Sporočila za javnost
Sporočila za javnost - Banka Slovenije Zakoni in predpisi Monetarna politika Finančna stabilnost Nadzor bančnega sistema Jamstvo za vloge v bankah Reševanje bank Plačilni in poravnalni sistemi Statistika 31.01.2017 21(20 Sporočilo za javnost - Pojasnilo vloge Banke Slovenije pri prenosu nedonosnih terjatev bank na DUTB in določanju prenosne vrednosti Banka Slovenije v nadaljevanju ponovno pojasnjuje vlogo, ki jo je imela pri prenosu nedonos terjatev bank na DUTB in določanju prenosnih vrednosti terjatev. Banka Slovenije je pojasnila podala posameznim medijem in tudi v Državnem zboru ob obravnavi Poročila Računskega sodiš ki je pregledalo uspešnost upravljanja z nedonosnimi terjatvami in upravljanja s pogodbami v NLB obdobju 2013 - 2. 9. 2016. Publikacije 1. Kaj je bila vloga Banke Slovenije pri prenosu nedonosnih terjatev bank na Družbo Bankovci in kovanci upravljanje terjatev bank – DUTB. Kljub poročilu Računskega sodišča namreč ostaja vtis, Poročanje BS obstajajo domnevne nejasnosti pri tem prenosu. Centralni kreditni register Ena temeljih nalog Banke Slovenije je skrb za finančno stabilnost. In sanacija bank v letu 2013, k vključevala tudi izločitev pomembnega dela slabih posojil iz bilanc bank, je bila ključna za ponov vzpostavitev finančne stabilnosti in gospodarsko okrevanje. Prenos slabih posojil na DUTB je omogočil Zakon o ukrepih za krepitev stabilnosti bank (ZUKSB) ga je državni zbor sprejel oktobra 2012 in je bil nato dopolnjen. ZUKSB in na njegovi podlagi v letu 2013 izdana Uredba o izvajanju ukrepov za krepit stabilnosti bank sta določala postopke in vloge posameznih akterjev pri prenosu, to je od ba Medresorske komisije do Evropske komisije in tudi Banke Slovenije, ki je delovala skladno z zakon in svojim mandatom. 2. Kakšni so bili kriteriji za izbor nedonosnih terjatev, ki so bile prenesene iz bank na DUTB? Prenos dela problematičnih terjatev iz bank na DUTB je bil z Zakonom o ukrepih Republike Sloven za krepitev stabilnosti bank (ZUKSB) določen ukrep za krepitev stabilnosti bank. Kot so predstavn Banke Slovenije poudarili že ob predstavitvi aktualnega poročila Računskega poročila v Državn zboru (DZ) – prisotni so bili tudi predstavniki Računskega sodišča, ponavljamo: Banka Slovenije sestavila seznamov za prenos. Katere terjatve oziroma premoženje bank se lahko prenese na DUTB, je podrobneje določ vlada marca 2013 z Uredbo o izvajanju ukrepov za krepitev stabilnosti bank, ki je bila izdana podlagi omenjenega Zakona o ukrepih Republike Slovenije za krepitev stabilnosti ba (ZUKSB). Z Uredbo (ta je javno objavljena) so bile kot tvegane postavke za prenos opredeljena sredstva zunajbilančne postavke, ki jih je banka pridobila pred 1. septembrom 2012 (op.: vedeti je treba, da je datum določen v ZUKSB in ga vlada, četudi bi ocenila, da bi bilo smiselno, ni mogla spreminjati) in ki uvrščajo v eno od naslednjih treh skupin: • prvič; terjatve banke do neplačnikov, pri katerih vrednost glavnice in natečenih obresti prese 500.000 EUR, • drugič; kapitalske naložbe banke v delnice ali deleže v osnovnem kapitalu gospodarskih družb sedežem v Republiki Sloveniji, ki jih je banka pridobila iz zavarovanj ali s konverzijo terjatev v kapital, • in tretjič; nepremičnine, ki jih je banka pridobila iz zavarovanj. Uredba je dovoljevala oziroma dovoljuje (ta člen je ostal enak kljub spremembam Uredbe) tudi izjem oziroma odstopanje od teh zahtev – in sicer določa, da se med tvegane postavke uvrstijo tudi sreds ali zunajbilančne postavke banke, ki ne izpolnjujejo omenjenih zahtev za uvrstitev med tvega postavke, če DUTB ali banka utemeljita, komisija pa s tem predhodno soglaša, da bo pridobitev https://www.bsi.si/iskalniki/sporocila-za-javnost.asp?VsebinaId=19713&MapaId=137#19713 Page 1 of 5 Sporočila za javnost - Banka Slovenije 3. Kako so se pripravljali seznami za prenos? 31.01.2017 21(20 Vloga Banke Slovenije pri sestavljanju končnega seznama (šlo je za dinamičen proces katerem so se medsebojno usklajevale banke), je bila izključno podporna, koordinacijs Preverjala je upoštevanje zakona in uredbe, nikoli pa ni zahtevala, da naj se na seznam uvrsti al seznama izvzame neka konkretna terjatev ali delež - razen seveda kot predlog v omenjeni vl koordinatorke bank. 19. aprila 2013 je po predhodni uskladitvi z Ministrstvom za finance, Banka Slovenije bankam posl pismo, s katerim jim je želela olajšati pripravo seznamov za prenos. S pismom je Banka Sloven bankam predlagala, da terjatve za prenos, kot so sicer definirane v prej omenjeni Uredbi, razvrstijo naslednjih sedem skupin: • terjatve v stečaju, zavarovane s stanovanjskimi nepremičninami, • ostale terjatve v stečaju, • nedonosne terjatve, zavarovane s stanovanjskimi nepremičninami, • nedonosne terjatve do finančnih holdingov, • terjatve do podjetij, ki so potrebna prestrukturiranja, • problematične zunajbilančne obveznosti, in • morebitne druge skupine finančnih sredstev, ki bi jih po vašem mnenju – torej mnenju bank sami bilo smiselno izločiti. Osnovni seznam terjatev za prenos na DUTB so glede na navedene skupine terjatev, k navadeno, sestavile banke same. Pri sestavi seznama so – ob omenjenih predpisih - upoštevale Plan prestrukturiranja, ki so posredovale Evropski komisiji, in so izhajale iz nabora premoženja, ki je bilo določeno kot nestrateš Banke so namreč morale zmanjšati izpostavljenosti do najbolj tveganih panog, ki so v letih pr krizo povzročile najvišje izgube, denimo gradbeništvo, finančni holdingi. Kot navedeno, je bil izredno pomemben cilj je tudi ta, da bodo prenosi smiselni z vidika bodoče enotnega upravljanja terjatev na DUTB, s čimer se je zagotovila možnost uspešnejše prestrukturiranja. To pomeni, da se je sledilo cilju, da bi se na DUTB prenesle terjatve ene komitenta pri vseh treh bankah ali terjatve celotne skupine povezanih oseb. Zato je bilo nujno, da so bili seznami različnih bank v čim večji meri usklajeni tako, da so vse banke seznam vključile terjatve do istega dolžnika. Zaradi tega recimo je neka banka na seznam uvrstila t terjatev, čeprav je bila denimo nižja od 500.000 evrov – če sta ostali banki na seznam uvrstili terja do istega podjetja, ki je bila višja od 500.000 evrov, kar je kot kriterij določala Uredba. Prav tako so se istega razloga na seznamu posameznih bank uvrstile terjatve do dolžnikov, ki so do te ban izpolnjevali svojo obveznosti, če je isti dolžnik imel terjatev do drugih bank, do katerih pa svo obveznosti ni izpolnjeval. 24. oktobra 2013 so na usklajevalnem sestanku, ki je bil v Banki Slovenije, sodelovale vse tri banke NLB, NKBM in Abanka in se dogovarjale. Prav zaradi usklajevanja med bankami je proces priprave seznamov potekal vse do začetka novemb Usklajevanje seznamov med bankami je bilo potrebno zaradi dveh poglavitnih razlogov: 1. kot že omenjeno, da se z združitvijo vseh terjatev bank do istega dolžnika izboljšajo možnosti uspešno prestrukturiranje dolžnika v okviru DUTB in 2. da se v postopku odobritve državne pomoči omogoči hitrejša presoja Evropski komisiji, ki je lah svoje ugotovitve in ocene v zvezi s terjatvami do istega dolžnika uporabila v postopkih odločanja za v banke – v nasprotnem primeru bi postopki odobritve državne pomoči bankam, ki so pozneje zapros za takšno pomoč, (npr. Abanka) trajali bistveno dlje, kar bi oviralo pravočasno dokapitalizacijo bank. https://www.bsi.si/iskalniki/sporocila-za-javnost.asp?VsebinaId=19713&MapaId=137#19713 Page 2 of 5 Sporočila za javnost - Banka Slovenije Banka Slovenije ni določila prenosnih vrednosti. Končno prenosno vrednost je v skladu z 31.01.2017 21(20 členom Uredbe o izvajanju ukrepov za krepitev stabilnosti bank, kot še dopusten obseg držav pomoči, določila Evropska komisija – DG Comp kot pristojna za področje državnih pomoči. Na vrh O tem, kdo je določal prenosne vrednosti in kako, piše tudi na spletni strani DUTB na poveza http://www.dutb.eu/si/zgodovina.aspx Ker Računsko sodišče v revizijskem poročilu na 77. strani navaja – citat: "Iz 68. točke sklepa Evrops komisije sicer izhaja, da je vrednost ob prenosu določila Banka Slovenije v skladu z metodolog določeno z ZUKSB. Metodologija temelji na oceni neto sedanje vrednosti prihodnjih denarnih tokov. konec citata – ponovno poudarjamo, da Banka Slovenije ni določila prenosnih vrednosti. Omenjeno 68. točko je namreč potrebno nujno brati z 71. točko odločbe Evropske komisije za odobri državne pomoči, ki pravi - citat – Slovenija je zagotovila, da bo prenosna vrednost sredstev, prenese na DUTB, enaka ali manjša njihovi dolgoročni ekonomski vrednosti (REV), ki je določena s str strokovnjakov Komisije v skladu z pravili državnih pomoči. Po našem vedenjuje le to določil zunanji izvajalec Komisije – EY London. Prav tako, kot je ob prvi obravnavi poročila Računskega sodišča v DZ opozorilo tudi finanč ministrstvo, je v odločbi Evropske Komisije o državni pomoči NLB tudi v 89. točki jasno navedeno, so strokovnjaki Evropske komisije neodvisno določili tako tržno vrednost tveganih postavk, kot t njihovo dolgoročno ekonomsko vrednost, pri čemer bo slednja uporabljena kot prenosna vredn tveganih postavk. Evropska komisija v odločbi poda splošni opis svoje metodologije. Opis je podan točkah 109 do 114. Ponovno torej poudarjamo, da Banka Slovenije vpliva na določanje prenosne vrednosti ni ime Končno prenosno vrednost je v skladu z 19. členom Uredbe o izvajanju ukrepov za krepitev stabilno bank, ki jo je sprejela vlada RS, določila Evropska komisija – DG Comp kot pristojna za podro državnih pomoči. V Banki Sloveniji bi dodatno opozorili še na dejstvo, da zaradi kompleksnosti in medseboj povezanosti prenosa terjatev treh bank na DUTB, iz revizije Računskega sodišča zgolj e banke ne izhaja celostna slika in se pojavljajo dileme, ki jih sicer ob celostnem pregle postopkov ne bi bilo. 5. Poleg navedenih pojasnil, je Banka Slovenije na podlagi omenjenega Poročila Računske sodišča, ki obravnava uspešnost upravljanja z nedonosnimi terjatvami in upravljanja pogodbami v NLB v obdobju od začetka leta 2013 do 2. 9. 2016, v DZ podala - in ponavlja - tu naslednjih pet ugotovitev: - da je Računsko sodišče pri načinu pregleda in oceni stanja v veliki meri sledilo zahtevam dokumentom Banke Slovenije; - da so številni izvedeni ukrepi in aktivnosti banke neposredno povezani z zahtevami Banke Sloven (priprava Strategije NPL, operativni načrti zniževanja NPL, razvoj sistema zgodnjih opozoril povečano kreditno tveganje - EWS in oblikovanje posebnih organizacijskih enot); - da je Banka Slovenije v okviru nadzornih aktivnosti pogosto opredelila enake oziroma podob pomanjkljivosti kot Računsko sodišče in v komunikaciji z banko zahtevala aktivnosti za njihovo odpra (na primer poročanje nadzornemu svetu); - da dosedanje smernice Banke Slovenije za upravljanje NPL in sedaj tudi ECB Smernice upravljanje NPL ustrezno naslavljajo odprta vprašanja in zahteve iz priporočil Računskega sodišča. več: Smernice ECB za področje NPL, pri pripravi katerih je sodelovala Banka Slovenije, zahtevajo sistemsko pomembnih bank – torej tudi od NLB - še več dodatnih ukrepov, na primer na podro vrednotenja zavarovanj, oceno morebitnih kapitalskih zahtev zaradi ukrepov zniževanja obsega NP https://www.bsi.si/iskalniki/sporocila-za-javnost.asp?VsebinaId=19713&MapaId=137#19713 Page 3 of 5 Sporočila za javnost - Banka Slovenije https://www.bsi.si/iskalniki/sporocila-za-javnost.asp?VsebinaId=19713&MapaId=137#19713 31.01.2017 21(20 Page 4 of 5 Sporočila za javnost - Banka Slovenije https://www.bsi.si/iskalniki/sporocila-za-javnost.asp?VsebinaId=19713&MapaId=137#19713 31.01.2017 21(20 Page 5 of 5
© Copyright 2024