Sporočila za javnost - Banka Slovenije
Zakoni in predpisi
Monetarna politika
Finančna stabilnost
Nadzor bančnega sistema
Jamstvo za vloge v bankah
Reševanje bank
Plačilni in poravnalni sistemi
Statistika
31.01.2017 21(20
Sporočilo za javnost - Pojasnilo vloge Banke Slovenije pri prenosu
nedonosnih terjatev bank na DUTB in določanju prenosne vrednosti
Banka Slovenije v nadaljevanju ponovno pojasnjuje vlogo, ki jo je imela pri prenosu nedonos
terjatev bank na DUTB in določanju prenosnih vrednosti terjatev. Banka Slovenije je pojasnila
podala posameznim medijem in tudi v Državnem zboru ob obravnavi Poročila Računskega sodiš
ki je pregledalo uspešnost upravljanja z nedonosnimi terjatvami in upravljanja s pogodbami v NLB
obdobju 2013 - 2. 9. 2016.
Publikacije
1. Kaj je bila vloga Banke Slovenije pri prenosu nedonosnih terjatev bank na Družbo
Bankovci in kovanci
upravljanje terjatev bank – DUTB. Kljub poročilu Računskega sodišča namreč ostaja vtis,
Poročanje BS
obstajajo domnevne nejasnosti pri tem prenosu.
Centralni kreditni register
Ena temeljih nalog Banke Slovenije je skrb za finančno stabilnost. In sanacija bank v letu 2013, k
vključevala tudi izločitev pomembnega dela slabih posojil iz bilanc bank, je bila ključna za ponov
vzpostavitev finančne stabilnosti in gospodarsko okrevanje.
Prenos slabih posojil na DUTB je omogočil Zakon o ukrepih za krepitev stabilnosti bank (ZUKSB)
ga je državni zbor sprejel oktobra 2012 in je bil nato dopolnjen.
ZUKSB in na njegovi podlagi v letu 2013 izdana Uredba o izvajanju ukrepov za krepit
stabilnosti bank sta določala postopke in vloge posameznih akterjev pri prenosu, to je od ba
Medresorske komisije do Evropske komisije in tudi Banke Slovenije, ki je delovala skladno z zakon
in svojim mandatom.
2. Kakšni so bili kriteriji za izbor nedonosnih terjatev, ki so bile prenesene iz bank na DUTB?
Prenos dela problematičnih terjatev iz bank na DUTB je bil z Zakonom o ukrepih Republike Sloven
za krepitev stabilnosti bank (ZUKSB) določen ukrep za krepitev stabilnosti bank. Kot so predstavn
Banke Slovenije poudarili že ob predstavitvi aktualnega poročila Računskega poročila v Državn
zboru (DZ) – prisotni so bili tudi predstavniki Računskega sodišča, ponavljamo: Banka Slovenije
sestavila seznamov za prenos.
Katere terjatve oziroma premoženje bank se lahko prenese na DUTB, je podrobneje določ
vlada marca 2013 z Uredbo o izvajanju ukrepov za krepitev stabilnosti bank, ki je bila izdana
podlagi omenjenega Zakona o ukrepih Republike Slovenije za krepitev stabilnosti ba
(ZUKSB).
Z Uredbo (ta je javno objavljena) so bile kot tvegane postavke za prenos opredeljena sredstva
zunajbilančne postavke, ki jih je banka pridobila pred 1. septembrom 2012 (op.: vedeti je treba, da je
datum določen v ZUKSB in ga vlada, četudi bi ocenila, da bi bilo smiselno, ni mogla spreminjati) in ki
uvrščajo v eno od naslednjih treh skupin:
• prvič; terjatve banke do neplačnikov, pri katerih vrednost glavnice in natečenih obresti prese
500.000 EUR,
• drugič; kapitalske naložbe banke v delnice ali deleže v osnovnem kapitalu gospodarskih družb
sedežem v Republiki Sloveniji, ki jih je banka pridobila iz zavarovanj ali s konverzijo terjatev v kapital,
• in tretjič; nepremičnine, ki jih je banka pridobila iz zavarovanj.
Uredba je dovoljevala oziroma dovoljuje (ta člen je ostal enak kljub spremembam Uredbe) tudi izjem
oziroma odstopanje od teh zahtev – in sicer določa, da se med tvegane postavke uvrstijo tudi sreds
ali zunajbilančne postavke banke, ki ne izpolnjujejo omenjenih zahtev za uvrstitev med tvega
postavke, če DUTB ali banka utemeljita, komisija pa s tem predhodno soglaša, da bo pridobitev
https://www.bsi.si/iskalniki/sporocila-za-javnost.asp?VsebinaId=19713&MapaId=137#19713
Page 1 of 5
Sporočila za javnost - Banka Slovenije
3. Kako so se pripravljali seznami za prenos?
31.01.2017 21(20
Vloga Banke Slovenije pri sestavljanju končnega seznama (šlo je za dinamičen proces
katerem so se medsebojno usklajevale banke), je bila izključno podporna, koordinacijs
Preverjala je upoštevanje zakona in uredbe, nikoli pa ni zahtevala, da naj se na seznam uvrsti al
seznama izvzame neka konkretna terjatev ali delež - razen seveda kot predlog v omenjeni vl
koordinatorke bank.
19. aprila 2013 je po predhodni uskladitvi z Ministrstvom za finance, Banka Slovenije bankam posl
pismo, s katerim jim je želela olajšati pripravo seznamov za prenos. S pismom je Banka Sloven
bankam predlagala, da terjatve za prenos, kot so sicer definirane v prej omenjeni Uredbi, razvrstijo
naslednjih sedem skupin:
• terjatve v stečaju, zavarovane s stanovanjskimi nepremičninami,
• ostale terjatve v stečaju,
• nedonosne terjatve, zavarovane s stanovanjskimi nepremičninami,
• nedonosne terjatve do finančnih holdingov,
• terjatve do podjetij, ki so potrebna prestrukturiranja,
• problematične zunajbilančne obveznosti, in
• morebitne druge skupine finančnih sredstev, ki bi jih po vašem mnenju – torej mnenju bank sami
bilo smiselno izločiti.
Osnovni seznam terjatev za prenos na DUTB so glede na navedene skupine terjatev, k
navadeno, sestavile banke same.
Pri sestavi seznama so – ob omenjenih predpisih - upoštevale Plan prestrukturiranja, ki so
posredovale Evropski komisiji, in so izhajale iz nabora premoženja, ki je bilo določeno kot nestrateš
Banke so namreč morale zmanjšati izpostavljenosti do najbolj tveganih panog, ki so v letih pr
krizo povzročile najvišje izgube, denimo gradbeništvo, finančni holdingi.
Kot navedeno, je bil izredno pomemben cilj je tudi ta, da bodo prenosi smiselni z vidika bodoče
enotnega upravljanja terjatev na DUTB, s čimer se je zagotovila možnost uspešnejše
prestrukturiranja. To pomeni, da se je sledilo cilju, da bi se na DUTB prenesle terjatve ene
komitenta pri vseh treh bankah ali terjatve celotne skupine povezanih oseb.
Zato je bilo nujno, da so bili seznami različnih bank v čim večji meri usklajeni tako, da so vse banke
seznam vključile terjatve do istega dolžnika. Zaradi tega recimo je neka banka na seznam uvrstila t
terjatev, čeprav je bila denimo nižja od 500.000 evrov – če sta ostali banki na seznam uvrstili terja
do istega podjetja, ki je bila višja od 500.000 evrov, kar je kot kriterij določala Uredba. Prav tako so se
istega razloga na seznamu posameznih bank uvrstile terjatve do dolžnikov, ki so do te ban
izpolnjevali svojo obveznosti, če je isti dolžnik imel terjatev do drugih bank, do katerih pa svo
obveznosti ni izpolnjeval.
24. oktobra 2013 so na usklajevalnem sestanku, ki je bil v Banki Slovenije, sodelovale vse tri banke
NLB, NKBM in Abanka in se dogovarjale.
Prav zaradi usklajevanja med bankami je proces priprave seznamov potekal vse do začetka novemb
Usklajevanje seznamov med bankami je bilo potrebno zaradi dveh poglavitnih razlogov:
1. kot že omenjeno, da se z združitvijo vseh terjatev bank do istega dolžnika izboljšajo možnosti
uspešno prestrukturiranje dolžnika v okviru DUTB in
2. da se v postopku odobritve državne pomoči omogoči hitrejša presoja Evropski komisiji, ki je lah
svoje ugotovitve in ocene v zvezi s terjatvami do istega dolžnika uporabila v postopkih odločanja za v
banke – v nasprotnem primeru bi postopki odobritve državne pomoči bankam, ki so pozneje zapros
za takšno pomoč, (npr. Abanka) trajali bistveno dlje, kar bi oviralo pravočasno dokapitalizacijo bank.
https://www.bsi.si/iskalniki/sporocila-za-javnost.asp?VsebinaId=19713&MapaId=137#19713
Page 2 of 5
Sporočila za javnost - Banka Slovenije
Banka Slovenije ni določila prenosnih vrednosti. Končno prenosno vrednost je v skladu z
31.01.2017 21(20
členom Uredbe o izvajanju ukrepov za krepitev stabilnosti bank, kot še dopusten obseg držav
pomoči, določila Evropska komisija – DG Comp kot pristojna za področje državnih pomoči.
Na vrh
O tem, kdo je določal prenosne vrednosti in kako, piše tudi na spletni strani DUTB na poveza
http://www.dutb.eu/si/zgodovina.aspx
Ker Računsko sodišče v revizijskem poročilu na 77. strani navaja – citat: "Iz 68. točke sklepa Evrops
komisije sicer izhaja, da je vrednost ob prenosu določila Banka Slovenije v skladu z metodolog
določeno z ZUKSB. Metodologija temelji na oceni neto sedanje vrednosti prihodnjih denarnih tokov.
konec citata – ponovno poudarjamo, da Banka Slovenije ni določila prenosnih vrednosti.
Omenjeno 68. točko je namreč potrebno nujno brati z 71. točko odločbe Evropske komisije za odobri
državne pomoči, ki pravi - citat – Slovenija je zagotovila, da bo prenosna vrednost sredstev, prenese
na DUTB, enaka ali manjša njihovi dolgoročni ekonomski vrednosti (REV), ki je določena s str
strokovnjakov Komisije v skladu z pravili državnih pomoči.
Po našem vedenjuje le to določil zunanji izvajalec Komisije – EY London.
Prav tako, kot je ob prvi obravnavi poročila Računskega sodišča v DZ opozorilo tudi finanč
ministrstvo, je v odločbi Evropske Komisije o državni pomoči NLB tudi v 89. točki jasno navedeno,
so strokovnjaki Evropske komisije neodvisno določili tako tržno vrednost tveganih postavk, kot t
njihovo dolgoročno ekonomsko vrednost, pri čemer bo slednja uporabljena kot prenosna vredn
tveganih postavk. Evropska komisija v odločbi poda splošni opis svoje metodologije. Opis je podan
točkah 109 do 114.
Ponovno torej poudarjamo, da Banka Slovenije vpliva na določanje prenosne vrednosti ni ime
Končno prenosno vrednost je v skladu z 19. členom Uredbe o izvajanju ukrepov za krepitev stabilno
bank, ki jo je sprejela vlada RS, določila Evropska komisija – DG Comp kot pristojna za podro
državnih pomoči.
V Banki Sloveniji bi dodatno opozorili še na dejstvo, da zaradi kompleksnosti in medseboj
povezanosti prenosa terjatev treh bank na DUTB, iz revizije Računskega sodišča zgolj e
banke ne izhaja celostna slika in se pojavljajo dileme, ki jih sicer ob celostnem pregle
postopkov ne bi bilo.
5. Poleg navedenih pojasnil, je Banka Slovenije na podlagi omenjenega Poročila Računske
sodišča, ki obravnava uspešnost upravljanja z nedonosnimi terjatvami in upravljanja
pogodbami v NLB v obdobju od začetka leta 2013 do 2. 9. 2016, v DZ podala - in ponavlja - tu
naslednjih pet ugotovitev:
- da je Računsko sodišče pri načinu pregleda in oceni stanja v veliki meri sledilo zahtevam
dokumentom Banke Slovenije;
- da so številni izvedeni ukrepi in aktivnosti banke neposredno povezani z zahtevami Banke Sloven
(priprava Strategije NPL, operativni načrti zniževanja NPL, razvoj sistema zgodnjih opozoril
povečano kreditno tveganje - EWS in oblikovanje posebnih organizacijskih enot);
- da je Banka Slovenije v okviru nadzornih aktivnosti pogosto opredelila enake oziroma podob
pomanjkljivosti kot Računsko sodišče in v komunikaciji z banko zahtevala aktivnosti za njihovo odpra
(na primer poročanje nadzornemu svetu);
- da dosedanje smernice Banke Slovenije za upravljanje NPL in sedaj tudi ECB Smernice
upravljanje NPL ustrezno naslavljajo odprta vprašanja in zahteve iz priporočil Računskega sodišča.
več: Smernice ECB za področje NPL, pri pripravi katerih je sodelovala Banka Slovenije, zahtevajo
sistemsko pomembnih bank – torej tudi od NLB - še več dodatnih ukrepov, na primer na podro
vrednotenja zavarovanj, oceno morebitnih kapitalskih zahtev zaradi ukrepov zniževanja obsega NP
https://www.bsi.si/iskalniki/sporocila-za-javnost.asp?VsebinaId=19713&MapaId=137#19713
Page 3 of 5
Sporočila za javnost - Banka Slovenije
https://www.bsi.si/iskalniki/sporocila-za-javnost.asp?VsebinaId=19713&MapaId=137#19713
31.01.2017 21(20
Page 4 of 5
Sporočila za javnost - Banka Slovenije
https://www.bsi.si/iskalniki/sporocila-za-javnost.asp?VsebinaId=19713&MapaId=137#19713
31.01.2017 21(20
Page 5 of 5