največji problem prav za naše državljane, saj mnogi hodijo na delo v Avstrijo in so prisiljeni stati v dolgih kolonah po nekaj ur na dan. Vse bolj se zdi, da bo po sprejemu proračunov za prihodnji leti in po imenovanju štirih novih ustavnih sodnikov, kar naj bi se zgodilo predvidoma decembra, prišel čas za večje kadrovske spremembe v koaliciji. Morda se bodo izcimile celo predčasne volitve. Botri Cerarjeve koalicije in njihove mnenjske in medijske ekipe najbrž ne bodo držali križem rok in prepustili drugim, da bi drugi vodili volilne igre. Priprave so v polnem teku, saj je javnost že dodobra zaposlena z zapisom pitne vode v ustavo, z odškodninami cerkvi za denacionalizirano premoženje, s kaznovanjem otrok pri vzgoji in podobnimi stranskimi temami. Jože Tanko, poslanec SDS Zgraditi moramo normalno Slovenijo Sredi novembra smo se krščanski demokrati zbrali v Brežicah, kjer smo na 10. kongresu jasno sporočili: Zgraditi moramo normalno Slovenijo, ki bo primerljiva z drugimi srednjeevropskimi državami. Za uresničitev te napovedi smo na kongresu najavili nov politični okvir oz. tretji steber. Ta bo predstavljal novo politično moč – moč zmernosti, dialoga, povezovanja in konkretnih dejanj. Okrog tega stebra želimo zbrati vse posameznike, civilno-družbene pobude in politične stranke, ki imajo iskrene namene pomagati Sloveniji na njeni poti v normalno, sodobno evropsko državo. Na številna vprašanja, zakaj potrebujemo normalno Slovenijo, je treba reči naslednje: Ni normalno, da ljudje čakajo tudi več kot leto dni na operacijo. Ni normalno, da podjetniki razmišljajo o selitvi proizvodnje v tujino, ker jim država ne nudi spodbudnega okolja za boljši razvoj. Ni normalno, da sodišča preganjajo reveže, medtem ko se lopovi, ki so obogateli na račun države, še vedno sprehajajo na svobodi. Ni normalno, da ta država za družine ne nameni nobenih finančnih in moralnih spodbud. In ni normalno, da imamo pokojnine, s katerimi ljudje ne mo- 30 rejo preživeti meseca. To so le nekateri najbolj izpostavljeni primeri, a v Sloveniji bi jih lahko našli še veliko. Trdim, da moramo Slovenijo modernizirati, poskrbeti za bolj močno gospodarstvo, večjo varnost in bolj pravično domovino. Prav tako potrebujemo državo, v kateri se mora ljudem delo splačati. Čeprav so mnogi državljani obupali nad politiko in si težko predstavljajo bolj svetlo prihodnost, v NSi še verjamemo v poštenost, delavnost, solidarnost in pogum ljudi. Smo konservativni v vrednotah, liberalni v ekonomiji in socialni v civilni družbi. Tudi na kongresu je bilo večkrat poudarjeno, da krščanski demokrati zelo cenimo delo, red, poštenost in družino. Prav družini pa moramo nameniti še posebno skrb, saj je osnovna celica naše družbe. Statistika kaže, da število rojstev upada. To bi nas moralo močno skrbeti. Zato Slovenija potrebuje takšno socialno politiko, ki bo družinam naklonjena in bo spodbujala tiste, ki si želijo imeti več otrok. Ne smemo pozabiti na mlajše generacije, ki iščejo svoj prostor pod soncem. Nič ni narobe, če gredo mladi za nekaj časa v tujino in tam nadgrajujejo znanje in si širijo obzorja. To je njihova pravica. Problem pa je, če bi radi prišli nazaj, a se v Sloveniji ne počutijo več dobrodošle. Zaradi vsega naštetega si bomo v NSi z vsemi močmi prizadevali za čimprejšnjo vzpostavitev bolj normalne Slovenije, v kateri so zakoni jasni, učinkoviti in za vse enaki. In da pravna država tudi deluje. Ljudmila Novak, predsednica NSi Rešeto – november 2016 Spoštovane bralke in spoštovani bralci, osmega novembra je v sejni sobi Občine Ribnica potekala že 5. izredna seja občinskega sveta, na kateri smo svetniki razpravljali predvsem o vlogi občine pri razvoju ribniškega gospodarstva. Izredna seja je bila namreč sklicana zaradi vloge podjetja Yaskawa za oprostitev komunalnega prispevka pri morebitni izgradnji nove tovarne v Ribnici. Oprostitev komunalnega prispevka smo svetniki SLS seveda podprli. Pri tem pa menim, da Občina Ribnica v primerjavi z drugimi občinami podjetju Yaskawa, kljub oprostitvi komunalnega prispevka za širitev proizvodnje, ponuja premalo. Na to namreč namiguje tudi dopis, ki smo ga svetniki prejeli kot del gradiva za obravnavo na omenjeni seji. V navedenem dopisu podjetje Yaskawa med drugim navaja, da je že prejelo konkurenčne ponudbe drugih občin, ter da pričakuje tudi ponudbo Občine Ribnica. Med drugim podjetje navaja oprostitev komunalnega prispevka. Slednje pomeni, da Občina Ribnica še ni pripravila konkretne ponudbe. Že pred dvema letoma sem opozarjal, da občina Ribnica nima prave strategije za dodaten razvoj ribniškega gospodarstva. V mislih sem imel predvsem prostorsko ureditev. Želim si, da bi se podjetje Yaskawa odločilo, da bi gradilo novo tovarno v Ribnici. Če do tega ne bo prišlo, bo to jasen signal, da župan ni opravil domače naloge. Občina bi se po mojem mnenju morala ves čas zavzemati za pomoč pri odločitvah tako obstoječih kakor tudi novih gospodarskih subjektov, da delujejo v občini Ribnica. Napačno je razmišljanje, da lahko »sedimo križem rok«, ker smo gospodarsko uspešna občina. Menim, da je imel župan do zdaj pri uspehu ribniškega gospodarstva zanemarljivo majhno vlogo. Če bomo namreč zaspali v »slavi«, se lahko kaj hitro zgodi, da nas bodo druge občine prehitele tako po levi kakor po desni, čeprav iz današnjega stanja to ni razvidno. Ne glede na vse upam, da se bo ruleta oz. kocka ustavila v Ribnici. Pri tem pa bomo lahko dejali le, da smo imeli več sreče kot pameti. Luka Ilc, predsednik OO SLS Ribnica Komunalni prispevek za območje Občine Ribnica Na 5. redni seji Občinskega sveta Občine Ribnica sta bila sprejeta dva sklepa. Prvi sklep se nanaša na spremembo Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o programu opremljanja in merilih za odmero komunalnega prispevka za območje Občine Ribnica. Sprememba odloka omogoča, da bodo po novem oproščeni komunalnega prispevka vsi delodajalci, ki bodo v Občini Ribnica zgradili proizvodne ali poslovne objekte in vsaj dve leti po pridobljenem uporabnem dovoljenju zagotovili vsaj 50 novih delovnih mest. Drugi sklep pa je bil sprejet z namenom, da se družbi YASKAVA oprostiti komunalni prispevek, in sicer le v primeru, da bo družba v Občini Ribnica gradila novo tovarno industrijskih robotov. Sprememba odloka je pozitiven ukrep Občine Ribnica in prav je, da je Občina tudi v prihodnje bolj odprta za gospodarstvo in da izvaja take ukrepe, da bodo gospodarske družbe tudi v prihodnje same prihajale v naše okolje in odpirale nova delovna mesta. Rešeto – november 2016 2. 11. je v centru Ribnice, in sicer na Škrabčevem trgu, zagorelo ostrešje na eni izmed vrstnih hiš. Požar je gasilo 16 gasilskih enot. Tudi Komunala Ribnica in Policijska postaja Ribnica sta opravili svoje delo v skladu s svojimi pristojnostmi. Zakaj to pišem? Ker se je kar nekaj občanov obrnilo name z vprašanjem: »Kakšna je vloga občinske uprave in župana ob takšnih dogodkih?« na katerega nisem znal odgovoriti. Seveda ni bilo mišljeno, da sodelujejo pri gašenju požara, zapiranju ceste … Mogoče v vlogi logistične podpore pri rušitvi objekta, aktiviranju civilne zaščite … Vprašanje je na mestu, zato javno sprašujem gospoda župana, da v naslednji številki Rešeta občane seznani, kakšna je vloga Občine Ribnica ob dogodku, kot se je zgodil 2. 11. 2016, kjer so ognjeni zublji zajeli stanovanjski objekt v strnjenem naselju mesta. Aleš Hoge, predsednik OO ZL-DSD Ribnica POLITIČNI ČLANKI NISO STALIŠČA UREDNIŠTVA REŠETA, AMPAK SO NAMENJENI PREDSTAVNIKOM POLITIČNIH STRANK. 31 IZ POLITIČNIH KROGOV Alea iacta est! (Kocka je padla!) MED GIMNAZIJCI IN SREDNJEŠOLCI Druženje dijakov GSŠ Kočevje s predsednikom države Borutom Pahorjem Les je več Festival lesa se je začel v sredo, 9. 11. z odprtjem gostujoče razstave Dotik lesa, ki jo je pripravila Srednje šole Slovenj Gradec in Muta. Dogajanje se je z lokacije Zakladov lesa, kjer je bilo v času festivala moč kupiti lesene izdelke dijakov GSŠ Kočevje in drugih ustvarjalcev iz širše regije, preselilo pred Srednjo šolo Kočevje. Tu so dijaki in drugi sodelujoči prižgali lesene bakle v obliki ognjenega srca, zaščitnega znaka festivala lesa, s tem pa tudi uradno »prižgali festival«. Istega dne je na lokaciji Gimnazije Kočevje ravnateljica GSŠ Kočevje in idejna vodja Festivala lesa mag. Meta Kamšek odprla razstavo Rokodelskega centra Ribnica z naslovom Made in Ribnica. V času trajanja festivala je bila razstava lesenih in glinenih izdelkov na ogled tudi drugim obiskovalcem. Uradno odprtje 4. Festivala lesa »Wood-Tech-Talks« je potekala v četrtek, 10. 11., v Kulturnem centru Kočevje. Festival je slavnostno odprl predsednik Republike Slovenije Borut Pahor. Poleg slavnostnih govorcev, mag. Mete Kamšek in župana Občine Kočevje dr. Vladimirja Prebiliča, je na otvoritvi s strokovnimi prispevki sodelovalo tudi pet strokovnjakov s področja lesa in njegove inovativne uporabe. V okviru »Wood-Tech-Talks« so spregovorili dr. Andreja Kutnar, Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije Univerze na Primorskem, dr. Miha Humar in dr. Primož Oven, Biotehniška 32 fakulteta Univerze v Ljubljani, dr. Samo Kreft, Fakulteta za farmacijo Univerze v Ljubljani, in dr. Igor Mihelič, ki je predstavil projekt Bio-rafinerije Kočevje. Festival se je zaključil s kulturnim programom »Kdo smo, ste, so?!« doc. mag. Marka Glavača, akademskega kiparja, in dijakov Gimnazije in srednje šole Kočevje. Dogajanje v okviru Festivala lesa se je nadaljevalo Startup vikendom v Podjetniškem inkubatorju Kočevje, na lokaciji Srednje šole Kočevje pa je potekala 1. Tišlarska sobota v družbi priznanega kiparja in restavratorja Jerneja Malija. Na delavnici so obiskovalci lahko brezplačno restavrirali stol, ki so ga prinesli s seboj. Startup vikend, na katerem so udeleženci razvijali, nadgrajevali in testirali svoje podjetniške ideje, se je zaključil v nedeljo s podelitvijo nagrade. Komisijo sta najbolj prepričali Nataša Škufca, z idejo »Unikatna oblačila« in Klavdija Höfler z idejo »Inštitut za razvoj igrač«. Vikend na Srednji šoli Kočevje se je zaključil z ustvarjalno delavnico za družine, kjer so otroci skupaj s starši izdelovali svečnik in korec. Tudi v naslednjem tednu so organizatorji festivala pripravili pestro ponudbo dogodkov, namenjenih različnim generacijam. V sodelovanju z Društvom upokojencev Kočevje so pripravili delavnice za starejše občane, za predšolske otroke pa poskrbeli z delavnico, na kateri so otroci izdelovali in barvali lesene magnetke. Odvijala so se tudi številna stro- kovna predavanja za občane in predavanja o vrednostih lesa in inovacijah, namenjena podjetjem lesarske stroke. Zaključni vikend je potekal v znamenju slavnostne podelitve oblikovalskih nagrad 2. mednarodnega natečaja »(PRA)STOL«. Strokovna žirija je podelila glavno nagrado »Kos lesa« za »Stol v sliki« ter 3 plakete s posebno omembo žirije. Na lokaciji Srednje šole Kočevje je istočasno potekal vikend prototipiranja »Od 0 do 100 z Gašperjem in Andrejem«, kjer so udeležence seznanili z oblikovanjem, pripravo in izdelavo prototipa lesenih izdelkov na CNC stroju ter praktičnim preizkusom. Na 2. Tišlarski soboti so udeleženci reciklirali že obrabljen kos lesenega pohištva in izdelovali pohištvo iz palet. Celotno dogajanje se je zaključilo v nedeljo, 20. 11. , z ustvarjalno delavnico za družine in izdelovanjem novoletnih okraskov. Ob zaključku festivala lahko z gotovostjo trdimo, da je organizatorjem že četrto leto zapored uspelo uresničiti njegov glavni namen – prinašati nove ideje in znanje ter navduševati ljudi za material, ki predstavlja vizijo prihodnjega razvoja tako Kočevja kot tudi Slovenije. Tekst Katja Hočevar Foto arhiv GSŠK Rešeto – november 2016 Gimnazijci obiskali pospeševalnik delcev Na Gimnaziji in srednji šoli Kočevje smo organizirali ekskurzijo v CERN, ki stoji zahodno od Ženeve. CERN je kratica za evropsko organizacijo za raziskovanje atomskih jeder. Glavno področje raziskovanja so visoko energijski osnovni delci, za katere je potrebna visoka tehnologija. Obisk največjega laboratorija za fiziko delcev, ki je najbolj znan kot rojstni kraj svetovnega spleta, je bil zame neprecenljiva izkušnja. Razširil je moja obzorja in poglobil razumevanje velikega hadronskega trkalnika (LHC), za katerega menim, da je ena izmed najveličastnejših tehnoloških stvaritev s prehoda tisočletja. Gre za 26,7 km dolg krožni pospeševalnik delcev, ki delce pospešuje v krogu s pomočjo super magnetov, ki so nanizani v obroč. Uporabljajo dva tipa magnetov: prvi tip magneta ustvarja magnetno polje, ki paket delcev ukrivi, vendar jih obenem tudi razprši, zato drugi tip magneta ustvarja takšno magnetno polje, da ukrivljene delce spet zgosti tako, da potujejo tako rekoč po eni sami krožnici. S tem preprečijo, da bi delci trčili v stene cevi, po katerih potujejo, saj bi jih trk upočasnil. Dvema magnetnima poljema sledi še električno, ki delce še bolj pospeši, da dobijo ustrezno hitrost za trk. Biti zaposlen v CERN-u je naloga, ki zahteva ogromno znanja in spretnosti, vendar mora biti gotovo zelo zanimiva in edinstvena priložnost. Tekst Diana Arko, 4. a Foto Rebeka Kurnik Rešeto – november 2016 33 MED GIMNAZIJCI IN SREDNJEŠOLCI Jesenska šola kemije in energetike Dijaki 4. letnika Gimnazije in srednje šole Kočevje, program gimnazija, izbirna skupina kemija, smo se udeležili prve jesenske šole kemije in energetike v podjetju Melamin, d. d., Kočevje. Šola kemije in energetike je potekala med jesenskimi počitnicami, in sicer od srede, 2. 11., do petka, 4. 11. Glavni namen projekta je bilo pridobivanje novih znanj ne samo na teoretičnem, ampak tudi na eksperimentalnem področju kemije in energetike, to sta dve izmed področji, s katerimi se ukvarjajo v Melaminu. Še preden smo se poglobili v delo v laboratoriju na raziskovalnem oddelku, smo morali dijaki opraviti varstvo pri delu. Spoznali smo »bonton« obnašanja v kemični tovarni, kako se odzvati v primeru nesreče, nevarne snovi, s katerimi se bomo srečevali pri delu ... Po opravljenem testu iz varnosti pri delu smo dijaki spoznali mentorje. Predstavili so nam vsa področja, s katerimi se ukvarjajo v Melaminu. Ogledali smo si celotno kemično tovarno in pri vsakem področju spoznali postopek in končni produkt (smola, laki ...), ter tudi veliko število novih in koristnih informacij, saj je bila razlaga vsakega postopka zelo podrobna in razumljiva. Tako smo strnili svoje vtise: »Za jesensko šolo kemije sem se odločil, ker želim svoje šolanje nadaljevati na področju kemije oz. kemijskega inženirstva. V treh dneh smo v razvojnem oddelku izvedeli zelo veliko novega in uporabnega znanja. Všeč mi je bilo, da smo se lahko sami prelevili v kemike in opravili eksperimentalno delo v razvojnem laboratoriju. Da nam je bila obravnavana tema razumljiva, sta poskrbela mentor Miha Kavšek in pomočnica Renata. Želel bi, da bi šola kemije potekala dlje kot samo tri dni, saj sem se zelo navdušil nad delom v laboratoriju in spoznal, da želim opravljati svoj poklic na področju kemije. Upam, da bo ta projekt v prihodnosti zaživel in privabil tudi generacije, ki prihajajo za nami.« Anže Golob »Za obisk jesenske šole v Melaminu sem se odločil, da bi spoznal več o kemiji in občutil delo kemika oz. kemijskega inženirja v razvojnem oddelku. V treh dneh sem spoznal delo v proizvodnji in se tudi prelevil v vlogo kemika v razvojnem oddelku. Všeč mi je bilo, da smo lahko tudi sami pripravili melakaps in pene. Mentor Miha Kavšek in njegova pomočnica Renata sta nam pri poskusih priskočila na pomoč in nam kemijske reakcije tudi strokovno razložila. Že prej sem se odločil za študij kemije, zdaj pa sem se še bolj navdušil nad tem. Upam, da bo ta projekt jesenske šole še potekal in da se ga bodo udeležile tudi naslednje generacije.« Gašper Krajec »Jesenska šola nama je bila zelo všeč, saj sva v treh dneh izvedela veliko novih in zanimivih informacij o samem podjetju Melamin, se seznanila z energetskimi sistemi v tovarni, ogledala sva si laboratorije in proizvodne obrate ter izvedela, kako poteka prodaja izdelkov. S praktičnim delom sva okvirno spoznala, kako poteka delo v tovarni – odvzela sva vzorce vode, ki sva jih nato preučila v laboratoriju. Počitnice sva tako preživela delovno, vendar je bilo vredno, saj sva nadgradila svoje znanje o podjetju Melamin in pobližje spoznala, kako poteka proizvodnja njihovih izdelkov.« Blaž Mihelič in Sara Goljevšček »Delo se mi je zdelo zanimivo, najbolj mi je bilo všeč praktično delo, torej drugi in tretji dan. Delo je bilo razgibano in dinamično, spoznali smo nekaj kemikalij in pripomočkov za delo. Prvi dan se mi je zdelo nekoliko preveč teorije in informacij, vsekakor pa je bila to odlična izkušnja.« Tjaša Benčina »Jesenka šola kemije se mi je na splošno zdela super, saj sem spoznala proces izdelave lepila in tovarno Melamin. Sinteza lepila se mi je zdela najbolj zanimiva. Edina pripomba, ki bi jo lahko imela, je bila preobširna razlaga tovarne prvi dan.« Tina Govže Foto arhiv GSŠK 34 Rešeto – november 2016 OD VRTCA DO ŠOLE Na začetku poti je veselo Malo sonca, malo vetra, kakšna kaplja dežja, tu pa tam čudovita mavrica … in spet je tu jesen. Z njo pa so v ribniško šolo priskakljali tudi novi prvošolčki. In ker radi tekajo naokrog, se je skupina prvošolcev iz podaljšanega bivanja, ki jo sestavljajo učenci 1. B in 1. D, z učiteljico Vanjo Šertelj Grišin pred krompirjevimi počitnicami ustavila še v Domu starejših občanov v Ribnici. Stanovalcem varovanega oddelka so želeli povedati, kako zanimivo je v šoli in kaj vse tam počnejo. Otroci so bili veseli, ko so na stenah skupnega prostora našli svoje izdelke. Ker so še majhni in radi rajajo, tudi zelo radi pojejo. Občinstvo so za začetek razveselili z znanimi pesmicami, kot sta Kuža pazi in Lisička je prav zvita zver. Otroci niso bili prav nič jezni, ko so se jim pridružili tudi gledalci in z njimi zapeli. Prvošolčki namreč vedo, da so nekoč tudi starostniki hodili v šolo in vedo, da so se tam veliko naučili. Vse to in še več bodo nekoč znali tudi naši malčki, ampak čaka jih še doooolga pot. Ker so komaj začeli hoditi v šolo, še ne rišejo grafov, ne rešujejo enačb in ne pišejo seminarjev. Namesto tega prepoznavajo glasove, rišejo, se učijo številke in spoznavajo okolje, vsak dan pa najdejo še nekaj časa za igro. Predstavili so se z zabavno igro »Trden most«, ki je marsikoga spomnila na njegovo lastno otroštvo. V upanju, da so stanovalce Doma s svojimi pesmimi, igro in ustvarjalnimi risbami, ki so ostale na stenah domskega skupnega prostora, Stanovalci Doma so navdušeni opazovali prvošolčke. Aljoša se je izkazal kot odličen solist. prepričali, kako lepo jim je v šoli, so prvošolčki še enkrat zapeli, nato pa veselo odskakljali pozdravit dežne kaplje. Da jih stanovalci Doma ne bi preveč pogrešali, so jih prvošolčki povabili na obisk v njihov drugi dom – šolo. Kdo ve, morda pa enkrat le pridejo … Tekst in foto Katja Rus Prvošolčki so bili kljub dežju prav dobre volje. Program JUMICAR V četrtek, 13. oktobra, so imeli učenci 5. razredov OŠ dr. Franceta Prešerna Ribnica in obeh podružnic, Dolenje vasi in Sušja, skupni športni dan. Polni pričakovanj so se zjutraj zbrali v eni od učilnic, kjer so se najprej poučili o primernem vedenju v prometnem okolju. Predstavnik podjetja JUMICAR je na zanimiv in nazoren način pritegnil njihovo pozornost. Naučili so se, da sta za pešce pomembna mirna hoja in opazovanje, da je prehod za pešce samo oznaka, kjer lahko prečkamo cesto, vendar je varno samo takrat, ko se promet ustavi ali nikogar ni. Osnovna naloga vseh je OSTATI ŽIV. Učenci so z izvajalcem lepo sodelovali, saj jih je znal pridobiti tako k ustnemu kot praktičnemu sodelovanju. Po enournem teoretičnem uvodu je sledila težko pričakovana praktična vožnja z avtomobilčki, ki je potekala po vnaprej pripravljenem Rešeto – november 2016 prometnem poligonu na šolskem dvorišču. Čeprav je bilo zunaj precej hladno, to učencev ni motilo, kajti želja po vožnji je bila res velika. Učenci so v vlogi voznika lahko doživljali dogodke tako, kot jih zazna voznik v pravem prometu. Poleg cestnih pravil so morali biti pozorni tudi na prometne znake in semafor. Spoznali so tudi, kako pomemben je varnostni pas, predvsem pa, da se voznik kljub previdnosti včasih ne more pravočasno odzvati, ko se katerikoli udeleženec neprevidno in nepričakovano vključi v promet. Učenci so v svoji vožnji in v opazovanju vožnje sošolcev zelo uživali, zato hvala vsem, ki ste jim to izkušnjo omogočili. Sredstva so prispevali: OBČINA RIBNICA, YASKAWA RISTRO, d. o. o., ANDOTEHNA, d. o. o., ADRIATIC SLOVENICA, d. d., VZDRŽEVANJE POSLOVNIH IN STANOVANJSKIH OBJEKTOV IVAN LAKOTA, s. p., LEVSTEK TRANSPORT, d. o. o., T. H. E., trgovina s športno prehrano, d. o. o., FINSON SONJA RIGLER, s. p. Zahvala gre tudi organizatorju programa JUMICAR. Tekst in foto Sonja Pogorelec 35 OD VRTCA DO ŠOLE Srečni otroci žive med resničnostjo in fantazijo … Zadnji četrtek pred počitnicami so pevke in pevci OŠ dr. Franceta Prešerna dokazali, da znajo osrečiti svoje poslušalce. Skupaj z mentorico Natašo Arko so se zbrali v Domu starejših občanov Ribnica, kjer so s pesmijo in harmoniko izvabili nasmehe starostnikov. S pesmima Trka, trka Peter in Lepo mi poje črni kos je poslušalce najprej ogrel Deški pevski zbor. Za njim nas je v svojo družbo povabil Otroški pevski zbor 1. in 2. razredov. Korakali so v četici, pasli ovčice z Izidorjem, zavrteli kolo, plesali s črnim kosom, šli z jagrom na jago in šteli sinove z Abrahamom. Kako je, ko pluješ po morju, nam je zapel Otroški pevski zbor 3., 4. in 5. razredov. Zapeli so tudi Kolesarsko. Druženje smo zaključili z drugim Otroškim pevskim zborom 3., 4. in 5. razredov. Zapeli so nam Eden po cesti gre, Muca na klavir igra, Vandrovc je privandrov, Krokodil pri zobarju, Ptički po luftu letajo, Ti si fuč in Slišala sem ptičko pet. Razigrani pevke in pevci so s čarovnijo pesmi ogreli marsikatero srce in z nasmehom na obrazu zaklicali »do naslednjega snidenja«. Otroški pevski zbor 1. in 2. razredov Otroški pevski zbor 3., 4. in 5. razredov … in po neskončni sinjini hite za neizpolnjeno čarovnijo. (Tone Pavček: Srečni otroci) Tekst in foto Vanja Novak ZAHVALA Osnovna šola dr. Ivan Prijatelj Sodražica se iskreno zahvaljuje Policijski postaji Ribnica in vsem policistom, ki so nudili pomoč učencem in otrokom vrtca pri spremljanju na šolski poti ter skrbeli za prometno varnost vseh otrok v jutranjem in popoldanskem času v prvem mesecu pouka v šolskem letu 2016/2017. Hvala tudi vsem predstavnikom PGD Sodražica, ki so prvih deset dni pouka dvakrat dnevno poskrbeli za varnost na šolskih poteh, na avtobusnem postajališču in parkirišču šole ter vrtca. Iskrena hvala tudi celotni ekipi policistov, ki je izvedla nazorno predstavitev vseh preventivnih aktivnosti ob vodenem ogledu razstave Utrinki iz zgodovine slovenske policije od leta 1850 do danes – Zgodovina ribniške in kočevske policije. Hvala policistom Policijske postaje Ribnica za strokovno izpeljavo pouka s področja prometne vzgoje z učenci razredne stopnje matične in podružnične šole ter skrb za izvedbo in nazoren prikaz prometnih situacij v neposredni bližini šole in na šolski poti. Iskrena hvala tudi gospodu Sašu Janiću za izpeljavo vseh predavanj s področja varnostnih navodil v prometu za starše matične in podružnične šole. VABI v sredo, 21. 12. 2016, ob 18. uri na vrtčev hribček na ZIMSKO PRAVLJICO »ZAPLEŠIMO S PRAVLJIČNIMI JUNAKI« VABLJENI ! Majda Kovačič Cimperman, OŠ dr. Ivan Prijatelj Sodražica 36 Rešeto – november 2016 Tudi letos bo imela prireditev dobrodelni značaj. Veseli bomo vaših prostovoljnih prispevkov v Šolski sklad, s katerimi bomo lahko pomagali socialno šibkim učencem. Vabimo vas na božično-novoletno prireditev OTROCI ZA OTROKE, ki bo v četrtek, 22.12. 2016, ob 18. uri v ŠC Ribnica. Veseli bomo vašega obiska. Vljudno vabljeni! Učenci in zaposleni OŠ Ribnica Oktobrske dogodivščine na POŠ Sveti Gregor smo različna drevesa, iskali podobnosti in razlike različnih vrst. Po opravljenem terenskem delu smo se ustavili pri Oblakovih na Grabnu, kjer nam je Lanin ata Alojz pripravil pečen kostanj in mošt. Že vrsto let v jesenskem času obiščemo Oblakove na Grabnu in vedno nas pogostijo z jesenskimi, doma narejenimi dobrotami. Ogledali smo si tudi ogrevane rastlinjake, ljubitelji zelenjave so pogrizli vsak svojo papriko, kot bi bila jabolko. Tam smo primerjali pogoje za rast rastlin zunaj in v notranjem prostoru. Sodelovali smo tudi z Zdravstvenim domom Oktober je bil mesec otroka in v tem času smo se v slemenski šoli povezovali s krajani in drugimi ljudmi pri zanimivih dejavnostih. Na tehniškem dnevu nas je, medtem ko smo po načrtu in domišljiji izdelovali vozila in hiške iz odpadne embalaže, presenetil zvok sirene. Učenci so se hitro postavili v kolono in po razporedu pohiteli iz šole ter stekli na zbirno mesto pri Gasilskem domu. Vajo evakuacije smo uspešno izpeljali. Gasilca Peter Adamič in Stanko Oblak iz PGD Sveti Gregor sta nam razkazala gasilske pripomočke in vozilo ter razložila, čemu služijo različne naprave v njem. Nato smo se z gasilnim aparatom na prah učili gasiti manjši požar. Veliko otrok je tudi mladih gasilcev in jim gre to že dobro od rok. Ob koncu dneva smo se popeljali na kratko vožnjo z gasilskim avtom. Ko smo šli skupaj z vrstniki iz Sodražice na športni dan na Pugled, smo se ustavili tudi pri Košmrljevih na Perovem, kjer smo se okrepčali, poigrali in božali domače živali. Naslednji teden smo pripravili raziskovalno delo v bližnjem gozdu, kjer smo opazovali in raziskovali rastline in drobne živali v gozdu. Primerjali Umivanje zob s Krokijem Dan z gasilci Pri Košmrljevih Rešeto – november 2016 Ribnica. Z medicinsko sestro Anko Debeljak smo izpeljali preventivni zdravstveni dan: spregovorili smo o higieni, zdravi in uravnovešeni prehrani, pomenu gibanja in spanja, varni poti v šolo. Nege zob smo se učili z umivanjem zob v krogu, medtem ko je Anka z veliko krtačo Krokiju umivala zobe in štela do deset. Izvedeli smo ogromno o zdravju in reševali učne liste, povezane z dejavnostmi zobne in zdravstvene preventive. Hvala krajanom Slemen in drugim osebam za sodelovanje in vedno odprte roke pri izvedbi naših dejavnosti. Tekst in foto Ana Porenta Lanin ata pri peki 37 OD VRTCA DO ŠOLE Dobrodelna božično-novoletna prireditev je tradicionalni dogodek, s katerim na šoli obeležimo državni praznik dan samostojnosti in enotnosti, obenem pa vam želimo z glasbo, petjem in plesom pričarati čarobne trenutke in praznično vzdušje pred prihajajočim božičem in novim letom. OD VRTCA DO ŠOLE Tradicionalni slovenski zajtrk v Vrtcu Ribnica Vrtec Ribnica že od začetka sodeluje v projektu Tradicionalni slovenski zajtrk. Od leta 2012 na tretji petek v mesecu novembru, na dan slovenske hrane, otrokom v vrtcu za zajtrk ponudimo kruh, maslo, med, mleko in jabolko. Projekt organizira Ministrstvo za kmetijstvo in okolje RS v sodelovanju z drugimi ministrstvi, zavodi in organizacijami. Namen projekta je izobraževanje, obveščanje in ozaveščanje otrok, staršev in širše javnosti o pomenu zajtrka, pomenu in prednostih lokalno pridelanih živil oziroma živil, ki so pridelana oziroma predelana v Sloveniji, pomenu kmetijstva in čebelarstva za pridelavo hrane ter njunem vplivu na okolje, o pravilnem ravnanju z odpadki, ki nastajajo pri vsakodnevnih dejavnostih ter racionalnem ravnanju z embalažo. Pomembno je tudi splošno ozaveščanje otrok o pomenu zdravega načina življenja, vključno s pomenom gibanja in izvajanja športnih aktivnosti. V ta namen smo v vrtcu že en teden prej izvajali razne dejavnosti na temo zajtrka, zdravja, pomena čebel, kmetijstva in gibanja. Posebno pozornost smo namenili učenju pesmi Čebelar Lojzeta Slaka, saj smo se na pobudo Čebelarske zveze Slovenije priključili najštevilčnejšemu čebelarskemu pevskemu zboru. Na dan slovenske hrane je bilo v vseh skupinah poskrbljeno za zajtrk s posebnimi pogrinjki in dekoracijo. Naši najmlajši otroci so imeli na ta dan prav posebno vzdušje, saj so jim vzgojiteljice zajtrk pripravile v sku- pnem prostoru pred igralnicami. Stregle so jim vzgojiteljice, oblečene v tradicionalna kmečka oblačila. Ta dan je oživel tudi Troštov lutkovni oder, kjer sta zajtrkovali naši lutki marioneti. Na dan slovenske hrane so nas za zajtrk oskrbeli čebelar iz Slemen in kmetija iz Gornjih Podpoljan. Našemu povabilu na tradicionalni slovenski zajtrk so se poleg kmetije in čebelarja odzvali gospod župan in še nekateri povabljeni gostje z Občine Ribnica, Glasbene šole Ribnica, Zdravstvenega doma Ribnica in Centra za socialno delo Ribnica. Gostje so najprej obiskali otroke po skupinah, po zajtrku pa so se pridružili čebelarskemu pevskemu zboru. Pesem Čebelar smo zapeli skupaj otroci iz skupin 4–6 let, zaposleni v vrtcu in gostje ob spremljavi harmonike Franca Malavašiča iz Glasbene šole Ribnica. Posnetek našega čebelarskega zbora si lahko ogledate na spletni strani Čebelarske zveze Slovenije. Ob 10-letnici vseslovenskega medenega zajtrka je Vrtec Ribnica dobil zahvalo za sodelovanje pri izvedbi le-tega in za neprecenljivo pomoč pri ozaveščanju otrok o pomenu čebel in čebelarstva. Podelil nam jo je predsednik Društva ljubiteljev čebel APIS Ribnica gospod Jože Škulj. Podelitev zahvale Vrtcu Ribnica Župan je pri zajtrku obiskal najmlajše. Skupni zajtrk najmlajših otrok Čebelarski zbor poje Slakovo pesem. 38 Tekst Bernarda Osojnik, koordinatorica projekta Foto Bernarda Osojnik, Miša Knafelj Rešeto – november 2016 Triatlonska zveza Slovenije je objavila končno lestvico in seštevek posamičnih točk po pokalih (triatlon, akvatlon, cici pokal). Pokalno tekmovanje je serija tekmovanj, ki jo vsako leto določi upravni odbor Triatlonske zveze Slovenije. Običajno gre za bolje organizirana tekmovanja po celotni Sloveniji, ki že imajo tradicijo in katerih organizatorji so se že izkazali kot zanesljivi. V Sloveniji sta letos potekala triatlonski, akvatlonski slovenski pokal in tudi cici pokal, ki je sestavljen iz akvatlonskih, duatlonskih in triatlonskih tekmovanj za otroke. Po seštevku vseh točk iz različnih tekmovanj je absolutni zmagovalec postal član Triatlon kluba Inles Riko Ribnica Jaka Kaplan, med ženskami pa predstavnica TK Utrip Maruša Klemenc. Jaka je v posamičnih seštevkih zmagal tudi med člani 1 v triatlonskem ter zasedel 2. mesto med člani 1 v akvatlonskem pokalu. Člani Triatlon kluba Inles Riko Ribnica, ki so posegli po prvih treh mestih v končni razvrstitvi, so objavljeni spodaj, uvrstitve vseh preostalih pa so na ogled na spletni strani Triatlonske zveze Slovenije: http://www.triatlonslovenije.si/tekmovanja/pokal/pokalna-razvrstitev-2016/ Triatlonski pokal - 1. Jure Majdič – člani 2 - 1. Anton Žagar – veterani 5 - 2. Monika Bartol – starejše deklice - 2. Maks Škufca – mlajši mladinci - 3. Danijel Bartol – mlajši mladinci Akvatlonski pokal - 1. Anton Žagar – veterani 5 - 2. Danijel Bartol – mlajši mladinci - 3. Matej Dečman – mlajši mladinci - 3. Jure Majdič – člani Cici pokal - 2. Mia Križan – cicibanke - 3. Sašo Radivojević – cicibani Jaka Kaplan – absolutni zmagovalec pokala za leto 2016 Tekst in foto: B. K. Triatlonci tudi na 21. Ljubljanskem maratonu Na letošnji ljubljanski dvodnevni tekaški praznik (29. in 30. oktobra) se je prijavilo rekordnih 28487 tekačev vseh starosti iz različnih držav z vseh koncev sveta; tudi v nedeljo, ko je potekal tek na 10, 21 in 42 km, so zabeležili rekordno število prijavljenih, saj je po ljubljanskih ulicah teklo skupno skoraj 19000 tekačev. Najtežjo in najdaljšo preizkušnjo je po zapletu v samem zaključku maratona dobil Kenijec Laban Mutai, ki je progo pretekel v 2:09:16, med ženskami pa je zmagala njegova rojakinja Purity Changwony (2:29:31). In prav tako kot vsako leto so se teka udeležili tudi člani in simpatizerji Triatlon kluba Inles Riko Ribnica. Na maratonu je bil tokrat najhitrejši Andrej Pucelj, za katerega je bil to prvi tovrstni tekaški podvig, pretekel pa ga je v 3:04:48 in s tem časom zasedel 19. mesto v kategoriji A. Poleg Andreja se je teka udeležilo še nekaj klubskih predstavnikov, dosegli pa so naslednje tekaške čase: 42 km: - Matej Benčina 3:04:58 – 23. mesto v kategoriji C - Toni Žagar 3:18:57 – 5. mesto v kategoriji H - Boštjan Schönlieb 3:35:56 – 49. mesto v kategoriji E - Nejc Kromar 3:40:44 – 66. mesto v kategoriji A - Damijan Kromar 3:40:46 – 131. mesto v kategoriji D - Boštjan Meden 4:06:43 – 242. v kategoriji D 21 km: - Bojan Cebin 1:24:14 – 42. mesto v kategoriji B - Marko Lovšin 1:34:01 – 97. mesto v kategoriji C - Bane Klančar 2:38:16 – 404. mesto v kategoriji F Šolski teki – srednje šole in gimnazije (Gimnazija Kočevje): - Danijel Bartol 11:26 – 7. mesto v kategoriji S2M (1998–1999) - Maks Škufca 12:08 – 12. mesto v kategoriji S1M (letnik 2000 in mlajši) Rešeto – november 2016 Andrej Pucelj v zadnjem kilometru pred ciljem maratona - Matej Dečman 13:19 – 32. mesto v kategoriji S1M (letnik 2000 in mlajši) - Ana Manca Ruparčič 17:52 – 97. mesto v kategoriji S1Z (letnik 2000 in mlajše) Šolski teki – osnovne šole (OŠ dr. Franceta Prešerna Ribnica): - Staš Tomšič 6:58 – 2. mesto v kategoriji 2004 - Monika Bartol 7:06 – 4. mesto v kategoriji 2003 - Naja Ilc 8:04 – 14. mesto v kategoriji 2004 - Bogdan Arko 8:46 – 107. mesto v kategoriji 2005 - Živa Ilc 9:51 – 111. mesto v kategoriji 2002 - Aljaž Čop 9:11 – 135. mesto v kategoriji 2004 - Miha Bartol 10:09 – 191. mesto v kategoriji 2005 Šolskega teka netekmovalnega značaja so se udeležili tudi Mia Križan, Tadej Fatur ter Matic in Jurij Žagar. Vsi rezultati so na ogled na TIMING LJUBLJANA. Tekst in foto B. K. 39 ŠPORTNI UTRINKI Jaka Kaplan absolutni zmagovalec po pokalih Triatlonske zveze Slovenije za leto 2016 ŠPORTNI UTRINKI Triatlon Poreč Sredi oktobra se je v Poreč na zadnje dejanje v triatlonu za leto 2016 odpravilo nekaj članov Triatlon kluba Inles Riko Ribnica, med njimi tudi mladi debitant na daljših tekmah Primož Šobar. Na progo srednje dolgega triatlona (1900 m – 93 km – 21 km) se je podalo približno 250 tekmovalcev iz več držav. Zaradi bližine in poznavanja turistično oblegane obale v okolici Poreča je bilo tam tudi veliko slovenskih tekmovalcev in njihovih spremljevalcev. Zmagal je Madžar Gergő Badar (3:59:07), preostali dve mesti na stopničkah pa sta šli v roke slovenskima triatloncema Matiji Medenu (3:59:59) ter Maticu Modicu (4:01:26). Najhitrejši iz vrst Triatlon kluba Inles Riko Ribnica je bil Andrej Pucelj, ki je s časom 4:34:56 dosegel absolutno 21. mesto oz. 5. mesto v kategoriji. V ženski konkurenci je zmagala članica organizatorja prireditve TK Swibir Sonja Škevin. Preostali ribniški tekmovalci so dosegli naslednje uvrstitve: - Bojan Cebin 22. mesto oz. 6. v kategoriji 30–34 - Aleksander Radivojević 28. mesto oz. 4. v kategoriji 40–44 - Jaka Gašper Pečnik 86. mesto oz. 14 v kategoriji 25–29 Start triatlona v Poreču 2016 - Primož Šobar 116. mesto oz. 7. v kategoriji 18–24 - Boštjan Meden 196. mesto oz. 48 v kategoriji 40–44 - Bane Klančar 200. mesto oz. 23. v kategoriji 50–54 Tekst B. K. Foto Dejan Mihelič Odličen začetek sezone za plavalce 1. selekcije na veliki nagradi Srbije Prvi vikend v mesecu novembru (3.–6. 11.) se je devet ribniških plavalcev 1. selekcije udeležilo močnega mednarodnega tekmovanja Srbija grand prix v Zrenjaninu, kjer je nastopilo 450 plavalcev iz 10 držav. Na prvem letošnjem tekmovanju so plavalke in plavalci ekipno posegli po treh medaljah. Fantje so v izjemni konkurenci dosegli tretje mesto na 4 x 50 m mešano za Novim Sadom in turškim Galatasarayem, deklice pa so v svoji kategoriji zasedle drugo mesto na 4 x 50 m mešano in tretje mesto na 4 x 50 m prosto. Med posamezniki pa so se s finalnimi nastopi najbolj izkazali Robert Lovšin, Chad Andoljšek in Tim Zobec. Čestitamo! Tekst PK Ribnica Foto arhiv PK Ribnica ČLANI ŠTAFETE (zadaj CHAD ANDLOJŠEK, TIM ZOBEC, spredaj JAN ARKO, ROBERT LOVŠIN) ČLANICE ŠTAFETE (zadaj GAJA RADIVOJEVIČ, NADJA PADAR, spredaj MAŠA LOVŠIN, ANA KASTIGAR) 40 ZRENJANIN 2016 Rešeto – november 2016 ŠPORTNI UTRINKI Sibor Inotherm na državnem prvenstvu v prikazu ju-jitsu tehnik v Sevnici 2016 Člani SIBORJA INOTHERM so se v soboto 12. 11. udeležili državnega prvenstva v prikazu ju-jitsu tehnik – Sevnica 2016. Tekma je bila organizirana v Športnem domu Sevnica. Udeležilo se jo je osem klubov in skoraj 120 tekmovalcev. Tekma je štela tudi za seštevek 3 tekem prikaza tehnik za slovenski pokal. Barve SIBORJA je zastopalo 37 tekmovalcev, ki so dosegli tudi odlične uvrstitve: - NIKA KOTAR – 3. MESTO - LUKA ČIROVIČ – 1. MESTO - LANA POJE MIHELIČ – 2. MESTO - KARIN AMBROŽIČ – 3. MESTO - EVELIN KOŽUH – 1. MESTO - NEŽA LEVSTIK – 1. MESTO - JAN DIVJAK – 1. MESTO - LAURA ZAJC – 1. MESTO - ERIK MIHELIČ –- 2. MESTO - MIHA KRIŽ – 1. MESTO - JAKOB BOJC – 3. MESTO - VID POTISK – 3. MESTO - ANŽE GOLEŽ – 3. MESTO - KAROLINA BOJC – 3. MESTO - AJDA MIHELIČ – 2. MESTO SIBOR INOTHERM je na tekmi dobil 15 medalj, ekipno pa je bil ŠD SIBOR prvi med osmimi klubi, in tako osvojil veliki prehodni pokal. Posebnost obeh tekem je tudi to, da je medalje osvojilo skoraj 30 različnih članov SIBORJA INOTHERM. Čestitke gredo tudi vsem ostalim članom, ki so dosegli uvrstitve od 4. mesta dalje v svojih kategorijah, še posebej pa tistim, ki so prvič nastopili na ju-jitsu tekmi. Tretja, zadnja tekma za seštevek slovenskega pokala v prikazu ju-jitsu tehnik pa bo domača tekma, ki bo v Kočevju v soboto, 3. 12. v Športnem domu Gaj-Fis. Takrat bo tudi zaključek super pokala, in sicer seštevek treh pokalov v duo sistemu, ju-jitsu borbah in prikazu tehnik. Na ta način bomo prvič dobili najboljše tri ju-jitsu tekmovalce v posameznih kategorijah za leto 2016. Vabljeni na ogled tekme. Tekst Elvis Podlogar, predsednik SIBORJA INOTHERM Foto arhiv ŠK SIBORJA INOTHERM Sibor Inotherm na mednarodnem ju-jitsu turnirju – Temerin 2016 Trije člani SIBORJA INOTHERM so v soboto, 15. 10., sodelovali na 9. mednarodnem turnirju v Temerinu v Srbiji. Na tekmovanju je nastopilo skoraj 200 tekmovalcev iz 5 držav in 30 klubov. Tekmovanje je potekalo v borbah in DUO sistemu v vseh starostnih kategorijah. Naši člani so dosegli naslednje odlične uvrstitve: - Tim KLUN, kadeti do 55 kg – 1. mesto - Matic ILC, borbe mladinci do 77 kg – 4. mesto - Gašper MAROLT, borbe mladinci do 77 kg – 2. mesto Čestitke tudi trenerju Vitju Gričarju za vodenje naših članov na tekmovanju. Tekst Elvis Podlogar, predsednik Siborja Foto arhiv ŠK Sibor Rešeto – november 2016 41 MED ŠTUDENTI IN SKAVTI In se je začelo … Novo skavtsko leto namreč. V septembru se je začelo novo šolsko in veroučno leto, za ribniške skavte pa se je oktobra začelo novo skavtsko leto. Vsi že nestrpno čakamo na nove in nore dogodivščine in spomine, novo znanje, sklepanje novih prijateljstev in poglabljanje že obstoječih, odkrivanje novih kotičkov Slovenije in Ribniške doline, ki nas čakajo v tem letu. Novo skavtsko leto je tudi čas, ko v stegu medse sprejmemo nove člane, ko najstarejši v svoji skupini oziroma veji napredujejo v starejšo vejo in ko slovesno imenujemo nove vodnike vodov. Letos se je našemu stegu priključilo: k volčičem in volkuljicam (8–10 let) smo sprejeli 12 novih članov, k izvidnikom in vodnicam (11–15 let) 6, v najstarejšo vejo popotnikov in popotnic pa tudi 6 članov. Slovesno smo imenovali tudi tri nove vodnice vodov. Vse starostne skupine vodi 11 mladih in zagnanih voditeljev. Preden smo izpeljali uradne prehode, so se vsi udeleženci, ki so se želeli priključiti skavtom ali pa le napredovati v višjo starostno skupino, morali dokazati. Po uvodni motivaciji so morali s skupnimi močmi ustvariti dve sliki. Na prvi so morali napisati RIBNICA 1, na drugi pa so prihodnji volčiči in volkuljice narisali RIBO. To pa ni bilo lahko. Pisalo je bilo namreč treba premikati s pomočjo vrvic. Vsak izmed njih je imel svojo vrvico, ki je bila navezana na pisalo, nato so se postavili v krog okoli lista papirja in v tišini premikali pisalo tako, da je nastal želen rezultat. Po uspešno opravljeni nalogi smo v svoj povezani krog sprejeli vse udeležence in simbolično povečali skavtsko družino. Po opravljenem uradnem delu prehodov smo se povezali še v veliki skupni igri. Tudi letos bomo skavti spodbujali k zbiranju starega papirja. V decembru se nam lahko pridružite pri sprejemu lučke miru iz Betlehema. Za konec pa še misel našega ustanovitelja Roberta Baden-Powella: Človek, ki je slep za lepoto narave, je izgubil polovico volje do življenja. Več informacij lahko dobite na naši spletni strani http://ribnica1.skavt.net/ ali na Facebooku: Steg Ribnica Suhe Rib'ce. V imenu ribniških skavtov Nuša Bojc, Odločni gams Najstarejši skavti med pisanjem, foto arhiv ribniških skavtov LUČ MIRU IZ BETLEHEMA Skavti bomo letos pripravili glavni sprejem Luči miru iz Betlehema v Ribnici v soboto, 17. 12., pri večerni maši ob 18. uri. Lepo vabljeni! Na 4. adventno nedeljo, 18. 12., bomo Luč miru prinesli v vse župnije, ki jih pokrivamo (v Kočevje, Kočevsko Reko, Staro Cerkev, Dolenjo vas, Ribnico, k Novi Štifti, v Sodražico, na Velike Poljane in Sveti Gregor) pri dopoldanskih mašah. Pod korom boste lahko dobili tudi sveče in vložke. Povabljeni ste, da prinesete lanske sveče in kupite le vložke. Vsako leto delni izkupiček akcije Luč miru iz Betlehema namenimo organizacijam, ki pomagajo otrokom v stiskah. Ribniški skavti Volitve v Ribniškem študentskem klubu V petek, 28. oktobra, je v prostorih kluba potekal redni volilni občni zbor Ribniškega študentskega kluba. Prejšnja in nova predsednica kluba Lučka Ilc je predstavila delovanje kluba. Ribniški študentski klub je v obdobju med letom 2014 in 2016 izpeljal veliko število projektov (Kulturna ropotarnica, Alternativa, Sejem pri študentih …), ki so nedvomno oživile in popestrile lokalno mladinsko dogajanje. Po uspešnem dvoletnem mandatu si je vodstvo pridobilo številne izkušnje, ki bodo zagotovo koristile tudi v prihodnje. Na občnem 42 zboru smo spregovorili tudi o nadaljnjih usmeritvah kluba, ki obetajo številne spremembe tako z vidika programske usmeritve kot tudi z vidika vprašanja položaja kluba v lokalnem okolju. Želimo si, da bi Ribniški študentski klub postal organizacija, ki bo preko družbenega delovanja aktivno zastopala interese mladih na našem območju. Trudili se bomo, da bi RŠK še bolj povezoval mlade, zato vas vse, ki ste pripravljeni soustvarjati v Ribniškem študentskem klubu, vabimo, da se nam pridružite vsak petek po 20. uri v prostorih kluba. Novo vodstvo sestavljajo: Lučka Ilc (predsednica), Nik Rus (podpredsednik), Ines Sužnik (blagajničarka), Klemen Peterlin (tajnik), Jure Ilc (član OU), Primož Perušek (član OU), Martin Pucelj (član OU), Larisa Peterlin (predstavnica dijakov), Sašo Klun (član DK), Timotej Mihelič (član DK), Matic Češarek (član DK), Tadeja Gorše (članica NK), Klavdija Šilc (članica NK) in Daška Levstik (članica NK). Lučka Ilc, predsednica RŠK Rešeto – november 2016 OBVESTILA Obvestilo o osnovnem tečaju za FFS Obveščamo vas, da ponovno organiziramo osnovni tečaj iz fitofarmacevtskih sredstev (FFS), ki bo v Ribnici od 17. do 19. 1. 2017 v popoldanskem času v prostorih Kmetijske zadruge Ribnica. Zakon o fitofarmacevtskih sredstvih, ki ga je Državni zbor RS sprejel na seji dne 25. oktobra 2012, ureja več področij. Nakup in uporabo FFS (škropiv) predpisuje 15. člen, kjer je zapisano, da je dovoljena prodaja za poklicno rabo samo v specializiranih prodajalnah. FFS lahko kupijo in uporabljajo samo osebe, ki imajo izkaznico o opravljenem usposabljanju o ravnanju s FFS. Za nakup in uporabo FFS, ki so dovoljena za nepoklicno rabo, ni treba imeti izkaznic. Možnosti izbire in nakupa fitofarmacevtskih sredstev brez izkaznice je zelo malo. Zaradi tega člena zakona se izvajajo osnovni in nadaljevalni tečaji za izvajalce ukrepov varstva rastlin. Osnovni tečaj traja 15 ur in se zaključi s preizkusom znanja. Veljavnost izkaznice se podaljša za obdobje petih let, če se imetnik izkaznice v zadnjem letu pred potekom njene veljavnosti udeleži nadaljnjega usposabljanja. Za tečaj so obvezne prijave. Sprejemamo jih na sedežu Kmetijske svetovalne službe v času uradnih ur. Vse, ki se morate udeležiti obnovitvenega tečaja, obveščamo, da sta v letu 2017 predvidena dva tečaja, in sicer 10. 1. popoldne v Ribnici v Rokodelskem centru in 9. 2. v Kočevju. Irena Šilc, Oddelek za kmetijsko svetovanje 12. DRAMSKO-GLASBENA MINEŠTRA D YL]YHGEL0ODGLQVNHJDNOXED6RGUDçLF FRIZERA J AK sobota, 10. 12. 2016, REXUL ãSRUWQDGYRUDQD6RGUDæLFD VSTOP PROST Rešeto – november 2016 43 OBČANI PIŠEJO Odgovor Luki Ilcu na njegov članek v zadnji številki Rešeta (oktober 2016) z naslovom 1 ura in 15 min Luka Ilc, ki v svojih člankih v Rešetu javnosti sporoča, da je z zelo malo stvarmi v občini zadovoljen, se je v zadnji številki Rešeta spotaknil ob učinke mojega poslanskega dela. Ne bi rad tratil prostora Rešeta, ker je moje delo javno, vse izjave in nastopi posneti, za vse obstajajo tudi magnetogrami. Zato analize dela izvoljenih predstavnikov resnim analitikom in ocenjevalcem ne bi smele predstavljati pretežkega dela. Glede očitka Luke Ilca naj navedem samo naslednje: Cesta do Ljubljane je na odseku skozi občino Škofljica večino časa normalno prevozna, večje težave nastopijo le v jutranji in občasno v popoldanski konici. Ampak s tem se srečujemo na vseh vpadnicah v Ljubljano ali v nekatera druga urbana središča. Je pa res, da je za nas odsek skozi Škofljico najpomembnejši. Nekateri ukrepi, ki zadevajo zmanjšanje kolon, so bili že narejeni: 1. Nekdanji minister za promet Zvonko Černač (SDS) je leta 2012 z ukrepom bistveno pocenil študentske in dijaške vozovnice, kar je povzročilo, da se je velik del prej osebnega prometa preselil na javna prevozna sredstva – na avtobuse in vlake. Ukrep še vedno velja, kasnejši ministri vanj niso posegali. Podobno rešitev – 70 % olajšavo za prevoze vajencev, dijakov in študentov sem približno 10 let prej predlagal tudi sam, a je LDS-ov minister Gaber tedaj ni želel v celoti podpreti. Kljub temu pa je za to skupino sprememba pomenila znatno pocenitev prevozov. 2. Uvedena je bila nova linija mestnega potniškega prometa (LPP) do Škofljice s parkiriščem za osebna vozila. 3. Letos se je na območju občine Škofljica začela »predelava« 2-pasovnice v 4-pasovnico. Prva faza je že izvedena, prihodnje leto se bo rekonstrukcija nadaljevala. 4. Tudi na drugih odsekih »naše« ceste se vsako leto opravijo večje ali manjše izboljšave (npr. 3-pasovnica nad Pijavo Gorico). 5. Do Ribnice je obnovljena tudi železniška proga. Upam, da bodo v doglednem času izpolnjeni tudi pogoji za uvedbo železniškega potniškega prometa. Je pa res, da se kljub vsemu razmere na območju Škofljice ne izboljšujejo tako, kot bi želeli, saj se prebivalstvo v tej občini izredno hitro povečuje. V desetih letih se je podvojilo in občina Škofljica ima danes že precej več prebivalcev Objestno ravnanje z odpadki Ne morem mimo dejstva, ki kaže na nerazumno obnašanje občana in njegovo dejanje. Pri obhodu voda sem ponovno naletel na divje odlagališče na področju, ki ga je RD Ribnica v mesecu aprilu temeljito očistila. Na predelu poti, ki pelje proti izviru Ribnice na Ugarju, je neki objestnež ponovno odložil vreče z odpadki, kot so PVC plastenke, plastični vezalni trakovi, stirodur, ostanki izotekta, ostanki kamene volne, ostanki odtočnih cevi ipd. Ne morem razumeti, kako ni mogoče teh stvari odpeljati na komunalno podjetje, kjer bi šli v razgradnjo. Ali je res treba zaradi nekaj mizernih evrov, ki bi jih plačal komunali, uničevati naravo? Ali pa morda ta nevestni občan še ne pozna ločevanja in deponiranja odpadkov? Zakaj pa ni teh odpadkov deponiral kar na svojem dvorišču? Morda se bo ob tem članku prepoznal in zamislil, kaj je storil. Njemu in podobno mislečim v poduk: - navedeni odpadki so v naravi nerazgradljivi, - to področje je izredno ranljivo in spada v zaščiteno področje NATURA 2000, - področje je v akumulaciji vode Ribnica, in ko ta naraste, odpadke odplavi po svoji celotni dolini, - divjad v zimskem obdobju dodatno razpira te vreče pri iskanju hrane, - to povzroča neprijetno sliko za lovni in ribolovni turizem, sploh tedaj, ko je Ribnica v strugi, PVC odpadki pa sredi divjine visijo z vejevja. Pokažimo končno svojo osveščenost. Tekst in foto Vojko Štanfelj 44 kot Ribnica, s čimer se je predvsem močno povečal lokalni oz. »škofljiški« promet do šole, vrtca, lekarne, doma starejših … Vsi ti objekti so skoncentrirani na »ribniškem« koncu Škofljice. Sicer pa sem že pred več kot desetletjem dal predlog za obvoznico Škofljica. Zapisan je tudi v državnih aktih. Žal pa je pri umeščanju obvoznice najbolj zamočil nekdanji minister za okolje Janez Podobnik (SLS). Septembra 2006 je minister v besedilu, ki ga je objavil v Rešetu kot podporo kandidaturi tedanjega župana Alojza Marna (SLS) za nov županski mandat, zapisal, da bo poskušal izpeljati umestitev obvoznice Škofljica v prostor do konca leta 2007. A namesto tega je minister Janez Podobnik po volitvah, na katerih je Ribnica dobila novega župana Jožeta Levstka, v začetku leta 2007 z Uredbo predlagal širitev z Naturo varovanega področja na Barju, s čimer je preprečil, da bi po običajnih postopkih prišlo do umestitve »obvoznice Škofljica« v prostor. Gospod Luka Ilc, vašo nejevoljo in sramoto lahko naslovite kar na naslov vašega tedanjega ministra za okolje, Janeza Podobnika. Lahko tudi račun za izgubljen čas in vse druge dodatne stroške. Je pa res, da tudi sedanja ministrica za okolje Irena Majcen predstavlja, kot ste lahko razbrali iz mojega prispevka, precej podobno zavoro kot vaš nekdanji predsednik stranke in minister Janez Podobnik. Seveda pa bi Luka Ilc v času, ko je bil zaposlen v državnem zboru, lahko dodobra proučil vse, kar sem kot poslanec naredil, predlagal ali pripravil. Navsezadnje pa to lahko še vedno stori, preden se loti pisanja, samo malo »poguglati« je treba. Tekst Jože Tanko Prijateljstvo Ko razmišljam o prijateljstvu … kako je človek bogat, če ga obkrožajo pravi prijatelji. To bogastvo je neprimerljivo z bogastvom v denarju ali zlatu. Pravi prijatelj ti v obraz pove pomanjkljivosti, ne za tvojim hrbtom, drugim osebam. V nesrečnih okoliščinah življenja prijatelja lahko pokličeš v nemogočih urah dneva. Ko spoznaš tako osebo, si res lahko srečen in življenje je mavrično obarvano. Večkrat pa se prijateljstvo razdruži zaradi ljudi, ki ne prenesejo sreče drugega. Kar nekaj pravih prijateljstev preraste v ljubezensko romanco in jim zazvonijo poročni zvonovi. Prava sreča je, ko se jim rodijo zaželena bitjeca. Naj zaključim svoje misli z besedami, da je pravo prijateljstvo balzam za dušo. Tekst Marija Golob Rešeto – november 2016 V življenju le delo in skrb si poznal, sedaj si od vsega truda zaspal, odšel si tja, kjer ni bolečin, a nate ostal bo večen spomin. ZAHVALA ZAHVALA Ob boleči izgubi soproga in očeta Ob izgubi našega dragega ata DŽAVIDA TUZOVIĆA STANISLAVA ANDOLJŠKA (19. 1. 1932–27. 10. 2016) (2. 3. 1930–21. 10. 2016) iz Dolenje vasi Iskreno se zahvaljujeva vsem prijateljem, sosedom, znancem, poslovnim partnerjem ter nekdanjim sodelavcem podjetja Inles za vso podporo, skrb, pomoč in izrečene besede sožalja. Hvala vsem, ki ste ga v času njegove bolezni obiskovali ter mu vlivali upanje in tolažbo. Hvala dr. Kolencu, vsemu osebju Zdravstvenega doma Ribnica in Sanolaborja za prijaznost in strokovno pomoč, ki ste nam jo nudili. David je imel rad življenje – ohranite ga v takem spominu. Radi te imamo in pogrešamo te. se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče. Posebej se zahvaljujemo dr. Šmalčevi in dr. Valčiču ter ostalemu osebju ZD Ribnica, župniku Alešu Pečaverju, pevcem za zapete pesmi, Komunali Ribnica, gasilskemu sektorju Dolenja vas in Antonu Berkopcu za poslovilni govor. ŽENA LIRIJA, HČI EMINA IN VSI NJEGOVI Ko je Bog videl, da je pot predolga, gora preveč strma in je dihanje postalo pretežko, je dal roko v mojo roko in rekel: »Pridi, greva domov ...« ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal. ZAHVALA ZAHVALA Ob slovesu dragega očeta, dedija in brata Ob izgubi našega dragega ata JANEZA GORŠETA ALOJZA LEVSTKA (28. 10. 1932–30. 10. 2016) iz Opekarske ceste 7 v Ribnici (1938–2016) iz Bukovice se vsem, ki ste z nami delili bolečino izgube, zahvaljujemo za izkazano sočutje in pozornost. Sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem hvala za vse stiske rok, besede tolažbe, hvala za darovano cvetje, sveče, za mašne darove, darove za pastoralni center in v dober namen. Hvala gospodu župniku mag. Antonu Berčanu, gospodu kaplanu Bernardu Rožmanu in gospodu župniku s Sv. Gregorja Andreju Muleju za molitve, lepo opravljeno sveto mašo in pogrebno slovesnost. Hvala PGD Ribnica za izraženo pozornost na žalni seji in sodelovanje na pogrebu. Hvala gospodu Francu Kljunu za iskren poslovilni govor, ključarjem, violinistki Ani Rupar, pevkam Noneta Vitra in pevcem župnijskega pevskega zbora Ribnica za občuteno zapete pesmi. Hvala tudi Komunali Ribnica ter vsem in vsakemu posebej, ki ste pokojnemu očetu kadarkoli in na kakršen koli način stali ob strani. se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče, darove za sv. maše in druge namene. Hvala ge. Heleni Pajnič in osebju ZD Ribnica za skrb in pomoč ob atovi bolezni. Zahvala skupini Večerni zvon, pevcem za zapete pesmi, Komunali Ribnica in gasilskemu društvu Bukovica ter vsem duhovnikom za molitve in pogrebni obred. Hvala vsem, ki so našega ata v tako velikem številu pospremili k večnemu počitku. VSI NJEGOVI VSI NJEGOVI Rešeto – november 2016 ZAHVALE OB SMRTI Čeprav tvoj glas se več ne sliši, beseda tvoja v nas živi, povsod te slišimo mi vsi, med nami si. 45 OBVESTILA O DEJAVNOSTI DRUŠTVA INVALIDOV RIBNICA KRVODAJALSKA AKCIJA vabi Območno združenje Rdečega križa Ribnica v sodelovanju z Zavodom za transfuzijsko medicino Ljubljana organizira krvodajalsko akcijo, ki bo 30. 11. in 1. 12. v TVD Partizanu med 7. in 13. uro. Vabimo vse redne krvodajalke in krvodajalce v starosti od 18. do 65. leta in vse tiste, ki se boste odločili za to plemenito in humano dejanje prvič, da se udeležite krvodajalske akcije. S seboj obvezno prinesite veljaven osebni dokument, ki vsebuje tudi fotografijo! DAJEM KRI – REŠUJEM ŽIVLJENJA. Vljudno vabljeni! ZD RIBNICA OBVEŠČA Ste še kadilec? Razmišljate, da bi v novo leto zakorakali kot nekadilec in prenehali z neprijetno razvado ali pa vas že zdravje opozarja na to? Zdravstveno vzgojni center Zdravstvenega doma dr. Janeza Oražma Ribnica organizira delavnico »Da, opuščam kajenje«, kjer nam bo s skupnimi močmi lažje uspelo. Dobimo se v PONEDELJEK, 5. decembra, ob 17. uri v predavalnici Zdravstvenega doma. Za dodatne informacije pokličite na telefon 040 664 754 ali pišite na elektronski naslov [email protected]. Možen je tudi individualni pristop. Vabljeni! 46 Društvo invalidov Ribnica vabi svoje člane na prednovoletno srečanje, ki bo v sredo, 21. 12., ob 13. uri v gostišču Pugelj. Prijave sprejemamo v pisarni društva ob uradnih urah (ponedeljek in petek od 9. do 11. ure) ter po telefonu 01 836 11 69 ali 031 756 598 (Marija). DRUŠTVO INVALIDOV RIBNICA objavlja RAZPORED POČITNIŠKIH KAPACITET ZA LETO 2017 SIMONOV ZALIV – IZOLA 31. 3. do 7. 4. 2017 16. 6. do 23. 6. 2017 28. 7. do 4. 8. 2017 15. 9. do 29. 9. 2017 3. 11. do 10. 11. 2017 22. 12. do 29. 12. 2017 (aprt. B12) (aprt. D9) (aprt. D1) (aprt. C5) (aprt. D1) (aprt. D1) TERME ČATEŽ 13. 1. do 20. 1. 2017 9. 6. do 16. 6. 2017 21. 7. do 28. 7. 2017 29. 9. do 6. 10. 2017 17. 11. do 24. 11. 2017 (št. hiše 1) (št. hiše 174) (št. hiše 119) (št. hiše 103) (št. hiše 117) TERME PTUJ 31. 3. do 7. 4. 2017 1. 12. do 8. 12. 2017 (G-03) (G-03) Vabljeni! Društvo invalidov Ribnica DRUŠTVO UPOKOJENCEV VABI Ob zaključku leta vabimo članice in člane na vsakoletno božično-novoletno srečanje v gostišče PUGELJ. Srečanje bo 17. decembra z začetkom ob 16. uri. Letos se bomo poveselili skupaj z upokojenci iz Velikih Lašč. Za dobro voljo in ples bo poskrbljeno. Prijave sprejemamo do 15. 12. na mobilni telefon 031 792 694. Lepo vabljeni! DU Ribnica TURISTIČNO DRUŠTVO GRMADA vabi 25. decembra na 17. božični pohod z baklami na Grmado. Zborno mesto in prijava: osnovna šola na Velikih Poljanah ob 18. uri, odhod ob 18.30. Pohodnina za odrasle 6 evrov, za otroke do 10 leta 4 evre. Vsi, ki ste se že udeležili prejšnjih pohodov, ne pozabite na kontrolni kartonček in bakle (ali naglavne svetilke). Vsi udeleženci pohoda prejmejo spominsko darilo. Pohod bo ob vsakem vremenu, zato naj bo vsa oprema temu prilagojena (zimske razmere). Se vidimo na Grmadi! TERME ROGAŠKA 17. 2. do 24. 2. 2017 TERME RADENCI 27. 10. do 3. 11. 2017 (pritličje) TERME ŠMARJEŠKE TOPLICE 18. 3. do 25. 3. 2017 Rehabilitacijski program v Termah Šmarješke Toplice je namenjen naslednjim uporabnikom: 1. zaposlenim in brezposelnim delovnim invalidom II. in III. kategorije, 2. zaposlenim in brezposelnim osebam s TO, 3. zaposlenim in brezposelnim osebam s statusom invalida po ZZRZI. KRITERIJI KORIŠČENJA POČITNIŠKIH KAPACITET - delovni invalidi I. kategorije - delovni invalidi II. kategorije - delovni invalidi III. kategorije - osebe s statusom invalida po ZZRZI - osebe s telesno okvaro OBRAZCE ZA PRIJAVO DOBITE V DRUŠTVU. PRIJAVE SPREJEMAMO DO 19. 12. 2016. Rešeto – november 2016 DECEMBER 2016 noooraaa tamburaška ta amb b fešta TAMBURAŠKA SKUPINA DUPLJAK SRE, 7.12.2016, 20:00 gost $1'5$Ý+5,%$5 30. NOVEMBER OB 19.00 DVORANA KCK SOB. 3.12., 21.00-03.00 SOB SRE. 14.12., 20:00 67$52=$1292 Komedija Komedija o o staranju staranju in in mladosti mladosti ÈET. 15.12., 20:00 TARTUFFE Satirièna komedija POPOTNIK:Ý,*$2*25(/(& AVTOR DOKUMENTARNEGA FILMA:5$6,0.$5$/,ã PETEK, 25.11.2016, 19.00 DVORANA KCK PETEK, 23.12., 22.00 62% 02-â,1/(3,69(7 Glasbeno-gledališko-plesna predstava www.kck.si GREMO V Rešeto – november 2016 47 '4ij.Ç3434;41*93. 3 26. 12. ŠCR 18.00 5WJIUWTIFOF[XYTUSNHTI [7TPTIJQXPJRHJSYWZ7NGSNHF (JSF_FTIWFXQJ*:7_)); UWJIėTQXPNTYWTHNGWJ_UQFÈST 4WLFSN_FYTWNSUWNWJINYJQO4GÈNSF7NGSNHF 8TTWLFSN_FYTW/80)7NGSNHF
© Copyright 2024