SCM ali oskrbne verige so tudi urejen prevzem
Izračun upravičenosti investicije za postavitev nakladalnih ploščadi
Izdelana študija je namenjena tistim, ki se odločajo za postavitev razkladalnih ramp in novega
načina logistike v podjetju. Enostavni razlogi so slednji;
1. Prihranek pri delovni sili v skladišču in tiha prisila da logist izvaja storitev razloženo ali
naloženo iz razkladalne rampe
2. Izguba energije, ki nastane zaradi odpiranja in zapiranja skladišča (ob vsakem
odpiranju izgubimo določeno energijo)
Kljub temu so podjetja, ki nimajo ramp in nakladajo z viličarjem. Primeri so; Adria Mobil,
Danfoss Trata, Mahle, Kovintrade, Unichem in drugi.
Varčevanje z energijo in sredstvi je v današnji gospodarski situaciji ključno za uspeh in
obstanek. Poleg rezov nepotrebnih stroškov se moramo posvetiti tudi optimizaciji. Optimirati
moramo predvsem največje stroške oz. tiste procese pri katerih imamo največje možnosti
izboljšav. V nadaljevanju so opisane možnosti prihranka z izgradnjo nakladalne rampe. Opisan
je aspekt energijskega prihranka in prihranka na delovni sili.
Mnoga podjetja dandanes v svojih skladiščih nimajo nakladalne rampe. To pomeni, da
morajo ob razkladanju za daljši čas odpirati vrata svojega skladišča. Ob vsakem odprtju
skladišča se notranji zrak premeša z zunanjim zrakom. To lahko pomeni velike izgube.
Predstavljajmo si skladišče veliko 50 x 40 x 20 metrov v katerem je potrebno vzdrževati
temperaturo 20 stopinj. Pozimi je na lokaciji skladišča zunanja temperatura pogosto – 10
stopinj Celzija. Kar pomeni, da imamo temperaturno razliko 30 stopinj! Običajno se zrak v
prostorih zamenja enkrat na 2 uri (kvocient zamenjave je potem 1,4x10^-4). Gostota zraka pri
20 stopinjah Celzija je gostota zraka 1,2041 kg/m^3. Cp zraka pa znaša 1004 J/kgK. Tako
vidimo, da imamo vse podatke za izračun toplotne izgube zaradi odprtih vrat. Potrebno pa je
poudariti, da je največja neznanka v tej enačbi čas v katerem se zamenja zrak v skladišču. Ta
podatek ima velik vpliv na izid enačbe. Kvocient n je ponavadi nekje med enkrat na dve uri do
dvakrat na uro. Podatek je odvisen od tlakov v obeh prostorih (zunaj in v skladišču), razlike
temperatur, velikosti vrat etc. Podatek lahko izračunamo tudi iz hitrosti zraka in velikosti vrat.
Izračun za hipotetično skladišče:
Dobljen je bil rezultat, da v 2 urah z odprtimi vrati izgubimo 203kW toplotne energije.
Po trenutnih cenah toplotne energije (4.2013 okoli 8 centov na kWh) to pomeni približno
izgubo 8 evrov na uro. Tej številki bi lahko odšteli še izgube z zaprtimi vrati vendar je ta
izredno majhna in ne bi imela velikega vpliva na znesek 8€ na uro.
Drugi aspekt težave je, da za upravljanje z viličarjem potrebujemo kvalificiranega delavca. Pa
tudi viličar sam ni poceni, kot tudi njegovo vzdrževanje ne. Plača kvalificiranega delavca z
viličarjem je vsaj nekaj odstotkov višja od delavca brez izpita za upravljanjem s takim strojem.
Poleg tega lahko predvidimo, da upravljavec viličarja ne dela drugih del. Torej je dodaten
delavec oz. človek v podjetju, ki pa opravlja samo eno nalogo. Njegovo delo lahko torej
štejemo kot dodatni strošek za podjetje brez rampe. Če računamo, da bi takšen delavec na
mesec prejemal 700€ neto plače pomeni, da je zanj 1.170€ bruto prispevkov na mesec (vir:
http://www.racunovodja.com). Ob 22 delovnih dneh po 8 ur to pomeni urno postavko 6,65€
na uro. Ob postavitvi skladišča brez rampe potrebujemo sposobno napravo za prenašanje
dobrin. Takšna naprava je dober viličar z veliko nosilnostjo. Viličarji boljšega razreda primerni
za našo uporabo stanejo novi vsaj 30.000€. Če računamo stroške vzdrževanja in upravljanja z
viličarjem, bi ti znašali okoli 350€, ob uporabi viličarja 10 let pa nam strošek amortizacije
predstavlja 250€ na mesec. To pomeni, da imamo v skladišču brez rampe najmanj 1.770€
stroškov samo s prestavljanjem materiala iz kamiona v skladišče (brez upoštevanja toplotnih
izgub).
Predlagana rešitev za zmanjševanje stroškov in splošno optimizacijo skladišča je postavitev
nakladalne rampe. Ta namreč omogoča večjo fleksibilnost pri dobavi s tovornjakom in lažje
prilagajanje le tem. Ima pa tudi izredno pozitiven vpliv na toplotno izolativnost.
Strošek investicije v eno takšno rampo je približno 15.000€. Takšne rampe imajo življenjsko
dobo nekje 20 let. Kar pomeni, da je mesečni strošek amortizacije takšne rampe okoli 63€. Če
imamo na voljo takšno rampo lahko iz kamiona prelagamo direktno v skladišče. Kar pomeni,
da ne potrebujemo več viličarja. Viličar lahko nadomestimo z ročnim viličarjem.
Kakovosten ročni viličar, ki bi bil zadosten za potrebe premikanja npr. EURO-palet stane okoli
2.000€. Takšni viličarji imajo življenjsko dobo 5 let, kar pomeni, da mesečni strošek
amortizacije znaša 33€. Za upravljanje s takšnim viličarjem ne potrebujemo kvalificiranega
osebja. To nam omogoča, da se z našimi dobavitelji dogovorimo, da vozniki kamionov sami
razkladajo. Za takšno storitev smo pripravljeni plačati 2€ na razkladanje (čas razkladanja 10
minut, urna postavka 12€). Takšen dogovor pomeni, da ni potrebe po delavcu, ki bi razkladal,
kar pomeni mesečni prihranek plače upravljavca viličarja.
Druga velika možnost prihranka pa je v energiji. Nakladalne rampe so toplotno izolirane in pri
razkladanju kamiona preprečujejo vstopanje mrzlega zraka v skladišče (oz. poleti toplega).
Kot smo videli pri predstavitvi problema je lahko urna izguba denarja zaradi toplotne energije
8€! Če predvidevamo, da bi brez rampe bilo skladišče odprto 1 uro na dan 250 delovnih dni s
povprečno izgubo 4€ na uro, izvemo da bi z rampo prihranili 1.000€ na leto.
Pri izračunu nas kot potencialne investitorje zanimajo predvsem finančne koristi naložbe.
Zanima nas enostavna doba vračila investicije, donosnost (interna stopnja donosa), neto
sedanja vrednost, etc. Pri postavitvi rampe nimamo donosa, a imamo prihranek. Prihranek
bom v svojih izračunih upošteval kot prihodek!
Primer izračuna bo upošteval investicijo 15.000€ za rampo in ročni viličar. Če upoštevamo, da
na leto prihranimo 2.500€, in je doba amortizacije 10 let znaša enostavna doba vračila 6 in
pol let, neto sedanja vrednost 1.154€ interna stopnja donosa pa znaša 8,64%. V tem izračunu
je upoštevano, da prihranimo 700€ na leto in 1.800€ pri stroških povezanih z vzdrževanjem
viličarja.
V najboljšem primeru imamo pa veliko boljše rezultate. Torej ponovno upoštevamo
investicijo 15.000€ za rampo in viličarja. Doba amortizacije je ponovno 10 let. Upoštevamo
pa lahko 1.000€ prihranka pri energiji na leto in 12 krat 1.770€ povezanih s plačo zaposlenega
upravljavca viličarja in viličarjem samim. 22.400€ (v to številko ni upoštevana urna tarifa za
plačilo dobavitelju) na leto torej bi v najboljšem primeru znašal prihranek z izgradnjo rampe.
V tem izredno optimističnem primeru (ki bi pomenil tudi eno delovno mesto manj) je
enostavna doba vračila 9 mesecev, interna stopnja donosa 121,4% in neto-sedanja vrednost
110.000€. A kot sem omenil na začetku tega poglavja rampa ne daje zaslužkov ampak
prihranke!
Tabela prikazuje izračun stroškov za 10 let
/
Strošek Nabave
Strošek dela
Strošek vzdrževanja
Strošek toplotne energije (razlika)
Skupaj
Brez Rampe
30.000,00 €
140.400,00 €
42.000,00 €
10.000,00 €
222.400,00 €
Rampa
22.000,00 €
31.600,00 €
21.000,00 €
0,00 €
74.600,00 €
Razlika
-8.000,00 €
-108.800,00 €
-21.000,00 €
-10.000,00 €
-147.800,00 €
Po vseh izračunih vidimo, da je nakladalna rampa smiselna investicija. Ko postavljamo nove
objekte je vedno potrebno razmisliti o vseh možnostih prihrankov. Če smo dovolj spretni
lahko rampo izkoristimo tudi, kot način lažje dobave materiala v skladišče. Če nam to uspe
lahko pri pogajanjih z dobavitelji izpogajamo, da njihovi vozniki sami razložijo pripeljano. To je
največja možnost prihranka pri celotni rampi. Saj pri takšnem načinu prihranimo za stroške
kvalificiranega delavca in dragega stroja. Vedno pa je potrebno razmisliti o svojem primeru. V
večini primerov, pa bi svetoval postavitev rampe. Če rampa ni postavljena pri novi gradnji se
velikokrat splača tudi naknadna vgradnja.
Zapisal:
Stojan Grgič