Prešernova cesta 10, 1000 Ljubljana
www.cd-cc.si
V Ljubljani, 3. januarja 2017
SPOROČILO MEDIJEM
Lev Nikolajevič Tolstoj, dokumentarna razstava
od 11. januarja do 24. marca 2017
Prvo preddverje, vstop prost
V okviru festivala Tolstoj, iskalec resnice
Odprtje z nagovorom ministra za kulturo RS Toneta Peršaka in govorom Pavla Basinskega,
velikega poznavalca Tolstojevega življenja in dela ter avtorja biografije Lev Tolstoj: Pobeg iz
raja.
sreda, 11. januarja 2017, ob 20. uri
Programsko bogat festival Tolstoj, iskalec resnice bo dopolnila dokumentarna razstava o
največjem romanopiscu vseh časov, saj je več kot sto let po njegovi smrti (1828–1910)
zanimanje za njegovo delo bolj živo kot kdaj koli. Vprašanja, ki jih odpira v svojih delih, so
večna, v sodobnem času še vedno pomembna in aktualna: vera in prijateljstvo, smisel
bivanja in iskanje resnice, ljubezen in razumevanje, odpuščanje in kesanje, krivica in
nesmiselnost vojne, vprašanja vsakdanjih etičnih odločitev … Pisateljevo dolgo življenje je
bilo polno globokega duhovnega iskanja, nenehnega iskanja samoizpolnitve, deljenja
osebnih izkušenj. Z bralcem deli skrivnosti svojega srca, ga spusti v globine svojega
notranjega življenja. Tolstojeva dela osupljajo z izjemno resnicoljubnostjo, skorajda
dokumentarno natančnostjo portretiranja likov, risanja zgodovinskih slik in z globino
psiholoških viharjev, ki jih lahko povzame in razkrije samo tisti, ki jih je izkusil na lastni koži.
Dokumentarna razstava o njegovem življenju in delu poleg nadvse zanimivih pisateljevih
fotografskih portretov iz vseh življenjskih obdobij predstavlja okolje njegovega domovanja v
Jasni Poljani, ki priča o umetnikovem življenju, saj vsebuje posnetke nadrobnosti, ki
omogočajo boljši vpogled v razumevanje avtorja in njegovega dela: stoječo uro z nihalom, ki
je čas v Jasni Poljani štela več kot dvesto let, portrete pisateljevih prednikov, ki so postali
prototipi njegovih likov, pisalno mizo in črnilnik, legendaren usnjeni kavč, na katerem so bili
rojeni pisatelj, njegovi bratje in sestra ter njegovih enajst otrok in dva vnuka, ter pisateljevo
obsežno knjižnico, rokopise pisateljevih knjig, vključno z romanoma Vojna in mir in Ana
Karenina, ter Tolstojeve lastnoročno podpisane dokumente in pisma. Poslastica razstave bo
več kot sto let star dokumentarni film, posnet v zadnjih letih pisateljevega življenja.
Razstavo pripravljamo v sodelovanju z Ruskim centrom za znanost in kulturo v Ljubljani,
dokumentarno gradivo zanjo pa sta posodila Državni spominski in naravni rezervat Muzej-
posestvo L. N. Tolstoja Jasna Poljana in Državni muzej L. N. Tolstoja. Strokovni sodelavec
razstave Marijan Rupert, vodja zbirke rokopisov, redkih in starih spisov NUK, bo razstavo
dopolnil še z informacijo o slovenskih prevodih in izdajah Tolstojevih del, vizualno podobo
razstave pa podpisuje grafična oblikovalka Jasna Andrič.
Uvodna beseda generalne direktorice CD Uršule Cetinski k festivalu Tolstoj, iskalec resnice
Osupljiv je knjižni opus Leva Nikolajeviča Tolstoja. Njegova dela so dediščina človeštva. Pa
tudi naša dediščina, ki vzbuja spoštovanje in nam je v navdih. Ponosni smo, da bomo s
festivalom Tolstoj, iskalec resnice razgrnili del njegovega literarnega in duhovnega bogastva.
Med najljubšimi fotografijami tega veličastnega avtorja, ki me spremlja že nekaj časa, je
črno-bela podoba belobradega Tolstoja med jezdenjem vranca po prostranem travniku.
Aristokrat, ki je hotel postati kmet, preprost človek kot del narave v iskanju harmonije med
svetom in lastnimi besi.
Pavel Basinski, ki nas bo obiskal v Ljubljani, v pretresljivem dokumentarnem romanu Lev
Nikolajevič Tolstoj: Pobeg iz raja zapiše, da je Tolstoj z željo po primarnem, kmečkem
življenju skušal premagovati globoko bivanjsko krizo, v kateri se je znašel okoli petdesetega
leta. Občudoval je ruskega kmeta, saj se mu je zdelo, da ta pogumno zre smrti v oči, obetal si
je, da bo s preobrazbo vanj premagal neznosen strah pred lastno končnostjo. Basinski nam z
močjo prepričljivega literata orisuje zadnje dni Tolstojevega življenja, viharen zakon s Sofjo
Andrejevno, napete odnose z lastnimi otroki ter naposled pobeg od doma in tuzemski konec
velikana na skromni železniški postaji v Astapovu. Orisuje srdit boj njegove družine in
založnikov za njegovo literarno zapuščino. Pretresljiva je fotografija Sonje Andrejevne, ki
skozi okno kuka v skromno hiško, kjer se od sveta poslavlja njen mož, pa ji preprečijo, da bi
stala ob njegovi postelji. Basinski nas potegne v razburljivo zgodbo o padcu mogočnega
starca in zdi se, da smo zraven, da dihamo z njim in čutimo, kako njegova sapa izgublja moč.
»Vsako umetniško delo doseže najvišjo stopnjo tedaj, ko človek pozabi na njegov umetni
nastanek in občuti njegovo bivanje kot resničnost. Pri Tolstoju je to vzvišeno slepilo večkrat
popolno,« je zapisal Stefan Zweig v izjemno rahločutnem eseju o Tolstoju. Tolstojeva
monumentalna dela so velikanske freske sveta, kar sedemkrat je prepisal ep Vojna in mir,
skice in beležke zanj so polnile visoke omare. Ravno roman Vojna in mir je »vzvišeno slepilo«,
iz katerega bo svoje gledališke sanje stkal mojster gledališke režije Silviu Purcǎrete skupaj s
svojo umetniško in igralsko ekipo.
Tudi dandanes nas Tolstojevi monumentalni romani navdihujejo z vulkansko silo, po drugi
plati pa nas še vedno do najglobljih občutij pretresejo tudi njegova krajša dela, denimo
Kreutzerjeva sonata, ki nam razpira boleč razmislek o intimi med žensko in moškim.
Želimo vam, da bi prireditve našega festivala postale vaše dragocene sopotnice pri iskanju
resnic, ki jih iščete in odkrivate, da bi osmislili lastno življenje.
Uršula Cetinski
Življenjepis L. N. Tolstoja
Ruski pisatelj Lev Nikolajevič Tolstoj se je kot potomec stare plemiške družine rodil materi
Mariji Volkonski in očetu Nikolaju Tolstoju 28. avgusta (9. septembra) 1828 na Jasni Poljani,
družinskem posestvu v regiji Tula. Mati mu je umrla, ko je bil star leto in pol. Po očetovi
smrti, leta 1837, sta za Leva, njegove brate Nikolaja, Sergeja, Dimitrija in sestro Marijo
na Jasni Poljani skrbeli teti T. Ergolska in A. Osten-Sacken.
Leta 1841 se je Lev Tolstoj preselil v Kazan, kjer je prebival pri družini tete po očetovi strani
P. I. Juškovi, in se leta 1844 vpisal na oddelek za orientalske jezike Filozofske fakultete na
Univerzi v Kazanu, pozneje pa se prepisal na pravno fakulteto.
Po razdelitvi posestva leta 1847 je mladi Tolstoj opustil študij in se vrnil na Jasno Poljano, da
bi se posvetil kmetovanju in upravljanju posestva.
30. maja 1851 sta Lev Tolstoj in njegov starejši brat Nikolaj odšla na Kavkaz služit vojsko kot
junkerja. Tu je mladi častnik začel pisati roman Spomini na otroška leta, ki je izšel leta 1852 v
reviji Sovremenik in doživel velik uspeh.
Januarja 1854 se je Lev Tolstoj prijavil za služenje v krimski vojni, 7. novembra je prispel v
oblegani Sevastopol in bil umeščen v najbolj izpostavljene obrambne linije mesta. V
Sevastopolskih povestih, objavljenih v reviji Sovremenik, je Tolstoj izrazil svoj odnos do vojne.
19. novembra 1856 se je Lev Tolstoj v Sankt Peterburgu seznanil z I. Turgenjevom in N.
Nekrasovom, sodelavcema revije Sovremenik.
Konec novembra 1855 je opustil vojaško službo.
Januarja 1857 se je Tolstoj odpravil na potovanje po Nemčiji, Franciji, Italiji in Švici. Ob vrnitvi
domov je ustanovil prvo šolo za kmečke otroke na Jasni Poljani. Med julijem 1860 in aprilom
1861 se je drugič odpravil v tujino, v želji seznaniti se z evropsko pedagoško prakso.
23. septembra 1862 se je Lev Tolstoj poročil s Sofjo Bers. Po poroki je mladi par prebival na
Jasni Poljani, kjer je konec leta 1863 Tolstoj začel pisati veliki roman Vojna in mir, ki je izšel
leta 1869. Na Jasni Poljani je napisal tudi druga dela, med drugimi Abecednik in roman Ana
Karenina, ki sta izšla leta 1878.
Ob koncu sedemdesetih let 19. stoletja je pisatelj spremenil svoj svetovni nazor. V tistem
času je pisal filozofsko delo Izpoved. V osemdesetih letih 19. stoletja je bil eden od
soustanoviteljev založbe Posrednik, za katero je napisal številne članke in ljudske zgodbe.
Leta 1889 je začel pisati roman Vstajenje, ki je leta 1899 izšel v reviji Niva.
Leta 1901 je sveti sinod ruske pravoslavne cerkve v časopisu Cerkovnje Vedomosti objavil
izjavo o Tolstojevemu izobčenju.
Zadnja leta življenja je Tolstoj preživel na posestvu v Jasni Poljani ter pisal filozofske in
družbene spise, Modre misli za vsakdan ter Koledar modrosti.
V noči 28. oktobra 1910 je pisatelj zapustil Jasno Poljano. Bolezen ga je prisilila, da se je
ustavil na postaji Astapovo, kjer je 7. novembra 1910 umrl.
Leva Tolstoja so v skladu z njegovo zadnjo voljo pokopali na posestvu v Jasni Poljani.
Dodatne informacije: Hana Radovan
E [email protected]
T 01 2417 172
***
Generalni pokrovitelj festivala Tolstoj, iskalec resnice