1. No category

Abstracts in Slovene
Učinek delovnega stresa in spoprijemanja na organizacijsko
pravico: empirična raziskava v turških telekominikacijah
in bančništvu
Tutku Seçkin-Çelik in Ayşe Çoban
Cilj pričujočega članka je raziskati vlogo mehanizmov spoprijemanja
in delovnega stresa na delavčevo zaznavanje organizacijske pravice.
Raziskava je bila narejena s pomočjo vprašalnika, kjer je sodelovalo
211 »belih ovratnikov« – zaposlenih v bančni in telekomunikacijski industriji. Da bi razumeli učinek mehanizmov spoprijemanja in delovnega stresa na organizacijsko pravico, smo izvedli multiplo regresijsko
analizo. Rezultati so pokazali, da na splošno zaznavanje pravice negativno vpliva delovni stres in pozitivno vplivajo mehanizmi spoprijemanja, razen na čustva osredotočeno spoprijemanje. So pa poddimenzije
organizacijske pravice pokazale značilne odnosne vzorce. Zato smo
sklenili, da pri delavčevem zaznavanju organizacijske pravice irgajo
vlogo tako posamezne kot organizacijske določilnice.
Ključne besede: organizacijska pravica, delovni stres, spoprijemanje,
telekomunikacije, bančništvo
Management 11 (4): 271–287
Kako milenijci dojemajo svoje delodajalce in kako to vpliva
na njihovo delovno etiko? Raziskava v Hong Kongu
Tsun-Lok Kwong
Delovna etika zaposlenih milenijcev v Hong Kongu zbuja veliko pozornosti. Pričujoči članek raziskuje, kako milenijci dojemajo svoje delodajalce oz. kako to vpliva na njihovo delavno etiko. Anketa, na katero
je odgovorilo 212 milenijcev, je pokazala, da milenijci na splošno svoje
delodajalce dojemajo pozitivno in prisegajo na dobro delovno etiko.
Dve spremenljivki - percepcija in delovna etika - sta pomembno povezani. Raziskava je tudi razkrila, da milenijci v Hong Kongu izkazujejo
nenavadne interpretacije dela in prostega časa ter dela in uspeha. Rezultati namigujejo na to, da bi na te interpretacje lahko vplivali starši,
izobraževalni sistem in sodobno delovno okolje.
Ključne besede: milenijci, delovna etika, percepcija, psihološka
pogodba, Hong Kong
Management 11 (4): 289–308
Upravljanje akademsko-industrijske mreže
Sergej Gričar in Barbara Rodica
Namen pričujoče študije je razpravljanje o pomembnosti sodelovanja
in ločevanja med akademijo in industrijo. Partnerstvo med akademijo
number 4 · winter 2016
367
Abstracts in Slovene
in industrijo je uresničljiv dejavnik, ki vpliva na inovacije na področju prehoda študentov na zaposlitveni trg. Empirično gradivo je bilo
zbrano in analizirano na podlagi podatkov, ki jih je zbral Javni sklad
Republike Slovenije za razvoj kadrov in štipendije. Podatki se nanašajo na več akademsko-industrijskih mrežnih projektov, ki jih je financirala prej omenjena organizacija. Anketna študija primera začrta štiri
primere projektov, ki jih je izvajala Fakulteta za podjetništvo, management in informatiko. Rezultati razkrijejo prizadevanja za izmenjavo
znanja in izkušenj, kar bi pomagalo industriji, da postane kompetitivnejša, hkrati pa omogočilo študentom boljšo zaposljivost in karierne
možnosti.
Ključne besede: akademija, industrija, inovacija, študija primera
Management 11 (4): 309–326
Pripravljenost Evropske Unije na četrto industrijsko revolucijo
Éva Kuruczleki, Anita Pelle, Renáta Laczi in Boglárka Fekete
Znanje je v razvitih gospodarstvih postalo ključen dejavnik produkcije
razvite ekonomije in ker so ljudje nosilci in uporabniki znanja, izkušeni človeški viri pridobivajo podobno velik pomen. Ti napredki so elementi znatnih sprememb, ki karakterizirajo četrto industrijsko revolucijo - fenomen, vreden preučevanja v potankostih. Evropska unija se
je eksplicitno zanimala za premik k ekonomiji znanja od lisbonskega
summita leta 2000 dalje. Več kot desetletje in pol kasneje lahko preučimo pripravljenost EU, da sprejme na znanju temelječo četrto industrijsko revolucijo. Tega se lotimo z oblikovanjem indeksa, osnovanega
na različnih povezanih podatkih.
Ključne besede: 4. industrijska revolucija, na znanju temelječe
gospodarstvo, človeški kapital, Evropska unija
Management 11 (4): 327–347
Dokazi o ekonomski rasti in finančnem razvoju v Črni gori
Milena Lipovina-Božović in Julija Cerović Smolović
Makroekonomska rast mora biti podprta s stabilnim in učinkovitim finančnim sistemom. Ko analiziramo odnos med rastjo in finančnim razvojem, zasledimo mnoge različne razvojnofinančne ukrepe. V članku
bomo identificirali mnoge pomembne pokazatelje finančnega razvoja
v Črni gori. Glede na dejstvo, da se je v zadnjem desetletju črnogorski finančni trg razvijal, želimo ugotoviti, ali je to dejstvo vplivalo na
gospodarsko rast pa tudi ali obstaja pomemben pozitiven odnos med
rastjo in finančnim razvojem. Namen pričujočega članka je uporaba
osnovnih komponent z namenom preučitve korelacije med indikatorji
in najti sredstva oz. glavne komponente. Prednost te tehnike je prikaz
splošnejših ukrepov finančnega razvoja namesto individualnih spremenljivk bančnega razvoja oz. razvoja delniškega trgov. Zaključimo
368
management · volume 11
Abstracts in Slovene
lahko, da je težko identificirati specifične komponente finančnega sistema, najpogosteje povezane z gospodarsko rastjo.
Ključne besede: gospodarska rast, finančni razvoj, analiza glavnih
komponent
Management 11 (4): 327–347
number 4 · winter 2016
369