1. No category

POSLOVNA SKRIVNOST
»
siknil*
hše
TERMOELEKTRARNA
POSTAVITEV NADOMESTNEGA BLOKA 6
MOČI 600 MW
V TERMOELEKTRARNI ŠOŠTANJ
NOVELIRANI INVESTICIJSKI PROGRAM
Rev. 6, izdaja december 2014 (ver. 5, 30.1.2015)
december 2014
Postavitev nadomestnega
bloka 6 moči 600 MW v TEŠ - Novelirani investicijski program, rev. 6 i
POSLOVNA SKRIVNOST
l*
i
©Termoelektrarna Šoštanj d.o.o., december 2014 2
Postavitev nadomestnega
bloka 6 moči 600 MW v TEŠ - Novelirani investicijski program, rev. 6 i
POSLOVNA SKRIVNOST
Seznam in opis uporabljenih okrajšav
Kratica
BAT
BoA
CCS
CDM
CER
CFBC
DCS
DDV
DEKA
DEMI
EBRD
ECX
EE
EES
EEX
EIB
ETS
EU
ERU
FBC
FIDIC
GPO
GTO
HE
HEP
HS
HSE
IDP
IGCC
IP
ISD
JI
KOEL
KOP
MF
MG
MGRT
MOP
MZI
MZIP
NCG
NEK
NEP
NER
NIP
NN
Pomen
Uporaba najnovejše tehnologije (Best Available Technique)
Tehnologija prašne kurjave z optimiranimi parametri (Betriebsoptimierte Anlagen)
Zajem in ločevanje CO2 (Carbon capture and sequestration)
Čisti razvojni mehanizem (Clean Development Mechanism)
Certificirano zmanjšanje emisij (Certified Emission Reduction)
Zgorevanje premoga v krožeči lebdeči plasti (Circulating Fluidised Bed Combustion)
Distribuirani sistem vodenja (Distributed Control System)
Davek na dodano vrednost
Dekarbonatizirana voda
Demineralizirana voda
Evropska banka za obnovo in razvoj
European Climate Exchange
električna energija
Elektroenergetski sistem
European Energy Exchange
Evropska investicijska banka
Evropska trgovalna shema z emisijskimi dovolilnicami
Evropska unija
Enota za zmanjševanje emisij (Emission Reduction Unit)
Kurjava v lebdeči plasti (Fluidised Bed Combustion)
Francoski akronim za mednarodno zvezo svetovalnih inženirjev
Glavni pogonski objekt
Glavni tehnološki objekt / Glavna tehnološka oprema
Hidroelektrarna
Hrvatska elektroprivreda / Hrvaško elektrogospodarstvo
Hladilni sistem
Holding Slovenske elektrarne d.o.o.
Idejni projekt
Uplinjanje premoga (Integrated Gasification Combined Cycle)
Investicijski program
Interna stopnja donosa
Joint Implementation
Ekstra lahko kurilno olje
Koordinacijski odbor projekta Blok 6 TEŠ
Ministrstvo za finance
Ministrstvo za gospodarstvo
Ministrstvo za gospodarstvo, razvoj in tehnologijo
Ministrstvo za okolje in prostor
Ministrstvo za infrastrukturo
Ministrstvo za infrastrukturo in prostor
Prenosna zmogljivost (Net Connect Germany)
Nuklearna elektrarna Krško
Nacionalni energetski program
Rezerva za nove vstope (New Entrance Reserve)
Novelirani investicijski program
Nizka napetost
©Termoelektrarna Šoštanj d.o.o., december 2014 3
Postavitev nadomestnega
bloka 6 moči 600 MW v TEŠ - Novelirani investicijski program, rev. 6 i
POSLOVNA SKRIVNOST
Kratica
NSV
NT
NTC
NTP
OHV
OPPN
OVD
PCC
PCC z use
PFBC
PGD
PID
PSU
PU
PZI
RDP
RNSV
ROE
RS
SN
SOPO
ST
STS
TE
TEŠ
TP
TRR
UCTE
UL
VN
VT
WACC
ZDDV
ZGD
ZGO
ZPODPTEŠ
Pomen
Neto sedanja vrednost
Nizkotlačni
Neto čezmejna prenosna zmogljivost (Net Transfer Capacity)
Privolitev v nadaljevanje izvedbe (Notice To Proceed)
Sistem obratne hladilne vode
Občinski podrobni prostorski načrt
Okoljevarstveno dovoljenje
Prašna kurjava (Pulverised Coal Combustion)
Prašna kurjava črnega premoga z ultra nadkritičnimi parametri sveže pare
Zgorevanje premoga v lebdeči plasti pod tlakom
Projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja
Projekt izvedenih del
Področje sanacije ugreznin
Policijska uprava
Projekt za izvedbo
Razžveplanje dimnih plinov
Relativna neto sedanja vrednost
Donosnost na lastniški kapital (Return On Equity)
Republika Slovenija
Srednja napetost
Sistemski operaterji prenosnih omrežij
Srednjetlačni
Slovensko tehnično soglasje
Termoelektrarna
Termoelektrarna Šoštanj d.o.o.
Toplotna postaja
Transakcijski račun / Bančni račun
Union for the Coordination of the Transmission of Electricity
Uradni list
Visoka napetost
Visokotlačni
Utežena povprečna vrednost kapitala (ang. Weighted average cost of capital)
Zakon o davku na dodano vrednost
Zakon o gospodarskih družbah
Zakon o graditvi objektov
Zakon o poroštvu Republike Slovenije za obveznosti iz dolgoročnega posojila v višini 440
milijonov evrov, ki ga najame Termoelektrarna Šoštanj d.o.o. pri Evropski investicijski banki
za financiranje projekta postavitve nadomestnega bloka 6 moči 600 MW v Termoelektrarni
Šoštanj
m
©Termoelektrarna Šoštanj d.o.o., december 2014 4
Postavitev nadomestnega
bloka 6 moči 600 MW v TEŠ - Novelirani investicijski program, rev. 6 i
POSLOVNA SKRIVNOST
Vsebina:
1.
1.1.
1.2.
1.3.
1.4.
1.5.
1.6.
2.
2.1.
2.2.
2.3.
2.4.
2.5.
3.
3.1.
3.2.
3.3.
3.4.
4.
5.
5.1.
5.2.
5.3.
5.4.
5.5.
5.6.
5.7.
6.
6.1.
6.2.
7.
8.
8.1.
8.2.
8.3.
8.4.
9.
9.1.
9.2.
9.3.
9.4.
9.5.
9.6.
9.7.
10.
11.
12.
Stran:
UVOD
INVESTITOR
IZDELOVALCI INVESTICIJSKEGA PROGRAMA
NAMEN IN CIUI INVESTICIJSKEGA PROJEKTA
KRONOLOŠKI PREGLED INVESTICIJSKEGA PROJEKTA
POVZETEK PREDHODNO IZDELANE INVESTICIJSKE DOKUMENTACIJE
POVZETEK KLJUČNIH POSTAVK NOVELIRANEGA INVESTICIJSKEGA PROGRAMA, REVIZIJA ŠT.
6
POVZETEK NOVELIRANEGA INVESTICIJSKEGA PROGRAMA, REVIZIJA ŠT. 6
INVESTITOR
OSNOVNI PODATKI O INVESTICIJI
KRATEK OPIS TEHNOLOGIJE NADOMESTNEGA BLOKA 6
PREDRAČUNSKA VREDNOST INVESTICIJE IN VIRI FINANCIRANJA
UČINKI INVESTICIJE
PODATKI O INVESTITORJU IN IZDELOVALCIH INVESTICIJSKE DOKUMENTACIJE
PODATKI O IZDELOVALCIH INVESTICIJSKE DOKUMENTACIJE
SPLOŠNA INFORMACIJA O INVESTITORJU IN UPRAVUAVCU
PROIZVODNJA ELEKTRIČNE IN TOPLOTNE ENERGIJE TER PORABA GORIVA
POSLOVNI REZULTAT INVESTITORJA
ANALIZA OBSTOJEČEGA STANJA
ANALIZA TRGA IN TRŽNIH MOŽNOSTI
PROIZVODNJA IN PORABA ELEKTRIČNE ENERGIJE V SLOVENIJI
TRG SISTEMSKIH STORITEV
ANALIZA TRŽNIH RAZMER Z VIDIKA INVESTICIJE
GIBANJE CEN PRIMARNIH ENERGENTOV V PRIMERJAVI S CENO ELEKTRIČNE ENERGIJE
TRG EMISIJSKIH KUPONOV
GIBANJE RAZMERJA CEN ELEKTRIČNE ENERGIJE TRAPEZ/PAS
PREDVIDENE PRODAJNE CENE ELEKTRIČNE ENERGIJE IN NAKUPNE CENE EMISIJSKIH
KUPONOV V ŽIVLJENJSKI DOBI BLOKA 6
TEHNIČNO-TEHNOLOŠKA ANALIZA
TEHNOLOŠKE MOŽNOSTI
OPIS IZBRANE TEHNOLOGIJE
POTREBNO ŠTEVILO ZAPOSLENIH
ANALIZA LOKACIJE
LOKACIJA NAPRAV
TRANSPORTNE POVEZAVE
TEHNOLOŠKE POVEZAVE
UPRAVNI POSTOPEK
VPLIVI NA OKOUE
SPLOŠNO
VARSTVO ZRAKA
VARSTVO VODA
STRANSKI PRODUKTI
ZAŠČITA OKOLICE PRED HRUPOM
VPLIV ELEKTROMAGNETNEGA SEVANJA
VPLIV NA VIDEZ KRAJINE TER KULTURNE, ZGODOVINSKE IN NARAVNE ZNAMENITOSTI
ČASOVNI NAČRT IZVEDBE INVESTICIJE
OCENA VREDNOSTI PROJEKTA
NAČRT FINANCIRANJA
©Termoelektrarna Šoštanj d.o.o., december 2014 5
7
7
8
9
11
13
24
44
44
44
48
49
56
58
58
59
64
65
69
72
72
74
78
80
83
90
92
96
96
102
127
130
130
132
132
135
136
136
136
138
140
142
142
143
144
145
148
Postavitev nadomestnega
bloka 6 moči 600 MW v TEŠ - Novelirani investicijski program, rev. 6
POSLOVNA SKRIVNOST
13.
13.1.
13.2.
13.3.
13.4.
13.5.
14.
14.1.
14.2.
14.3.
15.
16.
16.1.
16.2.
17.
18.
19.
PROJEKCIJE STROŠKOV IN PRIHODKOV POSLOVANJA INVESTICIJE
VHODNI PODATKI
OSKRBA S SUROVINAMI
STROŠKI PROIZVODNJE ELEKTRIČNE ENERGIJE BLOKA 6 NA PRAGU TEŠ-a
PROJEKCIJA PRIHODKOV IN STROŠKOV POSLOVANJA PO VZPOSTAVITVI DELOVANJA
INVESTICIJE ZA OBDOBJE EKONOMSKE DOBE INVESTICIJSKEGA PROJEKTA
LIKVIDNOST PROJEKTA
PRESOJA UPRAVIČENOSTI INVESTICIJE
FINANČNO-TRŽNI UČINKI
EKONOMSKA MERILA
RAZVOJNA MERILA
POSLOVANJE TEŠ Z INVESTICIJO
ANALIZA OBČUTLJIVOSTI IN TVEGANJ
ANALIZA OBČUTUIVOSTI
ANALIZA TVEGANJ
PREDSTAVITEV IN RAZLAGA REZULTATOV
VIRI
PRILOGE
©Termoelektrarna Šoštanj d.o.o., december 20146Mk
154
154
156
163
168
173
177
177
181
181
182
189
189
192
200
203
204
Postavitev nadomestnega
bloka 6 moči 600 MW v TEŠ - Novelirani investicijski program, rev. 6 i
POSLOVNA SKRIVNOST
1. UVOD
Noveliran investicijski program revizija 6 - izdaja december 2014 je izdelan na podlagi dokumentov in
vhodnih podatkov, ki so bili usklajeni znotraj skupine HSE in odstopajo od podatkov uporabljenih za
izdelavo prejšnjih revizij investicijskega programa:
•
•
•
•
•
projekcije poslovanja Skupine HSE 2015 - 2030
7; izredna seja NS HSE d.o.o., 13.1.2015) kjer je
proizvodnje premogovnih enot TEŠ
vrednost investicije ostaja nespremenjena v
revizija 6 - izdaja Februar 2014
financiranje je usklajeno na nivoju skupine HSE
(potrjene s strani Nadzornega sveta družbe HSE d.o.o
določena odkupna cena električne energije ter obseg
primerjavi z Noveliranim investicijskim programom
in se odraža v projekcijah poslovanja skupine HSE
odkupna cena premoga je določena skladno z dopisom Premogovnika Velenje d.d. Oskrba TEŠ s
premogom z dne 15.12.2014 in dopisom Premogovnika Velenje Pojasnilo predlagane izhodiščne
cene premoga za oskrbo TEŠ d.d. z dne 19.12.2014
upoštevane so smernice načrta finančnega prestrukturiranja podjetja (NFPP), ki se odražajo v
projekcijah poslovanja družbe TEŠ d.o.o. potrjenih s strani družbenika dne 30.1.2015 in poslovnega
načrta družbe TEŠ d.o.o. potrjenega s strani družbenika dne 30.1.2015
1.1.
INVESTITOR
Termoelektrarna Šoštanj, d.o.o. je družba z omejeno odgovornostjo z enim družbenikom, to je Holding
Slovenske elektrarne d.o.o.. Naslov sedeža družbe je Cesta Lole Ribarja 18, Šoštanj. Termoelektrarna
Šoštanj je povezana v skupino Holding Slovenske elektrarne d.o.o. s sedežem v Ljubljani, na Koprski ulici
92.
Družbo vodi in zastopa eden ali več direktorjev (največ trije), ki jih za dobo štirih let imenuje družbenik.
Po poteku mandata so direktorji lahko ponovno imenovani.
Družbo vodi en direktor, dr. Matjaž Eberlinc, kateremu je mandat pričel teči 03.11.2014. Družba nima
nadzornega sveta.
V družbi je trenutno zaposlenih 444 delavcev za nedoločen čas in 2 delavca za določen čas.
Osnovna dejavnost družbe je proizvodnja električne energije in toplote. Začetek proizvodnje sega v leto
1956, ko sta pričeli z obratovanjem prvi dve enoti z močjo 2 x 30 MW. V naslednjih 20 letih so bile
zgrajene še tri proizvodne enote: blok 3 z močjo 75 MW leta 1960, blok 4 z močjo 275 MW leta 1972 ter
v letu 1978 blok 5 z močjo 345 MW. V letu 2008 sta bili blokoma 4 in 5 prigrajeni dve plinski turbini z
močjo 2 x 42 MW.
Najstarejši premogovni enoti sta bili zaustavljeni v letih 2008 (blok 2) in 2010 (blok 1), tako da trenutno
inštalirana nazivna moč elektrarne znaša 779 MW.
Zaradi dotrajanosti obstoječih enot se je investitor odločil zgraditi novo premogovno enoto za
proizvodnjo električne energije - blok 6 z nazivno močjo 600 MW.
©Termoelektrarna Šoštanj d.o.o., december 2014
7
Postavitev nadomestnega
bloka 6 moči 600 MW v TEŠ - Novelirani investicijski program, rev. 6 i
POSLOVNA SKRIVNOST
1.2.
IZDELOVALCI INVESTICIJSKEGA PROGRAMA
Za obravnavo investicije je bila izdelana investicijska dokumentacija, kot jo predpisuje veljavna
zakonodaja, z zadnjo novelacijo investicijskega programa revizija št. 5, izdelano v septembru leta 2012.
V oktobru 2013 in februarja 2014 je bila izdelana novelacija investicijskega programa revizija št. 6, ki je v
končni verziji (izdaja december 2014) aktualizirana z vhodnimi podatki, pridobljenimi in verificiranimi v
oktobru in novembru 2014, sicer pa so uporabljeni podatki, znani na dan 31.10.2014.
Tako kot pri izdelavi zadnjih treh novelacij investicijskega programa se je investitor tudi za izdelavo
tokratne novelacije (revizija št. 6) odločil, da jo izdela z lastnimi strokovnjaki ter v sodelovanju s
strokovnimi službami Holdinga Slovenskih elektrarn in Premogovnika Velenje.
Izdelovalci novelacije investicijskega programa revizija 6, izdaja december 2014, so:
TEŠ:
Miha PEČOVNIK, univ. dipl. inž. str.
mag. Branko DEBELJAK, univ. dipl. inž. str.
mag. Jože LENART, univ. dipl. inž. str.
Zlatka ZORKO, univ. dipl. ekon.
Egon JURAČ, univ. dipl. kem.
mag. Miran LEBAN, univ. dipl. inž. str.
Miran PAJER, univ. dipl. inž. str.
mag. Irena KURNIK
Gregor DROBNE, univ. dipl. gosp. inž.
Marija MEH, dipl. ekon.
Jana ŠMID, univ. dipl. ekon.
Bojan ROTOVNIK, dipl. org.
HSE (poglavje št. 5. razen podpogavje 5.5.1.):
dr. Tomaž ŠTOKELJ, univ. dipl. inž. el.
mag. Zvonko PETAN, univ. dipl. ekon.
mag. Matjaž VEČERNIK, univ. dipl. ekon.
Marko BREGAR, univ. dipl. inž. el.
Tomaž CENTRIH, univ. dipl. gosp. inž. el.
Marko TROŠT, univ. dipl. meteo.
Premogovnik Velenje (poglavje 13.3.1.):
mag. Bojan LAJLAR, univ. dipl. inž. rud.
Marijan LENART, univ. dipl. inž. rud.
Tomaž KODRIČ, univ. dipl. inž. rud.
Božo ŠPEGEL, univ. dipl. inž. rud.
Robert LAH, univ. dipl. inž. rud.
Ivan POHOREC, univ. dipl. inž. rud.
©Termoelektrarna Šoštanj d.o.o., december 2014
8
Postavitev nadomestnega
bloka 6 moči 600 MW v TEŠ - Novelirani investicijski program, rev. 6 i
POSLOVNA SKRIVNOST
1.3.
NAMEN IN CIUI INVESTICIJSKEGA PROJEKTA
Z rastjo deleža električne energije iz obnovljivih virov, predvsem fotovoltaičnih elektrarn, se vse bolj
kažejo pomanjkljivosti zasnove trga z električno energijo, ki temelji na trgovanju z električno energijo,
električno moč pa zanemarja. Energija je namreč le posledica razpoložljive električne moči in ta je
bistvena za zanesljivo in varno oskrbo. Zagotavljajo jo predvsem sistemske elektrarne, kot je šoštanjska,
ki še vedno predstavljajo hrbtenico elektroenergetskega sistema s svojo razpoložljivostjo in izvajanjem
sistemskih storitev. Upoštevaje nepredvidljivost in naključnost energije iz obnovljivih virov morajo
vlaganju v takšne proizvodne enote torej slediti tudi vlaganja v zanesljive sistemske elektrarne.
Poglavitni razlog za novo nadomestno enoto Blok 6 TEŠ je v dotrajanosti večine obstoječih proizvodnih
enot (blokov) v Termoelektrarni Šoštanj (TEŠ), saj te obratujejo z zastarelo tehnologijo, ki v nekaj letih ne
bo več izpolnjevala zahtev za tovrstne enote. Blok 5, ki bo edini ostal v obratovanju predvidoma do
vključno leta 2027, bo moral biti tehnološko posodobljen tako, da bo ustrezal okoljevarstvenim
zahtevam. Za presojo o smiselnosti investicije sta ključnega pomena tudi energetska lokacija z
razpoložljivim premogom in vso potrebno infrastrukturo za odvod električne energije.
Termoelektrarna Šoštanj predstavlja največjo elektrarno v slovenskem elektroenergetskem sistemu
(EES) z inštalirano močjo, ki znaša približno četrtino razpoložljive moči proizvodnih enot v državi.
Elektrarna zagotavlja približno tretjino proizvedene električne energije v Republiki Sloveniji. Njena vloga
je zaradi specifičnosti obratovanja, ki se prilagaja potrebam elektroenergetskega sistema in potrošnikov,
praktično nezamenljiva. Inštalirana moč obstoječih premogovnih enot je 695 MW, kar je dobrih 15 % več
od nadomestnega bloka 6.
Investitor je v predhodnih fazah izdelave investicijske dokumentacije preveril tehnološke možnosti
postavitve nove premogovne enote. Upoštevaje razpoložljiv premog, zahtevano moč, preverjenost in
dostopnost opreme ter zahtevo po čim boljšem izkoristku je bila kot optimalna izbrana varianta s kotlom
na prašno kurjavo in nazivno močjo 600 MW.
S postavitvijo nove, nadomestne enote, se bodo z uporabo najnovejših tehnologij (BAT) znatno
zmanjšale obremenitve okolja zaradi emisij snovi v okolje. Zaradi bistveno višjega izkoristka se bo
občutno znižala specifična emisija CO2, t.j. glede na enoto proizvedene električne energije.
Ključni cilji investicije so:
•
•
•
•
•
•
zanesljiva in varna oskrba Republike Slovenije z električno energijo z domačimi viri
ohraniti proizvodnjo električne energije na lokaciji TEŠ z uporabo domačega premoga
proizvodnja električne energije ob približno 30 % nižji specifični porabi premoga1
znižati emisijski faktor (kg C0 2 /kWh) z 1,25 pod 0,9
znižati stroške proizvodnje električne energije
izpolniti podnebne zaveze v okviru EU
1
Znižanje je predvideno glede na ponderirani povprečni izkoristek obstoječih proizvodnih enot TEŠ (blokov 3, 4 in 5), ki se giblje
med 32,5 % in 33 %. V primerjavi z blokom 6, maksimalni izkoristek katerega je približno 43 %, predstavlja to cca. 30 % znižanje.
©Termoelektrarna Šoštanj d.o.o., december 2014
9
Postavitev nadomestnega
bloka10moči 600 MW v TEŠ - Novelirani investicijski program, rev. 6
POSLOVNA SKRIVNOST
Osnutek novelacije investicijskega programa, izdelan v oktobru 2013 (NIP 6, izdaja oktober 2013), je bil
pripravljen zaradi:
•
•
ugotovitev iz maja 2013, navedenih v »Poročilu o stanju na projektu v nadomestni blok 6 z dne
27.05.2013«, da projekt ne izpolnjuje finančnih in časovnih zavez iz pogodbe o ureditvi razmerij v
zvezi s projektom postavitev nadomestnega bloka 6 moči 600 MW v TE Šoštanj (kot posledica
odstopanj med NIP5 in dejanskim stanjem), sklenjene med TEŠ in MF in MzlP,
upoštevanja sklepa Vlade RS št. 35400-5/2013/11 z dne 15.07.2013, s katerim je bilo TEŠ naloženo,
da pripravi novelacijo investicijskega programa za projekt izgradnje bloka 6 TEŠ.
Zaradi:
•
zahteve poslovodstva HSE d.o.o. po uskladitvi noveliranega investicijskega programa NIP 6 med
družbami HSE d.o.o., Termoelektrarno Šoštanj d.o.o. in Premogovnikom Velenje d.d., izdane na
podlagi sklepa Slovenske odškodninske družbe št. 7 z dne 21.01.2014,
•
spremenjenih ključnih vhodnih podatkov, pridobljenih s strani HSE dne 30.10.2014, t.j. cene
električne energije, cene emisijskih kuponov, obsega proizvodnje ter cene premoga,
•
upoštevanja spremembe sklepa Vlade RS št. 35400-5/2013/11, sprejete dne 13.11.2014, s katero je
bilo TEŠ naloženo, da predloži novelacijo investicijskega programa za projekt izgradnje bloka 6 TEŠ
do 31.12.2014,
•
metode obračuna stroškov montaže in rezervnih delov po pogodbi za dobavo in montažo GTO
(podpisano meseca oktobra 2009) med TEŠ in ALSTOM ter pripadajočimi aneksi in variacijami,
•
povečanja stroškov financiranja,
•
upoštevanja stroškov energentov v fazi zagonskih preizkusov
je investitor skladno z določili Uredbe o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske
dokumentacije na področju javnih financ (UL RS št. 60/2006 in UL RS 54/2010), pripravil novo verzijo
noveliranega investicijskega programa - NIP 6, izdaja december 2014.
Električno energijo, proizvedeno v TEŠ-u, kakor tudi sistemske storitve, v celoti odkupuje HSE. HSE
prodaja električno energijo, proizvedeno v TEŠ-u, kot del proizvodnega programa skupaj z električno
energijo, proizvedeno v hidroelektrarnah v Skupini HSE. To zagotavlja HSE-ju, da na trgih nastopa s
konkurenčno ponudbo iz lastnih virov, ki jo lahko dodatno dopolnjuje še s ponudbo električne energije,
ki jo kupuje od ponudnikov na trgu. Na ta način Skupina HSE deluje kot gospodarska enota in na trgih
uveljavlja interese povezanih družb v Skupini kot celoti. Pri tem lahko sinergijsko izkorišča možnosti
prodaje cenejše električne energije iz hidroelektrarn, katere razpoložljivost je odvisna od vodostaja rek
ter prodaje električne energije iz termoelektrarn, ki je dražja, vendar vedno na razpolago.
Tržni delež TEŠ-a se odraža v tržnem deležu HSE-ja. Z obratovanjem, proizvodnjo in ponudbo električne
energije iz nadomestnega bloka 6 ne bo prišlo do dodatne ponudbe električne energije, temveč bo HSE
kot prodajalec energije še nadalje razpolagal z ustreznim in stabilnim proizvodnim virom za ohranjanje in
zagotavljanje konkurenčne ponudbe na trgih.
Trenutno so cene električne energije na trgih nizke, napovedi gibanja cen elektrike v prihodnosti pa
kažejo na njihovo naraščanje.
©Termoelektrarna Šoštanj d.o.o., december 2014
10 Mk
Postavitev nadomestnega
bloka 6 moči 600 MW v TEŠ - Novelirani investicijski program, rev. 6 i
POSLOVNA SKRIVNOST
1.4.
KRONOLOŠKI PREGLED INVESTICIJSKEGA PROJEKTA
Začetek projekta sega v leto 2003, ko je bila na skupščini TEŠ sprejeta strategija razvoja družbe. V
nadaljevanju so kronološko prikazani ključni pretekli datumi projekta:
1. Energetsko dovoljenje Blok 600MW
2. Soglasja za sprejem investicije
a.)
Skupščina TEŠ-potrditev razvojnega načrta s 600 MW Blok 6
junij 2004
b.)
Blok 6 s 600 MW v Resoluciji o nac. razvojnih projektih Vlade RS
12.10.2006
c.)
Skupščina H SE (Vlada RS), razvojni načrt HSE, potrditev 600 MW Bloka 6
7.12. 2006
d.)
Imenovana Projektna skupina Blok 6 s strani Vlade RS
7.12.2006
e.)
Soglasje MG za kredit EIB 350 mio EUR
27.6.2007
f.)
Začetno soglasje MF za kredit EIB 350 mio EUR
3.7.2007
g.)
Vlada RS/MF izdaja »No objection letter za EIB-350 mio EUR«
11.7.2007
h.)
Končno soglasje MF za kredit EIB 350 mio EUR
21.9.2007
i.)
Soglasje MG za kredit EIB 350+200 mio EUR
15.12.2009
j.)
Začetno soglasje MF za kredit EIB 350+200mio EUR
8.1.2010
k.)
Vlada RS/MF izdaja »No objection letter« za EIB 440 + 110 mio EUR
18.3.2010
I.)
Soglasje MG za kredit EIB 440 + 110 mio EUR
m.) Končno soglasje MF za kredit EIB 440+ 110 mio EUR
4.
5.
6.
7.
8.
29.3.2010
14.4.2010
n.)
Soglasje MG za kredit EBRD 200 mio EUR
2.4.2010
o.)
Začetno soglasje MF za kredit EBRD 200 mio EUR
7.6.2010
p.)
Vlada RS/MG podpis pisma o podpori za EBRD - 200 mio EUR«
21.6.2010
q.)
Državni zbor sprejme Zakon o poroštvu RS za kredit 440 mio EUR
18.7.2012
r.)
Državni zbor sprejeme zakon o ratifikaciji pogodbe o poroštvu RS
za kredit EIB 440 mio EUR
25.11.2012
s.)
Podpis pogodbe z MF o načinu in pogojih zavarovanja poroštva
30.11.2012
t.)
Podpis pogodbe z MF in MzlP o ureditvi razmerij v zvezi s projektom
postavitev nadomestnega bloka 6 moči 600 MW v TE Šoštanj
3.
21.5./10.7.2006
30.11.2012
Lokacijski načrti (Občinski podrobni prostorski načrti)
a.)
Glavni tehnološki objekt
b.)
Hladilni stolp
4.9.2006 - 24.9.2007
4.9.2006-19.6.2008
Okoljevarstveno soglasje
Okoljevarstveno dovoljenje
Gradbeno dovoljenje
19.10.2007 -11.11.2009
28.12.2007 -16.02.2011
a.)
Glavni tehnološki objekt
16.03.2011
b.)
Hladilni stolp
16.03.2011
Soglasje za priključitev Bloka 6 na 400 kV prenosno omrežje
Pogodba za glavni tehnološki objekt GTO Blok 6
28.05.2012
a.)
Potrjen Investicijski program za Blok 6
april 2006
b.)
Razpis objavljen v Uradnem listu EU
sept 2006
c.)
Izbira najugodnejšega ponudnika
dec. 2006 - okt. 2007
EIB odobri 350 mio EUR
19.7.2007
Podpora Projektne skupine za Blok 6 (Služba za razvoj Vlade RS)
4.9.2007
Soglasje NS TEŠ za podpis rezervacijske pogodbe
17.9.2007
Soglasje NS HSE za nadaljevanje postopka
19.9.2007
Pridobljen OPPN za Blok 6 - pomemben pogoj za graditev
24.9.2007
Podpis pogodbe z EIB za 350 mio EUR
27.9.2007
Plačilo rezervacijske pogodbe za GTO - 25mio EUR
d.)
Soglasje NS HSE za izdajo pisma o nameri k izdaji starševske garancije HSE
18.10.2007
12.6.2008
e.)
Pridobljen OPPN za Hladilni stolp (pridobljen še zadnji prostorski načrt)
19.6.2008
f.)
Soglasje NS TEŠ za podpis pogodbe
26.6.2008
g.)
Podpis pogodbe za GTO TEŠ - Alstom P. Centrals in Alstom P. Systems
27.6.2008
©Termoelektrarna Šoštanj d.o.o., december 2014
11
/
Postavitev nadomestnega bloka 6 moči 600 MWv TEŠ - Novelirani investicijski program, rev. 6
POSLOVNA SKRIVNOST
h.)
Soglasje NS HSE za podpis starševske garancije k pogodbi za GTO
19.10.2009
i.)
Podpis pogodbe o izvajanju aktivnega nadzora projekta B6 Moči 600 MW v TEŠ
25.11.2009
j.)
Podpis starševske garancije s strani HSE
25.11.2009
k.)
Dokapitalizacija TEŠ-a v višini 85 mio EUR
30.11.2009
I.)
Plačilo avansa za GTO Alstomu
2.12.2009
m.) Start date-Začetek veljavnosti pogodbe za GTO
3.12.2009
9. Ostale pogodbe po paketih
a.)
Podpis pogodbe za RDP (konzorcij Rudis, Esotech in Engineering Doberšek)
b.)
Podpis pogodbe za Hladilni sistem s konzorcijem Rudis&SPX
22.06.2009
16.02.2010
c.)
Podpis pogodbe z RGP d.o.o. za ureditev brežine in platojev
17.06.2010
d.)
Podpis pogodbe za izvedbo gradbenih del za gl. pogonski objekt (PRIMORJE)
12.04.2011
e.)
Podpis pogodbe za izvedbo ostalih gradbenih del (RGP d.o.o.)
06.07.2012
f.)
Podpis pogodbe za izvedbo priprave hI. vode (konzorcij OVIVO in ESOTECH)
10.07.2012
g.)
Podpis pogodbe za izvedbo gradbenih inštalacij (Esotech d.d.)
19.09.2012
05.10.2012
h.)
Podpis pogodbe za izvedbo priprave in transporta produktov (Rudis d.o.o.)
i.)
Podpisana pogodba za izvedbo
lOOkV stikališča (Siemens d.o.o.)
21.12.2012
j.)
k.)
Podpisana pogodba za izvedbo
Jišča amonijačne vode (Esotech d.d.)
21.12.2012
Podpisana pogodba za izvedbo
loloških povezav (HTZIP d.o.o.)
03.01.2013
1.)
Podpisana pogodba za izvedbo
športa premoga - faza 2 (Rudis d.o.o.)
28.02.2013
M
m
m
©Termoelektrarna Šoštanj d.o.o., december 2014
12
Postavitev nadomestnega
bloka 6 moči 600 MW v TEŠ - Novelirani investicijski program, rev. 6 i
POSLOVNA SKRIVNOST
1.5.
POVZETEK PREDHODNO IZDELANE INVESTICIJSKE DOKUMENTACIJE
Za začetek izdelave investicijske dokumentacije, izdelane v skladu z Uredbo o enotni metodologiji za
pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ (Uradni list RS 60/2006, UL
RS 54/2010), štejemo Dokument identifikacije investicijskega projekta iz maja 2005, ki mu je sledila
Predinvesticijska zasnova iz julija 2005. Na osnovi teh dokumentov je bil aprila 2006 pripravljen
Investicijski program. Septembra 2007 je bila izdelana revizija št. 1 (NIP 1). Marca 2009 je bila zaključena
izdelava revizije št. 2 (NIP 2), ki ji je na zahtevo lastnika nato oktobra 2009 sledila revizija 3 (NIP 3),
avgusta 2011 pa še revizija št. 4 (NIP 4). Revizija št. 5 (NIP 5) je bila izdelana septembra 2012.
Recenzijo NIP 3 je pripravila družba CEE iz Ljubljane, recenzijo NIP 4 je opravil Inštitut za raziskave v
energetiki, ekologiji in tehnologiji iz Ljubljane, skupaj s podjetji KPMG poslovno svetovanje iz Ljubljane,
KEMA poslovno svetovanje iz Bonna ter Fakulteto za strojništvo in ladjedelništvo Univerze v Zagrebu.
Recenzijo NIP 5 je opravila družba KPMG poslovno svetovanje iz Ljubljane v sodelovanju z Inštitutom za
raziskave v energetiki, ekologiji in tehnologiji iz Ljubljane.
V tem poglavju so prikazani povzetki predinvesticijske zasnove ter investicijskih programov; osnovnega
in vseh revizij, ki so sledile. Posebna pozornost je namenjena povzetku aktualne revizije št. 6 (NIP 6), kjer
so tudi podrobneje prikazane razlike po posameznih postavkah predračunske vrednosti v primerjavi s
predhodno revizijo št. 5 (NIP 5).
Poglavja od 1.5.1. do 1.5.7. so v celoti prenesena iz predhodno sprejetih dokumentov (IP do NIP 5).
1.5.1. POVZETEK PREDINVESTICIJSKE ZASNOVE (JULIJ 2005)
V predinvesticijski zasnovi (julij 2005) sta bili za nov blok obravnavani in med seboj primerjani enoti
moči 500 MW in 600 MW, ki sta na trgu dosegljivi in že preizkušeni s parametri procesa, ki omogoča
doseganje visokega izkoristka ter s tem povezane nizke specifične emisije CO2 in ustrezne prodajne cene
električne energije.
Za obe enoti (moči 500 MW in 600 MW) je bila izračunana ekonomika investicije v 40 letnem obdobju
obratovanja pri prodajni ceni električne energije 10,5 SIT/kWh (43,75 EUR/MWh) in ceni velenjskega
lignita 26,2 EUR/t oziroma 22,9 EUR/t.
Kazalci ekonomike investicije so bili naslednji:
Tabela 1: Kazalci ekonomike investicije (julij 2005)
Pri ceni premoga 26,2 EUR/t:
- lastna cena električne energije:
- doba vračila investicijskih vlaganj
- neto sedanja vrednost (6-odstotna disk. stopnja):
- interna stopnja donosnosti:
Pri ceni premoga 22,9 EUR/t:
- lastna cena električne energije:
- doba vračila investicijskih vlaganj
- neto sedanja vrednost (6-odstotna disk. stopnja):
- interna stopnja donosnosti:
©Termoelektrarna Šoštanj d.o.o., december 2014
500 MW
600 MW
SIT/kWh
let
mio SIT
%
8,57
25
-11.556
5,2
8,45
24
-4.058
5,7
SIT/kWh
let
mio SIT
%
7,79
22
11.412
6,8
7,84
21
17.813
7,1
13
Postavitev nadomestnega
bloka14moči 600 MW v TEŠ - Novelirani investicijski program, rev. 6
POSLOVNA SKRIVNOST
1.5.2. POVZETEK INVESTICIJSKEGA PROGRAMA (APRIL 2006)
Investicijski program (april 2006) je obravnaval postavitev bloka z izbrano tehnologijo prašne kurjave z
nadkritičnimi parametri pare (270 bar, 600/610 °C) v tako imenovani tehniki BoA (nem.
Betriebsoptimierte Anlagen) in z močjo 600 MW na sponkah generatorja.
Tabela 2: Predračunska vrednost investicije (apri 2006)
Stalne cene
000 EUR
92.292,9
Gradbena dela
Tekoče cene
000 EUR
100.320,0
9.176,7
9.756,7
6,32%
Hladilni stolp
16.224,2
17.647,5
8,77 %
GPO
44.380,4
48.323,3
8,88 %
Čiščenje dimnih plinov
7.514,2
8.153,3
8,51 %
Dimnik
7.250,0
7.932,9
9,42 %
Pomožni objekti
5.900,4
6.452,9
9,36 %
Zaključna dela
1.847,1
2.052,9
11,14%
Strojno-tehnološka oprema
401.222,9
435.280,8
8,49%
Kotel s pomožno opremo
195.577,1
211.965,0
8,38 %
Turboagregat s pomožno opremo
97.850,0
106.049,2
8,38 %
Čiščenje dimnih plinov
95.500,0
103.753,8
8,64 %
Pripravljalna dela
Porast
8,70%
Priprava vode
3.050,0
3.342,5
9,59 %
Transport premoga
3.764,2
4.144,2
10,10 %
Obdelava produktov
3.732,1
4.108,8
10,09 %
Čistilna naprava odpadnih voda
1.750,0
1.917,9
9,60 %
Elektro oprema
43.400,0
46.960,0
8,20%
Energetska oprema
29.700,0
32.141,3
8,22 %
Sistem vodenja
13.700,0
14.818,8
8,17%
Ostalo
61.740,0
66.606,3
7,88%
Stroški investitorja
19.500,0
20.936,7
7,37 %
Inženiring dobavitelja
42.240,0
45.669,6
8,12%
598.655,8
649.167,1
8,44%
38.305,0
42.210,0
10,19 %
636.960,8
691.377,1
8,54%
Skupaj
Stroški financiranja
Predračunska vrednost
Za enoto je bila izračunana ekonomika investicije v 40-letnem obdobju obratovanja pri prodajni ceni
električne energije 43,75 EUR/MWh in ceni velenjskega lignita 23,18 EUR/t oziroma 2,25 EUR/GJ.
Kazalci ekonomike investicije so bili:
Tabela 3: Kazalci ekonomike investicije (april 2006)
Povprečna lastna cena električne energije
Doba vračila investicijskih vlaganj
Neto sedanja vrednost pri 6-odstotni diskontni stopnji
Interna stopnja donosnosti
Relativna neto sedanja vrednost
©Termoelektrarna Šoštanj d.o.o., december 2014
34,25 EUR/MWh
16 let
•k
88,97 mio EUR
7,5%
0,19
I»
14
Mk
Postavitev nadomestnega
bloka15moči 600 MW v TEŠ - Novelirani investicijski program, rev. 6
POSLOVNA SKRIVNOST
1.5.3. POVZETEK NOVELIRANEGA INVESTICIJSKEGA PROGRAMA - REV. 1 (SEPTEMBER 2007)
Investitor je novembra 2006 objavil Periodično informativno obvestilo za izbiro sposobnih ponudnikov
za dobavo glavne tehnološke opreme za blok 6 moči 600 MW. Na podlagi prejetih prijav je investitor
priznal sposobnost kandidatoma Alstom Power Centrales ter Siemens AG v konzorciju s Hitachi Power
Europe in Siemens Ljubljana. Aprila 2007 je naročnik obema kandidatoma poslal razpisno dokumentacijo
za dobavo in montažo glavne tehnološke opreme. Naročnik je prejeti ponudbi ovrednotil in kot ustrezno
ocenil ponudbo podjetja Alstom, kije postala podlaga za izdelavo novelacije IP (rev. 1, september 2007).
Investitor se je odločil za novelacijo investicijskega programa predvsem zaradi:
•
spremembe časovnega programa izvedbe del,
•
povečanja predračunske vrednosti objekta,
•
spremenjene strukture in pogojev financiranja.
Stanje na trgu energetske opreme visoke zahtevnosti, kakršna je predvidena za nadomestni blok 6, se je
bistveno spremenilo. Možen termin zaključka objekta bi bil šele novembra 2014 pod pogojem, da
naročnik čim prej sklene pogodbo o rezervaciji dobave. V skladu s tem je bil popravljen terminski plan v
Noveliranem investicijskem programu (revizija št. 1).
Konjunktura na trgu je povzročila rast cen jekla in jeklenih izdelkov, zaradi majhnega števila
usposobljenih izvajalcev pa posebej še dvig cen visoko zahtevne energetske opreme. V obdobju od
decembra 2005 (osnova cen za IP) do julija 2007 (osnova cen za novelirani IP) se je specifična cena
tovrstne opreme podražila s cca. 950 EUR/kW na cca. 1.450 EUR/kW. Zaradi povečanja višine posojil in
povišanja obrestnih mer so narasli tudi stroški financiranja, tako da se je predračunska vrednost objekta
po stalnih cenah povečala s 637,0 mio EUR na 953,9 mio EUR.
Tabela 4: Predračunska vrednost investicije
Sta/ne cene
000 EUR
93.575,5
1. Gradbena dela
9,8%
Tekoče cene
000 EUR
105.315,3
Pripravljalna dela
10.094,2
1,1%
10.560,5
4,6 %
Gradbena dela - GPO
48.818,6
5,1%
54.969,9
12,6 %
9.900,0
1,0 %
11.188,1
13,0 %
Gradbena dela ostalo
24.762,8
2,6 %
28.596,7
15,5%
2. Oprema z montažo
775.800,0
81,3 %
870.681,2
12,2 %
GTO
654.000,0
68,6 %
731.636,5
11,9%
RDP
99.159,6
10,4 %
113.414,0
14,4%
Hladilni stolp
%
Porast
12,5%
Priprava in čiščenje vode
5.520,0
0,6%
6.394,2
15,8 %
Transport premoga
4.328,6
0,5%
5.014,1
15,8 %
Obdelava produktov
4.291,8
0,4 %
4.971,5
15,8 %
GIS 400 kV
8.500,0
0,9 %
9.250,8
8,8 %
3. Ostalo
84.544,6
8,9%
94.662,6
12,0%
Stroški investitorja
20.670,0
2,2%
22.676,3
9,7%
Stroški financiranja
63.874,6
6,7 %
71.986,3
12,7 %
953.920,1
100%
1.070.659,2
12,2 %
SKUPAJ
Za enoto je bila izračunana ekonomika investicije v 40-letnem obdobju obratovanja pri prodajni ceni
električne energije 70 EUR/MWh in ceni velenjskega lignita 2,25 EUR/GJ.
©Termoelektrarna Šoštanj d.o.o., december 2014
15 Mk
Postavitev nadomestnega
bloka 6 moči 600 MW v TEŠ - Novelirani investicijski program, rev. 6 i
POSLOVNA SKRIVNOST
Kazalci ekonomike investicije so naslednji:
Tabela 5: Kazalci ekonomike investicije
Povprečna lastna cena električne energije
Doba vračila investicijskih vlaganj
Neto sedanja vrednost pri 6-odstotni diskontni stopnji
Interna stopnja donosnosti
Relativna neto sedanja vrednost
39,6 EUR/MWh
14,7 let
502,3 mio EUR
11,1 %
0,79
i»
©Termoelektrarna Šoštanj d.o.o., december 2014
16
Postavitev nadomestnega
bloka 6 moči 600 MW v TEŠ - Novelirani investicijski program, rev. 6 i
POSLOVNA SKRIVNOST
1.5.4. POVZETEK NOVELIRANEGA INVESTICIJSKEGA PROGRAMA - REV. 2 (MAREC 2009)
Novelirani investicijski program (revizija 2, marec 2009) je obravnaval postavitev bloka z izbrano
tehnologijo prašne kurjave z nadkritičnimi parametri pare (270 bar, 600/610 °C) v tako imenovani
tehniki BoA (nem. Betriebsoptimierte Anlagen) in z močjo 600 MW na sponkah generatorja.
Razlogi za novelacijo so bili:
•
podražitev glavne tehnološke opreme,
•
prestavitev roka izvajanja in zaključka del,
•
sprememba vrednosti gradbenih objektov,
•
sprememba v obsegu opreme po paketih,
•
spremenjeni pogoji financiranja in posledično stroški financiranja.
Tabela 6: Predračunska vrednost investicije
Stalne cene
000 EUR
Tekoče cene
000 EUR
%
102.923,6
Porast
6,2%
Gradbena dela
96.896,2
7,2%
Pripravljalna dela
11.700,0
0,9%
11.830,5
1,1%
7,1 %
GPO
54.207,2
4,0 %
58.073,8
Hladilni stolp
13.194,0
1,0 %
13.841,9
4,9 %
Ostali objekti
17.795,0
1,3 %
19.177,4
7,8 %
1.010.062,3
75,2%
1.072.793,0
6,2%
GTO
878.592,0
65,4 %
931.689,5
6,0 %
RDP
97.176,4
7,2 %
104.147,2
7,2%
Priprava vode
5.796,0
0,4%
6.336,5
9,3%
Transport premoga
4.545,0
0,3%
4.903,5
7,9%
Obdelava produktov
4.506,4
0,3 %
4.917,1
9,1%
11.446,5
0,9 %
12.476,7
9,0 %
8.000,0
0,6 %
8.322,6
4,0 %
Ostalo
22.116,9
1,6%
23.214,6
1,6%
Stroški investitorja
22.116,9
1,6 %
23.214,6
5,0%
1.129.075,5
84,1%
1.198.931,3
213.662,7
15,9 %
225.624,2
5,6%
1.342.738,2
100%
1.424.555,4
6,1%
Oprema
Hladilni sistem
GIS 400 kV
Skupaj
Stroški financiranja
SKUPAJ
84,2%
Za enoto je bila izračunana ekonomika investicije v 40-letnem obdobju obratovanja pri prodajni ceni
električne energije 70 EUR/MWh in ceni velenjskega lignita 2,25 EUR/GJ.
Kazalci ekonomike investicije so bili:
Tabela 7: Kazalci ekonomike investicije
Povprečna lastna cena električne energije
Doba vračila investicijskih vlaganj
Neto sedanja vrednost pri 7-odstotni diskontni stopnji
Interna stopnja donosnosti
Relativna neto sedanja vrednost
©Termoelektrarna Šoštanj d.o.o., december 2014
41,7 EUR/MWh
16 let
237,8 mio EUR
9,11 %
0,29
17
Postavitev nadomestnega
bloka18moči 600 MW v TEŠ - Novelirani investicijski program, rev. 6
POSLOVNA SKRIVNOST
1.5.5. POVZETEK NOVELIRANEGA INVESTICIJSKEGA PROGRAMA - REV. 3 (OKTOBER 2009)
Novelirani investicijski program (revizija št. 3, oktober 2009) je obravnaval postavitev bloka z izbrano
tehnologijo prašne kurjave z nadkritičnimi parametri pare (270 bar, 600/610°C) v tako imenovani tehniki
BoA (nem. Betriebsoptimierte Anlagen) in z močjo 600 MW na sponkah generatorja.
Razlogi za novelacijo so bili:
•
sprememba investicijske vrednosti:
o znižanje pogodbene vrednosti glavne tehnološke opreme bloka 6,
o znižanje vrednosti za napravo za razžveplanje dimnih plinov bloka 6,
o sprememba načina evakuacije električne energije,
•
povečanje predvidene prodajne cene el. energije s 70 EUR/MWh na 71,5 EUR/MWh,
•
vključitev celotnih stroškov emisijskih kuponov za emisije C0 2 po letu 2012,
•
skrajšanje gradnje s 63 mesecev na 60 mesecev,
•
sprememba stroškov financiranja v času gradnje na osnovi spremenjenih izhodišč v zvezi s strukturo
in dinamiko virov financiranja.
Tabela 8: Predračunska vrec nost investicije
Stalne cene
000 EUR
Gradbena dela
%
Tekoče cene
000 EUR
Sprememba
78.857,2
7,14%
83.697,3
6,14%
6.852,0
0,62 %
6.865,8
0,20 %
GPO
48.137,2
4,36 %
51.491,1
6,97 %
Hladilni stolp
11.304,0
1,02 %
11.811,1
4,49 %
Ostali objekti
12.564,0
1,14%
13.529,4
7,68%
Oprema
908.240,9
82,28 %
963.950,2
6,13%
GTO
694.973,0
62,96%
737.330,3
6,09 %
GTO montaža
89.000,0
8,06%
95.489,9
7,29%
Predhodna dela
25.000,0
2,26 %
24.586,6
-1,65 %
RDP
Pripravljalna dela
75.970,0
6,88 %
81.176,4
6,85%
Priprava vode
4.832,0
0,44%
5.281,0
9,29 %
Transport premoga
3.483,0
0,32 %
3.755,8
7,83%
Obdelava produktov
3.536,4
0,32%
3.857,5
9,08%
Hladilni sistem
11.446,5
1,04%
12.472,8
8,97%
Ostalo
10.116,9
0,92%
10.410,6
2,90%
Stroški investitorja
10.116,9
0,92%
10.410,6
2,90%
1.058.058,2
6,10%
111.782,3
4,88 %
1.169.840,5
5,98%
Skupaj
997.215,0
Stroški financiranja
106.579,8
SKUPAJ
1.103.794,8
90,34 %
9,66%
100,00 %
Za enoto je bila izračunana ekonomika investicije v 40-letnem obdobju obratovanja pri prodajni ceni
električne energije 71,5 EUR/MWh in ceni velenjskega lignita 2,25 EUR/6J.
©Termoelektrarna Šoštanj d.o.o., december 2014
18 Mk
Postavitev nadomestnega
bloka 6 moči 600 MW v TEŠ - Novelirani investicijski program, rev. 6 i
POSLOVNA SKRIVNOST
Kazalci ekonomike investicije so bili naslednji:
Tabela 9: Kazalci ekonomike investicije
55,83 EUR/MWh
Povprečna lastna cena električne energije
Doba vračila investicijskih vlaganj
17 let
Neto sedanja vrednost pri 7-odstotni diskontni stopnji
17,0 mio EUR
Interna stopnja donosnosti
7,17 %
0,022
Relativna neto sedanja vrednost
Zaradi spremenjenih virov financiranja je bil novembra 2009 pripravljen še dodatek št. 1 k NIP, rev. 3, ki
je upošteval te spremembe.
Tabela 10: Predračunska vrednost investicije (dodatek št. 1 - novem ber 2009)
Stalne cene
000 EUR
%
Tekoče cene
000 EUR
Sprememba
78.857,2
7,03%
83.697,3
6,14%
6.852,0
0,61 %
6.865,8
0,20%
48.137,2
4,29 %
51.491,1
6,97 %
Hladilni stolp
11.304,0
1,01 %
11.811,1
4,49%
Ostali objekti
12.564,0
1,12%
13.529,4
7,68%
Gradbena dela
Pripravljalna dela
GPO
Oprema
908.240,9
80,99 %
963.950,2
6,13 %
GTO
694.973,0
61,97 %
737.330,3
6,09%
89.000,0
7,94 %
95.489,9
7,29 %
GTO montaža
Predhodna dela
25.000,0
2,23 %
24.586,6
-1,65 %
RDP
75.970,0
6,77 %
81.176,4
6,85 %
Priprava vode
4.832,0
0,43 %
5.281,0
9,29 %
Transport premoga
3.483,0
0,31 %
3.755,8
7,83 %
Obdelava produktov
3.536,4
0,32 %
3.857,5
9,08 %
Hladilni sistem
11.446,5
1,02 %
12.472,8
8,97 %
Ostalo
10.116,9
0,90%
10.410,6
2,90%
Stroški investitorja
10.116,9
0,90%
10.410,6
2,90%
1.058.058,2
6,10%
131.058,9
5,53%
1.189.117,1
6,04 %
Skupaj
Stroški financiranja
SKUPAJ
997.215,0
124.185,7
1.121.400,6
88,93 %
11,07 %
100,00 %
Tabela 11: Kazalci ekonomike investicije (dodatek št. 1 - november 2009)
56,24 EUR/MWh
Povprečna lastna cena električne energije
Doba vračila investicijskih vlaganj
Neto sedanja vrednost pri 7-odstotni diskontni stopnji
Interna stopnja donosnosti
Relativna neto sedanja vrednost
©Termoelektrarna Šoštanj d.o.o., december 2014
17 let
19,5 mio EUR
7,20 %
0,025
19
Postavitev nadomestnega
bloka20moči 600 MW v TEŠ - Novelirani investicijski program, rev. 6
POSLOVNA SKRIVNOST
1.5.6. POVZETEK NOVELIRANEGA INVESTICIJSKEGA PROGRAMA - REV. 4 (AVGUST 2011)
Novelirani investicijski program (revizija št. 4, avgust 2011) je obravnaval postavitev bloka z izbrano
tehnologijo prašne kurjave z nadkritičnimi parametri pare (270 bar, 600/610°C) v tako imenovani tehniki
BoA (Betriebsoptimierte Anlagen) in z močjo 600 MW na sponkah generatorja.
Razlogi za novelacijo so bili:
•
spremenjena ocenitev stroškov pogodbe za dobavo glavne tehnološke opreme
•
sprememba vrednosti gradbenih objektov
•
sprememba v obsegu opreme po paketih
•
spremenjeni pogoji financiranja in posledično stroški financiranja
•
vključitev stroškov razgradnje vseh enot v ekonomiko projekta
•
podrobnejša opredelitev vseh parametrov premoga
Tabela 12: Predračunska vrednost investicije (avgust 2011)
Stalne cene
%
000 EUR
Tekoče cene
000 EUR
Sprememba
Gradbena dela
74.868,2
6,26%
75.969,3
1,47%
Pripravljalna dela
20.485,7
1,71 %
20.569,7
0,41%
G PO
34.663,3
2,90 %
35.342,0
1,96%
Ostali objekti
10.680,7
0,89 %
11.000,0
2,99 %
8.507,6
0,71 %
8.507,6
0,00 %
530,9
0,04 %
550,0
3,60 %
Upravna stavba
Ostalo
Oprema
964.273,6
80,63 %
1.063.120,7
GTO
699.156,3
58,46 %
699.434,0
0,04 %
GTO eskalacija
9.372,6
0,78 %
100.056,5
967,54 %
GTO montaža
97.205,9
8,13 %
100.000,0
2,87 %
Rezervacijska pogodba
25.000,0
2,09%
25.000,0
0,00 %
RDP
78.553,0
6,57 %
82.053,0
4,46 %
Priprava vode
7.515,9
0,63 %
7.700,0
2,45 %
Transport premoga
4.986,9
0,42 %
5.100,0
2,27 %
Obdelava produktov
13.000,1
1,09%
13.500,0
3,85 %
Hladilni sistem
23.338,1
1,95 %
24.047,2
3,04 %
Tehnološke povezave
1.989,4
0,17 %
2.000,0
0,53 %
Priključitev na EES RS
3.446,7
0,29 %
3.500,0
1,55 %
Ostalo
708,8
0,06 %
730,0
2,99%
Ostalo
34.118,6
2,85%
35.106,9
2,90%
Stroški investitorja
27.574,3
2,31 %
28.337,8
2,77 %
Zavarovanje
Skupaj
Stroški financiranja*
SKUPAJ
6.769,1
3,44%
1.073.260,4
89,74 %
1.174.196,9
9,40%
122.678,7
10,26 %
128.550,2
4,79 %
1.302.747,0
8,93%
6.544,3
1.195.939,1
0,55 %
10,25 %
100,00 %
* Vsi stroški financiranja so računani do 31.12.2014, datum zaključka projekta (t.i. PAC datum) je bil
predviden v novembru 2014.
©Termoelektrarna Šoštanj d.o.o., december 2014
20 Mk
Postavitev nadomestnega
bloka 6 moči 600 MW v TEŠ - Novelirani investicijski program, rev. 6 i
POSLOVNA SKRIVNOST
Tabela 13: Viri financiranja (v 000 EUR)
000 EUR
%
1. Lastniški viri
469.747,0
•
HSE
324.927,7
24,9
.
TEŠ
144.819,3
11,1
2. Kredit EIB
550.000,0
42,2
3. Kredit EBRD
200.000,0
15,4
83.000,0
6,4
4. Krediti skupine HSE
Skupaj
1.302.747,0
36,0
100,0
Za enoto je bila izračunana ekonomika investicije v 40-letnem obdobju obratovanja pri prodajni ceni
električne energije in emisijskih kuponov, predvidenih v osnutku NEP, ter pri ceni velenjskega lignita z
osnovno stroškovno ceno 2,25 EUR/GJ.
Kazalci ekonomike investicije so bili naslednji:
Tabela 14: Kazalci ekonomike investicije
Povprečna lastna cena električne energije
78,86 EUR/MWh
Povprečna lastna cena električne energije brez CO2
41,49 EUR/MWh
Doba vračila investicijskih vlaganj
Neto sedanja vrednost pri 7-odstotni diskontni stopnji
Interna stopnja donosnosti
Relativna neto sedanja vrednost
©Termoelektrarna Šoštanj d.o.o., december 2014
15 let
83,6 mio EUR
7,59 %
0,108
21
Postavitev nadomestnega
bloka 6 moči 600 MW v TEŠ - Novelirani investicijski program, rev. 6 i
POSLOVNA SKRIVNOST
1.5.7. POVZETEK NOVELIRANEGA INVESTICIJSKEGA PROGRAMA - REV. 5 (SEPTEMBER 2012)
Novelirani investicijski program (revizija št. 5, september 2012) je obravnaval postavitev bloka z izbrano
tehnologijo prašne kurjave z nadkritičnimi parametri pare (270 bar, 600/610 °C) v tako imenovani
tehniki BoA (nem. Betriebsoptimierte Anlagen) in z močjo 600 MW na sponkah generatorja.
Razlogi za novelacijo so bili:
•
spremenjena ocenitev stroškov montaže iz pogodbe za dobavo glavne tehnološke opreme
•
upoštevanje vrednosti pogodb in zavezujočih ponudb v vrednostih ostalih paketov investicije
•
upoštevanje zamud v terminskem planu, ki so bili posledica zamika pri izdaji državnega poroštva za
kredit EIB
•
sprememba vrednosti gradbenih objektov
Tabela 15: Predračunska vrednost investicije
Stalne cene
000 EUR
Gradbena dela
67.589,7
Pripravljalna dela
GPO
%
Tekoče cene
000 EUR
5,19%
67.589,7
20.973,6
1,61 %
20.973,6
30.690,8
2,36 %
30.690,8
Ostali objekti
6.867,7
0,53 %
6.867,7
Upravna stavba
8.507,6
0,65 %
8.507,6
550,0
Ostalo
Oprema
0,04 %
550,0
1.126.738,5
86,51 %
1.126.738,5
709.567,1
54,48 %
709.567,1
GTO eskalacija
97.500,0
7,49 %
97.500,0
GTO montaža
156.500,0
12,02 %
156.500,0
GTO
Rezervacijska pogodba
25.000,0
1,92%
25.000,0
RDP
81.749,9
6,28 %
81.749,9
Priprava vode
7.520,2
0,58 %
7.520,2
Transport premoga
3.456,2
0,27 %
3.456,2
Obdelava produktov
14.598,1
1,12 %
14.598,1
Hladilni sistem
25.117,0
1,93 %
25.117,0
Tehnološke povezave
2.000,0
0,15 %
2.000,0
Priključitev na EES RS
3.000,0
0,23 %
3.000,0
Ostalo
730,0
0,06 %
730,0
Ostalo
26.067,9
2,00%
26.067,9
Stroški investitorja
19.298,8
1,48 %
19.298,8
6.769,1
0,52 %
6.769,1
Zavarovanje
Skupaj
1.220.396,1
Stroški financiranja*
SKUPAJ
82.096,2
1.302.492,3
93,70 %
6,30 %
100,00 %
1.220.396,1
82.096,2
1.302.492,3
* Vsi stroški financiranja so računani do 31.12.2014, datum zaključka projekta (t.i. PAC datum) pa je bil
predviden v juniju 2015.
©Termoelektrarna Šoštanj d.o.o., december 2014
22
Postavitev nadomestnega
bloka23moči 600 MW v TEŠ - Novelirani investicijski program, rev. 6
POSLOVNA SKRIVNOST
Tabela 16: Viri financiranja
000 EUR
%
1. Lastniški viri
469.492,3
•
HSE
324.927,7
24,9
•
TEŠ
144.564,6
11,1
2. Kredit EIB
550.000,0
42,2
3. Kredit EBRD
200.000,0
15,4
83.000,0
6,4
4. Krediti skupine HSE
Skupaj
1.302.492,3
36,0
100,0
Za enoto je bila izračunana ekonomika investicije v 40-letnem obdobju obratovanja pri prodajni ceni
električne energije in emisijskih kuponov, predvidenih v osnutku NEP, ter pri ceni velenjskega lignita z
osnovno stroškovno ceno 2,25 EUR/GJ.
Kazalci ekonomike investicije so bili naslednji:
Tabela 17: Kazalci ekonomike investicije
Povprečna lastna cena električne energije
78,45 EUR/MWh
Povprečna lastna cena električne energije brez CO2
41,31 EUR/MWh
Doba vračila investicijskih vlaganj
Neto sedanja vrednost pri 7-odstotni diskontni stopnji
Interna stopnja donosnosti
Relativna neto sedanja vrednost
©Termoelektrarna Šoštanj d.o.o., december 2014
15 let
112,9 mio EUR
7,75 %
0,116
23 Mk
Postavitev nadomestnega
bloka24moči 600 MW v TEŠ - Novelirani investicijski program, rev. 6
POSLOVNA SKRIVNOST
1.6.
POVZETEK KLJUČNIH POSTAVK NOVELIRANEGA INVESTICIJSKEGA
PROGRAMA, REVIZIJA ŠT. 6
1.6.1. RAZLOGI ZA IZDELAVO NOVELIRANEGA INVESTICIJSKEGA PROGRAMA
Investitor se je odločil za izdelavo novelacije investicijskega programa št. 6 (osnutek NIP 6, izdaja
december 2014) na osnovi razlogov, navedenih v nadaljevanju:
•
ugotovitev iz maja 2013, navedenih v »Poročilu o stanju na projektu v nadomestni blok 6 z dne
27.05.2013«, da projekt ne izpolnjuje finančnih in časovnih zavez iz Pogodbe o ureditvi razmerij v
zvezi s projektom postavitev nadomestnega bloka 6 moči 600 MW v TE Šoštanj (kot posledica
odstopanj med NIP 5 in dejanskim stanjem), sklenjene med TEŠ in MF in MzlP,
•
upoštevanja spremembe sklepa Vlade RS št. 35400-5/2013/11 sprejete dne 13.11.2014, s katerim je
bilo naloženo TEŠ, da pripravi novelacijo investicijskega programa za projekt izgradnje bloka 6 TEŠ.
Zaradi:
•
zahteve poslovodstva HSE d.o.o. po uskladitvi noveliranega investicijskega programa NIP 6 med
družbami HSE d.o.o., Termoelektrarno Šoštanj d.o.o. in Premogovnikom Velenje d.d., izdane na
podlagi sklepa Slovenske odškodninske družbe št. 7 z dne 21.01.2014,
•
spremenjenih ključnih vhodnih podatkov, pridobljenih s strani HSE dne 30.10.2014, t.j. cene
električne energije, cene emisijskih kuponov, cene premoga ter obsega proizvodnje,
•
zaradi metode obračuna stroškov montaže in rezervnih delov po pogodbi za dobavo in montažo GTO
(podpisano meseca oktobra 2009) med TEŠ in ALSTOM ter pripadajočimi aneksi in variacijami,
•
zaradi povečanja stroškov financiranja,
•
zaradi upoštevanja stroškov energentov v fazi zagonskih preizkusov,
je investitor skladno z določili Uredbe o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske
dokumentacije na področju javnih financ (UL RS št. 60/2006 in UL RS 54/2010), pripravil končno verzijo
noveliranega investicijskega programa - NIP 6, izdaja december 2014.
Zaradi nezmožnosti črpanja kreditov EIB in delno EBRD kot posledica nepravočasne pridobitve
veljavnega državnega poroštva za kredit EIB, je prišlo do začasnega suspenza del na gradbišču v času od
01.11.2012 do 14.03.2013, kar je imelo za posledico podaljšanje roka dokončanja projekta do
27.11.2015.
V času od maja 2013 do izdelave NIP 6 je investitor izvedel pogajanja z dobaviteljem glavne tehnološke
opreme s ciljem skrajšanja roka dokončanja projekta. Dogovor je bil formaliziran s podpisom aneksa Št. 9
k osnovni pogodbi, kjer se datum začasnega prevzema opreme prestavlja za 5 mesecev nazaj na datum
26.06.2015, kot je bil v NIP 5. V kolikor do tega premika začasnega prevzema za 5 mesecev nazaj ne bi
prišlo, bi se vrednost investicije še dodatno povečala vsaj za stroške financiranja.
Odmiki finančnih zavez iz pogodbe iz prve alineje se odražajo v dvigu investicijske vrednosti projekta.
Vzroki in višina odstopanj vrednosti posameznih postavk v primerjavi z NIP5 so podrobneje obrazložene
v točki 1.6.3 in 1.6.4.
V januarju 2014 je bil z glavnim dobaviteljem, družbo Alstom, sklenjen dogovor (aneks 11), s katerim se
del načrtovanih plačil za dela izvedena v letu 2014 prestavi v leto 2015. Ta dogovor je bil sklenjen zaradi
spremenjenih možnosti zagotavljanja virov za financiranje investicije v letu 2014.
©Termoelektrarna Šoštanj d.o.o., december 2014
24 Mk
Postavitev nadomestnega
bloka25moči 600 MW v TEŠ - Novelirani investicijski program, rev. 6
POSLOVNA SKRIVNOST
Novelirani investicijski program "Postavitev nadomestnega bloka 6 moči 600 MW v Termoelektrarni
Šoštanj" revizija št. 6 (NIP 6) je izdelan v skladu z določili Uredbe o enotni metodologiji za pripravo in
obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ (UL RS št. 60/2006 in UL RS 54/2010),
upoštevaje specifičnost infrastrukturnega značaja investicije in stopnjo gotovosti projekta, ki je sedaj že
na nivoju 98 %. Termoelektrarna Šoštanj je dolžna upoštevati citirano uredbo v skladu s 3. členom te
uredbe, ki predpisuje obvezno uporabo le-te v primeru, da se za zagotovitev virov financiranja investicije
zahteva državno poroštvo. Glede na to, da je za kredit EIB v vrednosti 440 mio EUR bilo izdano državno
poroštvo, je uporaba te metodologije, obvezna.
Vsi izračuni v investicijskem programu so narejeni na osnovi podatkov iz že izdelane dokumentacije,
podatkov proizvajalcev opreme ter na osnovi podatkov pristojnih strokovnih služb Termoelektrarne
Šoštanj (TEŠ), Holdinga Slovenske elektrarne (HSE) in Premogovnika Velenje (PV). Vsa uporabljena
dokumentacija za izdelavo NIP 6 je navedena v poglavju 18 Viri.
Vsi ekonomski izračuni temeljijo na stalnih cenah, razen cen električne energije, cene premoga in
kuponov CO2, ki so podane s strani strokovnih služb HSE in PV.
Kazalci ekonomike investicije so naslednji:
Tabela 18: Kazalci ekonomike investicije (december 2014)
Doba vračila investicijskih vlaganj (let)
16
NSV pri WACC 5,89 % (v 000 EUR)
54.948,3
NSV pri 7 % d.s. (v 000 EUR)
-133.835,4
ISD
6,19 %
RNSV
0,050
Kazalnik relativne koristnosti
1,015
Donosnost na lastniški kapital (ROE)
8,09 %
LCOE - diskontirana proizvodna cena električne
82,3
energije (pred davki, EUR/MWh)
Povprečna lastna cena (EUR/MWh)
74,58
Povprečna lastna cena brez CO2 (EUR/MWh)
50,87
Finančne in ekonomske izračune podajamo v nadaljevanju.
©Termoelektrarna Šoštanj d.o.o., december 2014
25 Mk
Postavitev nadomestnega
bloka 6 moči 600 MW v TEŠ - Novelirani investicijski program, rev. 6 i
POSLOVNA SKRIVNOST
1.6.2. PRIMERJAVA PREDRAČUNSKE VREDNOSTI INVESTICIJE
Tabela 19: Primerjava predračunske vrednosti investicije
Razlika
NIP 5
GRADBENA DELA
67.589.700
Pripravljalna dela
NIP 6
11.871.400
79.461.100
20.973.600
319.100
21.292.700
38.272.900
30.690.800
7.582.100
Ostali objekti
6.867.700
3.536.000
10.403.700
Upravna stavba
8.507.600
434.200
8.941.800
550.000
0
550.000
1.126.738.500
65.062.500
1.191.801.000
988.567.100
49.227.700
1.037.794.800
RDP
81.749.900
2.300.300
84.050.200
Hladilni sistem
25.117.000
339.900
25.456.900
Priprava vode
7.520.200
1.612.200
9.132.400
Transport premoga
3.456.200
208.400
3.664.600
17.749.300
GPO
Ostalo
OPREMA
GTO
Obdelava produktov
14.598.100
3.151.200
Tehnološke povezave
2.000.000
1.249.900
3.249.900
Priključitev na EES
3.000.000
-188.700
2.811.300
730.000
7.161.600
7.891.600
26.067.900
6.768.400
32.836.300
19.298.800
5.834.700
25.133.500,0
6.769.100
933.700
7.702.800,0
SKUPAJ FINANCIRANJE
82.096.200
42.263.100
124.359.300
Stroški financiranja
82.096.200
42.263.100
124.359.300
1.302.492.300
125.965.400
1.428.457.700
Ostalo
OSTALO
Projektiranje in dokumentacija
Inženiring
Svetovanje in konzultacije
Študije in elaborati
Supernadzor in strokovna ocena
Ostalo
Zavarovanje
SKUPAJ
NIP 5 = Novelirani IP - revizija 5, september 2012
NIP 6 = Novelirani IP - revizija 6, december 2014
OPOMBA: Zgoraj navedena predračunska vrednost investicije je ocenjena na podlagi trenutno znanih
podatkov. Njena dejanska vrednost pa bo znana, ko bodo podani vsi končni obračuni.
©Termoelektrarna Šoštanj d.o.o., december 2014
26
Postavitev nadomestnega
bloka 6 moči 600 MW v TEŠ - Novelirani investicijski program, rev. 6 i
POSLOVNA SKRIVNOST
1.6.3. ODMIKI OD NIP 5
Skladno s 6. členom Uredbe o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije
na področju javnih financ so v tem poglavju prikazani odmiki posameznih parametrov NIP 6 od tistih v
NIP 5, in sicer so obravnavani:
a.) odmiki iz analize občutljivosti NIP 5,
b.) odmiki, ki so posledica pomanjkljivosti pri načrtovanju in
c.) odmiki, na katere načrtovalci niso mogli vplivati.
1.6.3.1.
ODMIKI PARAMETROV IZ ANALIZE OBČUTUIVOSTI V NIP 5
V NIP 5 je bila v okviru vrednotenja investicije izdelana tudi analiza občutljivosti projekta na spremembo
vrednosti investicije, spremembo prodajne cene električne energije, spremembo cene emisijskega
kupona, spremembo cene premoga in spremembo diskontnega faktorja. V nadaljevanju so opisani
odmiki teh parametrov v NIP 6 glede na njihove vrednosti v NIP 5.
1.6.3.1.1. ODMIKI INVESTICIJSKE VREDNOSTI
V Tabela 20 je prikazano odstopanje ocenjene investicijske vrednosti med NIP 6 in NIP 5. Odstopanja so
skladno s 6. členom Uredbe razdeljena med tista, ki so posledica vzrokov, na katera načrtovalci niso
imeli vpliva, ter ostala, ki so torej posledica pomanjkljivosti pri načrtovanju. Pojasnila odstopanj so
navedena v poglavju 1.6.4.
©Termoelektrarna Šoštanj d.o.o., december 2014
27
I
Postavitev nadomestnega bloka 6 moči 600 MW v TEŠ - Novelirani investicijski program, rev. 6
POSLOVNA SKRIVNOST
Tabela 20: Primerjalna tabela odstopanj ocenjene investicijske vrednosti med NIP 6 in NIP 5 (v
000 EUR)
Sprememba
NIP 5
NIP 6
Odmiki
parametrov
zaradi
pomanjkljivosti
pri načrtovanju
Odmiki
parametrov
izven vpliva
načrtovalcev
GRADBENA DELA
67.589,7
11.871,4
79.461,1
11.871,4
9.028,2
2.843,2
Pripravljalna dela
20.973,6
319,1
21.292,7
319,1
0,0
319,1
0,0
0,0
0,0
319,1
30.690,8
7.582,1
38.272,9
7.582,1
5.487,0
0,0
0,0
0,0
logistika nepredvidena dela
GPO
Aneks št. 3
319,1
3.023,0
3.023,0
gradbene inštalacije
785,0
785,0
1.679,0
2.095,1
končni obračun s Primorjem
1.679,0
tožbe kooperantov (rezervacija)
1.150,0
1.150,0
pospešena dela RGP
933,0
933,0
12,1
12,1
razno
Ostali objekti
6.867,7
3.536,0
3.107,0
izvedba pilotov pod silosi
609,0
609,0
spremembe med PGD in PZI
550,0
550,0
pospešena dela aneks 2
250,0
250,0
sanacija lokalnih in državnih cest
sanacija lokalnih in državnih cest
(rezervacija)
179,0
179,0
zunanja ureditev
3.536,0
10.403,7
448,0
448,0
2.500,0
1.000,0
1.000,0
500,0
500,0
434,2
1.500,0
1.000,0
8.507,6
434,2
8.941,8
434,2
550,0
0,0
550,0
0,0
1.126.738,5
65.062,5
1.191.801,0
65.062,5
39.737,2
25.325,3
988.567,1
49.227,7
1.037.794,8
49.227,7
34.316,2
14.911,5
sanacija območja deponij
Upravna stavba
Ostalo
OPREMA
GTO
Glavna tehnološka oprema z
aneksi 17,18 in 19
14.911,5
montaža po sistemu C+F
23.428,2
23.428,2
rezervni deli
10.888,0
10.888,0
2.300,3
127,3
RDP
429,0
81.749,9
2.300,3
84.050,2
14.911,5
stroški demobilizacije
demontaža cevovoda na
izpraznilnem rezervoarju za
potrebe kislinskega čiščenja kotla
demontaža cevovodov zaradi
izvedbe epoksi premaza
dodatna dela na povezavi T3000Alspa
2.173,0
8,3
8,3
gumiranje rezervoarja produkta
izvedba cevovoda od
izpraznilnega rezervoarja do
bagerskega črpališča
94,4
94,4
16,5
16,5
analiza na penjenje
3,6
3,6
©Termoelektrarna Šoštanj d.0.0., december 2014
2.173,0
2.173,0
2,2
2,2
2,4
2,4
28 ®
t
Postavitev nadomestnega
bloka29moči 600 MW v TEŠ - Novelirani investicijski program, rev. 6
POSLOVNA SKRIVNOST
Sprememba
NIP 5
Hladilni sistem
izdelava dimovodnega kanala,
površina za izdelavo, sprememba
šotora
Priprava vode
25.117,0
7.520,2
NIP 6
339,9
1.612,2
25.456,9
9.132,4
prestavitev dela opreme iz
rednega dela na investicijo
stroški zaradi nepravočasnega
plačila avansa
nepredvidena dela do konca
projekta
Transport premoga
339,9
339,9
310,7
310,7
29,2
29,2
1.612,2
1.539,6
1.539,6
1.539,6
56,1
208,4
3.664,6
14.598,1
3.151,2
17.749,3
208,4
140,0
140,0
68,4
68,4
3.151,2
42,5
2.814,2
294,5
8,0
5,0
5,0
ogrevanje prostorov silosov
29,6
29,6
1.249,9
1.249,9
preseganje osnovne pogodbe po
NIP 5
256,0
256,0
aneks k pogodbi
477,4
477,4
ostala nepredvidena dela
516,5
516,5
-188,7
-188,7
Priključitev na EES
3.000,0
1.249,9
-188,7
3.249,9
2.811,3
-233,2
-233,2
19,5
19,5
23,6
23,6
ostalo nepredvideno
1,4
1,4
7.161,6
2.102,1
450,0
450,0
545,0
545,0
462,0
462,0
43,0
43,0
196,8
196,8
7.161,6
oprema in storitve ekološkega
informacijskega sistema
oprema in storitve procesnega in
upravljaIskega informacijskega
sistema
ostala oprema in storitve
povezane z IT sistemi TEŠ 6
projektiranje, montaža in dobava
zračnih topov
©Termoelektrarna Šoštanj d.o.o., december 2014
7.891,6
3.108,7
294,5
400 kV GIS stikališče
730,0
0,0
8,0
izdelava dokumentacije
merilni števci za paralelne
meritve
Ostalo
pasivna in aktivna komunikaciska
oprema ter sistemska strojna
oprema za izvajanje IT sistemov
TEŠ 6
72,6
2.814,2
pospešitvena dela
2.000,0
0,0
16,5
208,4
instrumentalni zrak
sprememba napajanja cevnega
traka
Tehnološke povezave
Odmiki
parametrov
izven vpliva
načrtovalcev
56,1
16,5
3.456,2
aneks št. 2
nepredvidena dela do konca
projekta
Obdelava produktov
prestavitev dela opreme iz
rednega dela na investicijo
Odmiki
parametrov
zaradi
pomanjkljivosti
pri načrtovanju
0,0
0,0
5.059,5
29 Mk
Postavitev nadomestnega
bloka 6 moči 600 MW v TEŠ - Novelirani investicijski program, rev. 6 i
POSLOVNA SKRIVNOST
Sprememba
NIP 5
NIP 6
strošek za cevovode za kemično
čiščenje kotla
strošek za dobavo dušika za
konzervacijo kotla bloka 6
izvajanje del antikorozijske
zaščite na B6
strošek za nabavo potopnih
črpalk
Odmiki
parametrov
zaradi
pomanjkljivosti
pri načrtovanju
96,0
96,0
5,0
5,0
7,5
7,5
6,6
6,6
strošek za nabavo gasilskih cevi
2,2
2,2
odvoz žlindre
Prekoračitev že sklenjenih
pogodb na NIP 5 na dan
31.7.2013
Predvidena sredstva za
dokončanje projekta
10,0
10,0
277,9
277,9
5.059,5
26.067,9
6.768,4
32.836,3
Projektiranje in dokumentacija
4.671,0
5.834,7
25.133,5
OSTALO
Inženiring
7.100,0
Svetovanje in konzultacije
1.427,0
Študije in elaborati
1.600,8
Supernadzor in strokovna ocena
Ostalo
5.834,7
6.768,4
0,0
5.834,7
3.600,0
6.769,1
933,7
7.702,8
26.067,9
6.768,4
32.836,3
SKUPAJ FINANCIRANJE
82.096,2
42.263,1
Stroški financiranja
82.096,2
42.263,1
1.302.492,3
125.965,4
Zavarovanje
1.6.3.1.2.
5.059,5
900,0
Skupaj
SKUPAJ
6.768,4
Odmiki
parametrov
izven vpliva
načrtovalcev
933,7
933,7
124.359,3
42.263,1
21.197,5
21.065,6
124.359,3
42.263,1
21.197,5
21.065,6
1.428.457,7
125.965,4
76.731,3
49.234,1
O D M I K I V CENI ELEKTRIČNE ENERGIJE
E l e k t r i č n o e n e r g i j o , p r o i z v e d e n o v T E Š - u , v celoti o d k u p u j e H S E , ki j e za p o t r e b e
NIP 6 n a
osnovi
p r i d o b l j e n i h n a p o v e d i c e n E E , ki j i h j e d n e 3 0 . 1 0 . 2 0 1 4 p o s r e d o v a l H S E , t a pa pridobil s s t r a n i d r u ž b e P o y r y
(ref. 3 5 ) , ki j e p o d a l d o l g o l e t n e p r o j e k c i j e o d k u p n i h c e n e l e k t r i č n e e n e r g i j e iz T E Š - a . V T a b e l a 2 1 j e
p r i k a z a n a p r i m e r j a v a p r o d a j n i h c e n e l e k t r i č n e e n e r g i j e m e d NIP 6 in NIP 5.
©Termoelektrarna Šoštanj d.o.o., december 2014
30
Postavitev nadomestnega
bloka31moči 600 MW v TEŠ - Novelirani investicijski program, rev. 6
POSLOVNA SKRIVNOST
Tabela 21: Primerjava odkupnih cen električne energije in nakupnih cen emisijskih kuponov CO2 med
NIP 5 in NIP 6
2022
2023
2017
2021
2015
2016
2018
2019
2020
NIP5 - Cena elek. energije (EUR/MWh)
63,50
74,90
75,97
77,04
78,11
79,18
80,90
82,67
84,47
NIP6 - Cena elek. energije (EUR/MWh)
45,43
47,54
47,34
55,51
61,00
63,94
70,84
75,19
77,80
NIP5 -Cena emisij, kupona (EUR/t)
8,50
22,96
23,65
24,07
24,50
24,93
25,37
25,82
26,79
NIP6 - Cena emisij, kupona (EUR/t)
5,35
6,22
6,63
6,89
6,94
7,35
8,10
8,78
10,85
NIP5 - Cena premoga (EUR/GJ)
2,25
2,26
2,27
2,28
2,30
2,31
2,32
2,33
2,34
2,75
2,75
2,75
2,75
2,75
2,75
2,75
2,75
2,75
2024
2025
2026
2027
2028
2029
2030
2031
2032
NIP5 - Cena elek. energije (EUR/MWh)
86,31
88,19
89,55
90,94
92,35
93,79
95,24
97,08
98,96
NIP6 - Cena elek. energije (EUR/MWh)
86,73
86,91
90,95
92,05
91,78
94,37
93,13
95,82
101,40
NIP5 - Cena emisij, kupona (EUR/t)
27,79
28,82
29,90
31,01
32,17
33,37
34,62
35,89
37,21
NIP6 - Cena emisij, kupona (EUR/t)
14,13
17,86
21,27
23,59
24,80
25,93
27,10
28,44
29,87
NIP5 - Cena premoga (EUR/GJ)
2,35
2,37
2,38
2,39
2,40
2,41
2,43
2,44
2,45
NIP6 - Cena premoga (EUR/GJ)
2,75
2,75
2,75
2,75
2,75
2,75
2,75
2,75
2,75
NIP6 - Cena premoga (EUR/GJ)
2033
2034
2035
2036
2037
2038
2039
2040
NIP5 - Cena elek. energije (EUR/MWh)
100,87
102,82
104,81
106,84
108,90
111,01
113,16
115,34
NIP6 - Cena elek. energije (EUR/MWh)
106,48
113,17
113,66
115,01
115,97
115,65
117,61
121,09
NIP5 - Cena emisij, kupona (EUR/t)
38,58
40,00
41,48
43,01
44,59
46,23
47,94
49,70
NIP6 - Cena emisij, kupona (EUR/t)
31,36
32,91
34,60
36,18
37,75
39,33
40,90
42,48
NIP5 - Cena premoga (EUR/GJ)
2,46
2,47
2,49
2,50
2,51
2,52
2,54
2,55
NIP6 - Cena premoga (EUR/GJ)
2,75
2,75
2,75
2,75
2,75
2,75
2,75
2,IS
2041
2042
2043
2044
2045
2046
2047
2048
NIP5 - Cena elek. energije (EUR/MWh)
117,57
119,85
122,16
124,53
126,93
129,39
131,89
134,44
NIP6 - Cena elek. energije (EUR/MWh)
121,09
121,09
121,09
121,09
121,09
121,09
121,09
121,09
NIP5 - Cena emisij, kupona (EUR/t)
51,53
53,43
55,40
57,44
59,55
61,75
64,02
66,38
NIP6 - Cena emisij, kupona (EUR/t)
42,48
42,48
42,48
42,48
42,48
42,48
42,48
42,48
NIP5 - Cena premoga (EUR/GJ)
2,56
2,57
2,59
2,60
2,61
2,63
2,64
2,65
NIP6 - Cena premoga (EUR/GJ)
2,75
2,75
2,75
2,75
2,75
2,75
2,75
2,75
2049
2050
2051
2052
2053
2054
NIP5 - Cena elek. energije (EUR/MWh)
137,04
139,69
142,39
145,14
147,95
150,81
NIP6 - Cena elek. energije (EUR/MWh)
121,09
121,09
121,09
121,09
121,09
121,09
NIP5 - Cena emisij, kupona (EUR/t)
68,83
71,36
73,99
76,71
79,54
82,47
NIP6- Cena emisij, kupona (EUR/t)
42,48
42,48
42,48
42,48
42,48
42,48
NIP5 - Cena premoga (EUR/GJ)
2,67
2,68
2,69
2,71
2,72
2,73
NIP6 - Cena premoga (EUR/GJ)
2,75
2,75
2,75
2,75
2,75
2,75
©Termoelektrarna Šoštanj d.o.o., december 2014
31 Mk
Postavitev nadomestnega
bloka 6 moči 600 MW v TEŠ - Novelirani investicijski program, rev. 6 i
POSLOVNA SKRIVNOST
1.6.3.1.3. ODMIKI V CENI EMISIJSKIH KUPONOV
Podobno kot električno energijo, proizvedeno v TEŠ-u, ko jo v celoti odkupi in nato dalje trži HSE, za
potrebe TEŠ-a opravi tudi nakup celotne količine emisijskih kuponov CO2. Dolgoletno projekcijo
nakupnih cen emisijskih kuponov je za NIP 6 na osnovi pridobljenih napovedi cen CO2 s strani družbe
Poyry (ref. 35), ki jih je dne 30.10.2014 posredoval HSE. V Tabela 21 je prikazana primerjava cen
kuponov iz NIP 6 s tistimi iz NIP 5.
1.6.3.1.4. ODMIKI V CENI PREMOGA
Uporabljene cene premoga v NIP 6, izdaja december 2014, so določene z dolgoročnimi projekcijami
poslovanja in podane s strani Premogovnika Velenje, ki jih je posredoval dne 15.12.2014 (ref. 37).
Dodatne obrazložitve je PV posredoval 19.12.2014 (ref. 38). Kljub razlogom za odmike v ceni premoga, je
v veljavi še vedno tripartitna pogodba iz leta 2009, vključno z dodatkom in aneksom.
1.6.3.1.5. ODMIKI V VIŠINI DISKONTNEGA FAKTORJA
Diskontni faktorji, uporabljeni v analizi ekonomike projekta v NIP 6, izdaja december 2014, ostajajo enaki
tistim v NIP 5.
1.6.3.2.
ODMIKI PARAMETROV ZARADI POMANJKLJIVOSTI PRI NAČRTOVANJU
Med odmike, ki so posledica pomanjkljivosti pri načrtovanju, spadajo vsi tisti odmiki v vrednosti
investicije, ki niso opredeljeni kot odmiki izven vpliva načrtovalcev. Ti odmiki so opredeljeni v Tabela 20.
1.6.3.3.
ODMIKI PARAMETROV IZVEN VPLIVA NAČRTOVALCEV
Med odmike, na katere načrtovalci niso imeli vpliva, spadajo naslednji ugotovljeni odmiki:
1. Odmiki investicijske vrednosti, kot so opredeljeni v Tabela 20
2. Odmiki v ceni električne energije
3. Odmiki v ceni emisijskih kuponov CO2
4. Odmiki v ceni premoga
ad. 1
Odmiki v vrednosti investicije, ki niso posledica pomanjkljivosti oz. so izven vpliva
načrtovalcev, so navedeni in njihovi vzroki pojasnjeni v Tabela 20
ad. 2
Odmiki v ceni električne energije so posledica spremenjene dolgoročne napovedi prodajnih
cen električne energije, ki jih je dne 30.10.2014 posredoval HSE in so narejene na osnovi
študije Poyry (ref. 35). Na njihovo oblikovanje načrtovalci, torej TEŠ, niso imeli vpliva. Po
pogodbenih zavezah je TEŠ dolžan vso proizvedeno električno energijo prodati HSE.
ad. 3
Odmiki v ceni emisijskih kuponov so posledica spremenjene dolgoročne napovedi odkupnih
cen teh kuponov, ki jih je dne 30.10.2014 posredoval HSE in so narejene na osnovi študije
Poyry (ref. 35). Na njihovo oblikovanje načrtovalci, torej TEŠ, niso imeli vpliva.
ad. 4 Odmiki v ceni premoga so posledica sanacije zatečene situacije na Premogovniku Velenje
(deformacija jamskih objektov in stebrni udari). Cena je definirana z upoštevanjem ukrepov
poslovnega in finančnega prestrukturiranja PV in skupine PV.
©Termoelektrarna Šoštanj d.o.o., december 2014
32
Postavitev
nadomestnega
bloka 6 moči 600 MW v TEŠ - Novelirani investicijski program,
rev. 6 i
POSLOVNA SKRIVNOST
1.6.4. POJASNILO ODSTOPANJ MED NIP 5 (SEPTEMBER 2012) IN NIP 6 (DECEMBER 2014)
TEŠ je v mesecu maju 2013, na osnovi izdelanega preseka stanja na projektu Bloka 6 ugotovil, da projekt
odstopa od predvidenih finančnih in časovnih zavez iz pogodbe o ureditvi razmerij v zvezi s projektom
postavitev nadomestnega bloka 6 moči 600 MW v TE Šoštanj, sklenjene med TEŠ in MF in MzlP. Skladno
s pogodbenimi zavezami je TEŠ o tem obvestil Vlado RS in pristojna ministrstva dne 27.5.2013.
Odstopanja so delno posledica poznega sprejetja poroštva, kar je imelo za posledico zamik terminskega
plana in dodatne stroške. Iz kronologije pridobivanja soglasij je razvidno, da so vlada ter ministrstvi za
gospodarstvo in finance projekt podprli že leta 2010, Državni zbor Republike Slovenije pa je zakon o
poroštvu za kredit EIB sprejel 25.11.2012.
TEŠ je nemudoma pristopil k pogajanjem z dobaviteljem glavne tehnološke opreme, družbo Alstom za
skrajšanje roka dokončanja del. Avgusta 2013 je bil nato sklenjen Aneks 9 k osnovni pogodbi, s katerim
se rok dokončanja del in začasnega prevzema skrajša za pet mesecev, in sicer s 27.11.2015 na
26.06.2015.
Na osnovi izdelanega preseka stanja na projektu in ugotovljenih dejstev je bila pripravljena nova ocena
vrednosti projekta po posameznih paketih, kjer je bila upoštevana stopnja dokončanosti projekta, delež
podpisanih pogodb in ocena preostalih stroškov do konca projekta. Ti so neposredno povezani s
čimprejšnjim začetkom poskusnega obratovanja bloka in proizvodnjo električne energije.
Vzroki za odstopanja v vrednosti posameznih postavk so opisani v nadaljevanju. TEŠ si vseskozi prizadeva
omejiti dvig teh stroškov ali jih celo znižati, in sicer z izvajanjem temeljite kontrole izvedbe del, njihove
kvalitete, učinkovitim koordiniranjem del posameznih izvajalcev, doslednim spoštovanjem pogodbenih
obvez in presojo upravičenosti kakršnihkoli dodatnih del ali zahtevkov.
Dvig nekaterih stroškov, ki so opisani v nadaljevanju, je posledica zamud pri preskrbi denarnih sredstev,
zamud pri izdaji dovoljenj ali stečajev izvajalcev, nekateri stroški so bili prej prenizko ocenjeni, nekateri v
investicijsku vrednosti niso bili upoštevani. Del ugotovljenega povišanja stroškov je bil že realiziran,
preostanek pa je ocenjen na podlagi sklenjenih pogodb, stopnje gotovosti del in obsega del, za katera je
potrebno pogodbe še skleniti.
V pojasnjevanju odstopanj med NIP 5 in NIP 6 so zajeta le odstopanja, prikazana v Tabela 19 v točki
1.6.2.
GLAVNE POSTAVKE ZA OCENJENO POVEČANO KONČNO VREDNOST INVESTICIJE
Gradbena dela
Oprema
Ostalo
Stroški financiranja
SKUPAJ:
©Termoelektrarna Šoštanj d.o.o., december 2014
11.871.4 tisoč
65.062.5 tisoč
6.768,4 tisoč
42.263,1 tisoč
125.965,4 tisoč
EUR
EUR
EUR
EUR
EUR
33
Postavitev nadomestnega
bloka 6 moči 600 MW v TEŠ - Novelirani investicijski program, rev. 6 i
POSLOVNA SKRIVNOST
1.6.4.1.
GRADBENA DELA
Pripravljalna dela
Glavni pogonski objekt
Ostali objekti
Upravna stavba
SKUPAJ:
319.1 tisoč
7.582,1 tisoč
3.536,0 tisoč
434.2 tisoč
11.871,4 tisoč
EUR
EUR
EUR
EUR
EUR
Pripravljalna dela - povečanje za 319.1 tisoč EUR
Povečanje glede na NIP 5 pri pripravljalnih delih znaša 319,1 tisoč EUR. Zajema v glavnem stroške
podaljšanja najemov in posredne stroške najema skladišč, nakup opreme za najeta skladišča, izvedbo
zadrževalnika in podaljšanje opornega zidu skupaj v višini 319,1 tisoč EUR.
Glavni pogonski objekt - povečanje za 7.582.1 tisoč EUR
Predvideno povečanje glede na NIP 5 pri glavnem pogonskem objektu znaša 7.582,1 tisoč EUR. Povišanje
za gradbena dela za glavni pogonski objekt (GPO) so bila zaradi zahtev Alstoma (ang. clients obligations
po pogodbi TEŠ - Alstom), zaradi stečaja vodilnega partnerja Primorje po pogodbi za gradbena dela ter
zaradi izvedbe dodatnih, v PGD nepredvidenih gradbenih del. S Primorjem d.d. v stečaju je bil izveden
končni obračun del v višini 1.679,5 tisoč EUR. V oceni investicije (Tabela 20) je rezerviran tudi znesek
1.150,0 tisoč EUR za pravdne spore z izvajalci in podizvajalci.
Glavnina povečanja vrednosti za 7.582,1 tisoč EUR izhaja predvsem iz dejstva, da je bila aprila 2011
podpisana pogodba za izvedbo gradbenih del na glavnem pogonskem objektu z izvajalcem Primorje d.d.
v višini 24,5 mio EUR, tekom izvedbe pa se je pojavilo veliko nepredvidenih gradbenih del.
Ostali objekti - povečanje za 3.536.0 tisoč EUR
Predvideno povečanje glede na NIP 5 pri ostalih objektih znaša 3.536,0 tisoč EUR. Povečanje za 609,9
tisoč EUR je bilo potrebno zaradi prej nepredvidene izvedbe pilotov pod silosi produktov (geološka
prelomnica, obtežbe znane šele po izbiri izvajalca za montažo opreme). Dodatna dela v višini 926,1
tisoč EUR so posledica razlik med PGD in PZI dokumentacijo, ki je bila izdelana kasneje, potem, ko je že
bil izbran dobavitelj tehnološke opreme. Vsa dodatna dela se obravnavajo po postopkih pogodbe Fidic in
v soglasju z EBRD. V NIP 6 je predvidena tudi sanacija transportnih poti in odlagalnih površin v višini
2.000,0 tisoč EUR.
Upravna zgradba - povišanje za 434.2 tisoč EUR
V NIP 5 je bila upravna stavba planirana v višini 8.507,6 tisoč EUR. Po aktiviranju investicije je prišlo do
dejanskega povišanja vrednosti sklenjenih pogodbi in plačil v upravno stavbo za 434,2 tisoč EUR. Tako
znaša vrednost upravne stavbe 9.941,8 tisoč EUR.
©Termoelektrarna Šoštanj d.o.o., december 2014
34
Postavitev nadomestnega
bloka 6 moči 600 MW v TEŠ - Novelirani investicijski program, rev. 6 i
POSLOVNA SKRIVNOST
1.6.4.2.
OPREMA
Glavna tehnološka oprema
RDP - čistilna naprava
Hladilni sistem
Priprava vode
Transport premoga
Obdelava produktov
Tehnološke povezave
GIS Stikališče oz. priključitev na EES
Ostalo
SKUPAJ:
49.227,7 tisoč EUR
2.300,3 tisoč EUR
339,9 tisoč EUR
1.612,2 tisoč EUR
208,4 tisoč EUR
3.151,2 tisoč EUR
1.249,9 tisoč EUR
-188,7 tisoč EUR
7.161,6 tisoč EUR
65.062,5 tisoč EUR
Glavna tehnološka oprema - povečanje za 49.227,7 tisoč EUR
Povišanje vrednosti glavne tehnološke opreme glede na NIP 5 je posledica povečanja stroškov montaže,
stroškov suspenza (Variacije 17-19 k osnovni pogodbi med TEŠ in Alstom) in stroškov nabave rezervnih
delov.
Vrednost montaže je bila v NIP 5 ocenjena na 156.500,0 tisoč EUR, v NIP6 je ocenjena na 179.891,0 tisoč
EUR, predvideno povečanje stroška montaže torej znaša 23.430,0 tisoč EUR. Povečanje je delno
posledica sklenjenih aneksov in variacij ter spremenjene ocene stroškov montaže. V vrednosti stroška
montaže je upoštevan tudi strošek energentov v času zagonskih preizkusov do prve sinhronizacije bloka,
v višini 10,7 mio EUR.
Stroški in prihodki v času testiranja in poskusnega obratovanja (do aktiviranja investicije) se pripoznajo v
okviru nabavne vrednosti investicije. Investitor TEŠ ima po sedaj veljavni pogodbi datum t.i. zaključka
poskusnega obratovanja (PAC) 26.6.2015. S tem dnem bi investitor TEŠ aktiviral investicijo v nadomestni
blok 6.
Stroške pred aktiviranjem investicije lahko razdelimo na dva dela, in sicer:
I.
Stroški do prve sinhronizacije: Skladno z MRS 16.16. investicijo bremenijo vsi stroški, ki so
potrebni za spravljanje sredstva na njegovo mesto in v stanje, kjer sredstvo lahko deluje v skladu
s pričakovanji poslovodstva.
II.
Stroški poskusnega obratovanja oz. od sinhronizacije do zaključka poskusnega obratovanja:
Skladno z MRS 16.17 se stroški preizkušanja delovanja sredstva, po odštetju čistega izkupička od
prodaje, pripišejo k investiciji.
Navedeno pomeni, da se stroški energentov za proizvodnjo in prihodki od prodaje električne energije v
času poskusnega obratovanja evidentirajo v izkazu poslovnega izida (upoštevanje načela evidentiranja
stroškov in prihodkov po naravni vrsti). Ti stroški in prihodki se v družbi spremljajo in zbirajo s pomočjo
delovnih nalogov oziroma stroškovnih mest.
Stroškovni učinek v času poskusnega obratovanja se nato preko prihodkov usredstvenja pripozna v
nabavni vrednosti investicije (presežek stroškov nad prihodki). V primeru presežka prihodkov nad
stroški, učinek ostane pripoznan v okviru rednega poslovnega izida družbe (izboljšanje).
Vrednost glavne tehnološke opreme se je povečala nadalje zaradi stroškov suspenza od 01.11.2012 do
14.03.2013 v višini 14.950,0 tisoč EUR.
©Termoelektrarna Šoštanj d.o.o., december 2014
35
Postavitev nadomestnega
bloka36moči 600 MW v TEŠ - Novelirani investicijski program, rev. 6
POSLOVNA SKRIVNOST
Upoštevana je nabava kritičnih rezervnih delov za glavno tehnološko opremo v višini 10.880,0 tisoč EUR.
Zaloga kritičnega nabora rezervnih delov med zagonskimi preizkusi omogoča potek zagonskih preizkusov
s kar najmanj motnjami, kar pozitivno vpliva na finančni ter terminski plan projekta. Kasneje med
garancijskim obratovanjem ter po preteku garancijske dobe pa zagotovljeni kritični rezervni deli
zagotavljajo takojšnjo odpravo napak in obratovanje z najmanjšim možnim izpadom proizvodnje.
RDP - povečanje za 2.300.3 tisoč EUR
Vrednost RDP pogodbe je v NIP 5 znašala 81.749,9 tisoč EUR. V obdobju od 27.10.2012 do 7.1.2013 je bil
na objektu RDP 6 s strani dobavitelja uveden ukrep demobilizacije zaradi nezmožnosti izpolnjevanja
naročnikovih plačilnih obveznosti. Ukrep demobilizacije in ponovne mobilizacije je povzročil stroške, ki
niso bili zajeti v pogodbeni ceni ter spremembo terminov pri dobavi in montaži opreme in konstrukcij.
Naročnik in dobavitelj sta imela na temo uskladitve višine škode, ki je nastala dobavitelju zaradi
nezmožnosti izpolnjevanja naročnikovih plačilnih obveznosti več pogajanj.
Izpogajana višina odškodnine znaša 2.173,0 tisoč EUR in zajema nastale stroške zaradi suspenza na strani
dobavitelja.
Do konca pogodbe se predvideva še sklenitev aneksa v višini 127,3 tisoč EUR zaradi del, ki so nastala v
zaključni fazi montaže in v fazi zagonskih preizkusov. Dodatna dela za potrebe ostalih paketov so
naslednja:
Demontaža cevovodov rezervoarja produkta zaradi potreb Alstoma v času kislinskega čiščenja
kotla ter v času izvajanja epoksidnega premaza s strani podjetja RGP skupno v višini
4,6 tisoč EUR;
Popravilo gumiranja rezervoarja produkta zaradi škode, ki je bila povzročena s strani TEŠ v višini
94,4 tisoč EUR;
Izvedba cevovoda od izpraznilnega rezervoarja do bagerskega črpališča v TEŠ, ki ni bil zajet v
osnovno pogodbo in tudi ne v ostalih pogodbah. Vrednost je ocenjena na 16,5 tisoč EUR;
Nabava server omare za T 3000 upravljalni sistem zaradi spremembe razporeditve računalnikov
za spremljanje sistema v glavnem komandnem prostoru. Strošek znaša 8,3 tisoč EUR;
Analiza penjenja suspenzije sadre 6 vzorcev v vrednosti 3,5 tisoč EUR.
Razlika med NIP 5 in NIP 6 znaša 2.300,3 tisoč EUR, tako znaša nova vrednost paketa 84.050,2 tisoč EUR.
Hladilni sistem - povečanje 339.9 tisoč EUR
Zaradi potreb po dodatnem hlajenju elektro motorjev je bilo potrebno izvesti dodaten sistem hlajenja v
višini 29,2 tisoč EUR.
Do konca izvedbe projekta se ocenjuje še 310,7 tisoč EUR za plačilo dodatnih stroškov izvajalcu zaradi
spremembe izdelave dimovodnega kanala, ki je speljan v hladilni stolp.
Priprava vode - povečanje za 1.612.2 tisoč EUR
Vrednost pogodbe za Pripravo vode je v NIP 5 znašala 7.520,2 tisoč EUR. V NIP 5 so bili določeni sklopi iz
paketa Priprava vode preneseni na redno poslovanje TEŠ. V NIP 6, december 2014, se ti sklopi
upoštevajo kot sestavni del investicije, kamor dejansko spadajo.
Ti sklopi so: Tehnološka oprema za zbirni bazen odpadne vode, rekonstrukcija zapornice na reki Paki,
izdelava grobe in fine rešetke na vtočnem objektu, rezervni deli. Skupna vrednost prestavitve je 1.539,6
tisoč EUR.
©Termoelektrarna Šoštanj d.o.o., december 2014
36
Mk
Postavitev nadomestnega
bloka37moči 600 MW v TEŠ - Novelirani investicijski program, rev. 6
POSLOVNA SKRIVNOST
Dodatno je zaradi zamika plačil iz I. 2014 v I. 2015 in zaradi zamude pri plačilu avansa v skladu z Aneksom
3 bilo zaračunano TEŠ 56,0 tisoč EUR. Do konca projekta se pričakuje zaradi nepredvidenih del še 16,5
tisoč EUR stroškov.
Razlika med NIP 5 in NIP 6 znaša 1.612,2 tisoč EUR, tako znaša nova vrednost paketa 9.132,4 tisoč EUR.
Transport premoga - povečanje za 208.4 tisoč EUR
Vrednost pogodb za Transport premoga je v NIP 5 znašala 3.456,2 tisoč EUR. Zaradi spremenjenih
zahtev v času projektiranja PZI se ocenjuje 208,4 tisoč EUR dodatnih stroškov. Za poračun več ali manj
del na projektu, ki so nastala do sedaj bo sklenjen aneks v višini 140,0 tisoč EUR. Več dela je bilo
potrebno zaradi sprememb v času projektiranja na zahtevo investitorja, dodatna dela, ki niso bila zajeta
v razpisni dokumentaciji ter sprememb obsega del iz razpisne dokumentacije. Preostanek 68,4 tisoč EUR
bo predviden za nepredvidena dela do konca projekta oz. končnega obračuna.
Razlika med NIP 5 in NIP 6 znaša 208,4 tisoč EUR, tako znaša nova vrednost paketa 3.664,6 tisoč EUR.
Obdelava produktov - povečanje za 3.151.2 tisoč EUR
Vrednost paketa v NIP 5 je znašala 14.598,1 tisoč EUR, pogodba je bila podpisana v vrednosti 17.402,7
tisoč EUR. V NIP 5 so bili določeni sklopi iz paketa Obdelava produktov v vrednosti 2.814,2 tisoč EUR
preneseni na redno poslovanje TEŠ. V NIP 6 se ti sklopi ponovno upoštevajo kot sestavni del investicije.
Ti sklopi so: rekonstrukcija cevnega traku, vakuumski tračni filter, črpalka in trak, Eurosilos oprema
(dvigalo in bypass), električne gradbene instalacije, strojne gradbene instalacije.
V nadaljevanju je bilo potrebno zaradi prestavitve začasnega prevzema na zgodnejši datum pospešiti
dela na pogodbi za tehnologijo obdelave produktov in s tem zagotoviti možnost prve zakuritve kotla
23.7.2014. Vrednost pospešitvenih del je znašala 294,5 tisoč EUR. Dela je bilo potrebno zaključiti 2
meseca hitreje, kot je bilo predvideno v pogodbi.
Dodatna dela so se pojavila na:
cevovodu za instrumentalni zrak, ki ni bil del pogodbe v vrednosti 7,9 tisoč EUR,
spremembi napajanja cevnega traku bloka 6 na zahtevo investitorja, v vrednosti 5,0 tisoč EUR in
ogrevanju prostorov silosov produktov, v vrednosti 29,6 tisoč EUR.
Razlika med NIP 5 in NIP 6 znaša 3.151,2 tisoč EUR, tako znaša nova vrednost paketa 17.749,3 tisoč EUR.
Tehnološke povezave - povečanje za 1.249.9 tisoč EUR
V NIP 5 je bila ocenjena vrednost Tehnoloških povezav 2.000,0 tisoč EUR. Sklenjena pogodba je ta
znesek presegla za 256,0 tisoč EUR. K pogodbi je bil sklenjen aneks v višini 477,4 tisoč EUR.
V pogodbi so izvedbe zunanjih in notranjih cevovodnih povezav tehnoloških povezav obračunavajo na
osnovi dejansko vgrajenih količin materiala in opravljenih storitev z fiksno pogodbeno ceno na enoto
mere, izdelava energetskega mostu pa je na ključ.
V času izvajanja pogodbenih del so dobavitelju nastali dodatni stroški zaradi nepopolnosti ( dokončne
trase cevovodov je nemogoče določiti pred uskladitvijo z ostalimi izvajalci na projektu) in sprememb PZI
ter pri tem dodatnih del, ki presegajo predvidene pogodbene količine materiala in storitev. Končne
stroške dobavitelj v svoji ponudbi ni mogel predvideti, zato se ob dokončanju del in potrditvi sprememb
s strani projektantov, nadzora in naročnika izvede končni obseg del in povečanje nekaterih količin ter
©Termoelektrarna Šoštanj d.o.o., december 2014
37 Mk
Postavitev nadomestnega
bloka38moči 600 MW v TEŠ - Novelirani investicijski program, rev. 6
POSLOVNA SKRIVNOST
i
i
izvede končni obračun nastalih stroškov. Za poplačilo teh del bo potrebno skleniti dodaten aneks,
katerega višina se ocenjuje na 516,5 tisoč EUR.
Razlika med NIP 5 in NIP 6 znaša 1.249,9 tisoč EUR, tako znaša nova vrednost paketa 3.249,9 tisoč EUR.
i
i
G/S Stikališče oz. priključitev na EES - znižanje za 188.7 tisoč EUR
i
V NIP5 je bila vrednost priključitve na EES ocenjena 3.000,0 tisoč EUR, vključevala pa je naslednje:
-
i
(
400 kV G IS stikališče,
izdelava dokumentacije PZI in PID in
*
merilni števci za paralelne meritve.
i
Po izvedbi razpisa in podpisu pogodbe za dobavo GIS stikališča je bila pogodbena vrednost nižja, in sicer
2.766,5 tisoč EUR. Temu se prišteje izdelava dokumentacije v vrednosti 19,5 tisoč EUR.
1
Zaradi zahteve ELESa, navedene v soglasju za priklop na EES, je dodatno potrebna dobava merilnih
števcev za paralelne meritve, katerih ocenjeni strošek znaša 23,6 tisoč EUR in ostalo nepredvideno.
Celotna vrednost postavke tako znaša 2.811,3 tisoč EUR, kar je 188,7 tisoč EUR manj, kot je bilo
predvideno v NIP 5.
*
OSTALO - povečanje za 7.161.6 tisoč EUR
stroški niso bili zajeti v celoti, navedeni pa so v nadaljevanju:
i
F
pasivna in aktivna komunikacijska oprema ter sistemska strojna oprema
za izvajanje IT sistemov TEŠ 6
•
t
V NIP 5 je bila vrednost pozicije Oprema ostalo ocenjena v višini 730,0 tisoč EUR. V tej vrednosti ostali
•
t
«
450,0 tisoč EUR
oprema in storitve ekološkega informacijskega sistema
545,0 tisoč EUR
P*
oprema in storitve procesnega in upravljalskega informacijskega sistema
462,0 tisoč EUR
i
ostala oprema in storitve povezane z IT sistemi TEŠ 6
projektiranje, montaža in dobava zračnih topov
strošek za cevovode za kemično čiščenje kotla
43,0 tisoč EUR
196,8 tisoč EUR
m
96,0 tisoč EUR
strošek za dobavo dušika za konzervacijo kotla bloka 6
5,0 tisoč EUR
izvajanje del antikorozijske zaščite na B6
7,5 tisoč EUR
•
strošek za nabavo potopnih črpalk
6,7 tisoč EUR
m
strošek za nabavo gasilskih cevi
2,2 tisoč EUR
odvoz žlindre
prekoračitev že sklenjenih pogodb na NIP 5 na dan 31.7.2013
10,0 tisoč EUR
"
277,9 tisoč EUR
predvidena sredstva za dokončanje projekta
5.059,5 tisoč EUR
SKUPAJ
7.161,6 tisoč EUR
*
•K
1. Projektiranje, dobava in montaža zračnih topov - povečanje za 196,8 tisoč EUR
Za zagotavljanje nemotenega izstopa premoga iz osmih bunkerjev premoga TEŠ6, je na izstope iz njih
potrebno namestiti zračne topove za odpravo morebitnih zamašitev zaradi sprijemanja premoga v
bunkerjih. Predvideno je 8 topov na posamezen bunker, pogodba pa zajema načrtovanje, dobavo in
montažo zračnih topov.
*
»
*
•k
2. Ocena stroškov za cevovode, potrebne za kemično pranje kotla - povečanje za 96,0 tisoč EUR
Za izvedbo kemičnega čiščenja kotla pred vročimi zagonskimi preizkusi je potrebno s strani TEŠ dobaviti
cevovode za odvod odpadne vode pri kemičnem pranju kotla do nevtralizacijskih bazenov.
©Termoelektrarna Šoštanj d.o.o., december 2014
38 Mk
P
H
Postavitev nadomestnega
bloka 6 moči 600 MW v TEŠ - Novelirani investicijski program, rev. 6 i
POSLOVNA SKRIVNOST
3. Oprema in storitve ekološkega informacijskega sistema - povečanje za 545,0 tisoč EUR
Pozicija obsega opremo potrebno za izvajanje ekološkega informacijskega sistema in doslej ni bila
upoštevana.
4. Oprema in storitve procesnega, upravljavskega in ostalega informacijskega sistema povečanje v višini 955,0 tisoč EUR
Pozicija obsega opremo, potrebno za vzpostavitev procesnega informacijskega sistema TEŠ6 ter
integracijo v obstoječe »SCADA« okolje TEŠ. V tem znesku je vključena tudi oprema za zagotavljanje
infrastrukturnih povezav za informacijske sisteme. Takšna so vsa računalniška vodila na objektu ter
pripadajoča aktivna komunikacijska oprema za prenos signalov in podatkov. Ob komunikacijski opremi je
v sklopu tudi ostala oprema vozlišč oziroma točk vgradnje IT opreme ter del opreme v varni celici za
potrebe projekta TEŠ6. V sklopu so zajete tudi naprave odjemalcev za neposredno črpanje vsebin IT
podpore TEŠ6.
5. Predvidena sredstva za dokončanje projekta 5.368,8 tisoč EUR
Na podlagi izkušenj pri dosedanji izvedbi projekta se je Investitor odločil prilagoditi vrednost pozicije
ostalo iz naslova znižane ocenjene vrednosti rezervnih delov Alstoma. Pozicija pokriva vse nepredvidene
morebitne dodatne stroške do konca trajanja projekta, ki se trenutno še ne dajo natančneje oceniti in
sicer stroške aktivnosti do pridobitve uporabnega dovoljenja, morebitne nepredvidene stroške iz naslova
težav med zagonskimi preizkusi, prve meritve vplivov na okolje in drugo. Skupaj v teh stroških je že
upoštevano strošek za dobavo dušika za konzervacijo kotla bloka 6 v višini 5,0 tisoč EUR, izvajanje del
antikorozijske zaščite v ocenjeni vrednosti 7,5 tisoč EUR, strošek za nabavo potopnih črpalk 6,6 tisoč
EUR, strošek za nabavo gasilskih cevi 2,2 tisoč EUR, odvoz žlindre 10,0 tisoč EUR in ostalo.
1.6.4.3.
OSTALO
Postavka »OSTALO« zajema stroške investitorja in stroške zavarovanja. V NIP 5 je bila ta vrednost
ocenjena na 26.067,9 tisoč EUR, na novo ocenjena vrednost pa znaša 32.836,3 tisoč EUR, kar pomeni
povečanje za 6.768,4 tisoč EUR.
1. Stroški investitorja
2. Zavarovanje
5.834,7 tisoč EUR
933,7 tisoč EUR
Ocenjuje, se, da bo skupna vrednost stroškov investitorja znašala 25.133,5 tisoč EUR, kar pomeni
povečanje glede na NIP 5 za 6.768,4 tisoč EUR.
1. Stroški investitorja - povečanje za 5.834,7 tisoč EUR
Vrednost stroškov investitorja po NIP 5 znaša 19.298,8 tisoč EUR. Povečanje glede na NIP 5 znaša
5.834,7 tisoč EUR in se nanaša na povišanje stroškov inženirja, odvetniških storitev, izdelave študij in
elaboratov, izvajanje nadzora požarne varnost in ostale nepredvidene stroške s področja varnosti in
zdravja pri delu.
2. Zavarovanje - povečanje za 933,7 tisoč EUR
Z Zavarovalnico Triglav je bilo podpisano zavarovanje gradbišča in opreme do maja 2015. Zaradi zamika
roka izgradnje na junij 2015 in povišanje vrednosti investicije, je potrebno podaljšati pogodbo za
zavarovanje. V ta namen bo sklenjen aneks k pogodbi. V ta namen se ocenjuje povišanje plačila
zavarovanja v višini 933,7 tisoč EUR.
©Termoelektrarna Šoštanj d.o.o., december 2014
39
Postavitev nadomestnega
bloka 6 moči 600 MW v TEŠ - Novelirani investicijski program, rev. 6 i
POSLOVNA SKRIVNOST
1.6.4.4.
PRIMERJAVA VIROV FINANCIRANJA
Tabela 22: Primerjava virov financiranja
NIP 6
NIP 5
000 EUR
%
000 EUR
%
1. Lastniški viri
595.457,7
41,7
469.492,3
36,0
•
HSE
497.216,0
34,8
324.927,7
24,9
•
TEŠ
98.241,7
6,9
144.564,6
2. Kredit EIB
550.000,0
38,5
550.000,0
11,1
42,2
3. Kredit EBRD
200.000,0
14,0
200.000,0
15,4
4. Krediti skupine HSE
Skupaj
83.000,0
5,8
83.000,0
6,4
1.428.457,7
100,0
1.302.492,3
100,0
Obrazložitev razlik v stroških financiranja je razvidna v Tabela 58.
1.6.4.5.
STROŠKI FINANCIRANJA
Povečanje stroškov financiranja je posledica vključitve vseh stroškov financiranja do aktivacije investicije
v strošek investicije.
V NIP 5 so bili izvzeti stroški financiranja v višini 8.791,1 tisoč EUR, ki so sedaj v celoti vključeni v NIP 6.
Stroški financiranja, ki so že bili zajeti v NIP 5, so se povečali v višini 23.785,2 tisoč EUR. Del navedenih
stroškov se je povečal zaradi spremenjenih pogojev zadolževanja po obstoječih kreditnih pogodbah ter
zaradi dinamike koriščenja le-teh, kar je posledica nepravočasne pridobitve veljavnega državnega
poroštva za kredit EIB v višini 440.000,0 tisoč EUR in posledično tudi del kredita EBRD v višini 117.000,5
tisoč EUR (skupaj 557.000,5 tisoč EUR). Zaradi nepravočasne pridobitve državnega poroštva so nastali
tudi dodatni stroški, ki se nanašajo na premostitveno financiranje (najeti kratkoročni krediti pri HSE in
stroški odloga plačil pri Alstomu, Rudisu in ostalih dobaviteljih).
Dodatno povečanje stroškov financiranja predstavljajo tudi stroški obresti kreditov EIB In EBRD za
obdobje od marca do junija 2015, t.j. do aktiviranja investicije. Te obresti so bile do sedaj upoštevane
kot odliv v okviru rednega obratovanja bloka 6 zaradi načina plačila le-teh (2x letno oktober in
september). Enako velja tudi za stroške garancije za kredit 110.000,0 tisoč EUR pri EIB. Vsi navedeni
stroški povečujejo stroške financiranja v ocenjeni višini 7.295,6 tisoč EUR.
Stroški financiranja se zaradi zamika koriščenja dolgoročnega kredita pri družbi HSE znižajo zaradi
izločenih obresti v višini 820 tisoč EUR. Stroške znižujejo tudi priznane pozitivne obresti od danih
depozitov iz naslova prejetih kreditov EBRD v višini 133,5 tisoč EUR.
Zaradi nerešene problematike v zvezi z dokapitalizacijo TEŠ so bile sklenjene pogodbe o prevzemu dolga
z družbo HSE na podlagi katerih je HSE direktno poravnaval obveznosti TEŠ do dobaviteljev za
nadomestni blok 6. Na osnovi teh pogodb so nastali dodatni stroški financiranja v višini
3.344,7 tisoč EUR.
©Termoelektrarna Šoštanj d.o.o., december 2014
40
Postavitev nadomestnega
bloka 6 moči 600 MW v TEŠ - Novelirani investicijski program, rev. 6
POSLOVNA SKRIVNOST
Tabela 23: Primerjava virov financiranja
NIPS
Že
plačano
31.12.
2011
2012
2013
2014
SKUPAJ
KREDIT EIB A
110,0 mio EUR
KOMENTAR
Stroiki so izračunani do
31.12.2014
Interkalarne obresti
2.028,8
567,1
Odobritev garancije
1.240,0
0,0
Strošek garancije Intesa
2.428,7
907,5
1.134,1
1.815,0
1.134,1
1.815,0
StroškifinanciranjaEIB
kredit (A+B)
KREDITE BRD
200,0 mio EUR
Interkalarne obresti
Strošek za nečrpan del
kredita
Provizija ob najetju
kredita
0,0
5.697,5
0,0
1.474,6
12.532,0
3.960,0
19.441,1
12.532,0
3.960,0
19.441,1
0,0
590,7
5.080,6
1.240,0
str.agenta za odobritev
Odobritev garancije
3.073,0
12,5
0,0
3.085,5
6.966,2
strošek agenta obrač. po
o.m. 1,65 %
Strošek garancije - Intesa
7.143,6
40,3
2.182,6
9.366,5
Poroštvo HSE
1.516,0
0,0
562,3
2.078,3
25.064,0
7.920,0
o.m . za 240 mio je fiks.
3,38 % o.m. za 200 mio je
2,21 % (6M euribor, 0,76 %
+ marža 1,45)
Interkalarne obresti
str. državnega poroštva
Izračun po 0,90 %
Strošek garancije - poroštvo
RS
StroikifinanciranjaEIB
kredit (A+B)
KREDIT EBRD
200,0 mio EUR
46.054,3
2.293,5
5.846,6
7982,8
19.932,0
1.472,1
540,5
680,0
0,0
2.692,6
422,7
©Termoelektrarna Šoštanj d.o.o., december 2014
za 82 mio je o.m. fiksna
5,56 %; za 117,5 mio je
o.m. 2,89 (6M euribor
0,76% +marža 2,13)
str. nečrpanega dela
kredita obrač. po o.m.
0,92%
Strošek za nečrpan del
kredita
provizije ob najetju kredita
Provizija ob najetju kredita
Interkalarne obresti
KOMENTAR
RAZLIKA
MED NIP5
IN NIP6
Stroiki so izračunani do
30.6.2015
4.489,9
3.809,2
422,7
SKUPAJ
KREDITEIBA
110,0 mio EUR
Stroški za nečrpan del
kredita
KREDIT EIB B
440,0 mio EUR
0,0
1-6
2015
Interkalarne obresti
ni upoštevano poroštvo
HSE za kredite
0,0
11-12
2014
4.864,0
Stroški za nečrpan del
kredita
KREDIT EIB B
440,0 mio EUR
Interkalarne obresti
Že plačano
31.10.2014
obračun po o.m. 1,03 %
(6M euribor 0,76 % +
marža 0,271)
Poroštvo HSE
Strošek garancljeporoštvo RS
NIP 6
obresti v 2015=o.m. 0,6098 % je
(6M euribor 0,338 % + marža
0,271); že plačane obresti po
veljavnem 6M eruriborju za
posamezno obrestno obdobje
dodatni str. agenta; posledično
tudi zaradi zamika državnega
poroštva
str. agenta do 28.12.2012 je
1,65 %, nato povečan na 2,10 %
Poroštvo HSE za kredit je 0,60 %
od 80 % povprčnega stanja
kredita
216,5
1.845,5
2.400,3
2.078,3
220,8
0,0
0,0
220,8
str. nečrpanega dela kredita po
0,85 % za 85 dni
20.842,8
0,0
11.116,3
31.959,1
obračun po o.m. 3,158 % fiksna
6.895,1
str. državnega poroštva je 1,25 %
po stanju kredita
4.827,9
10.020,5
0,0
2.727,4
12.747,9
47.306,6
52,«
17.179,2
64.538,6
19.857,1
0,0
5.631,8
25.488,9
2.535,1
0,0
0,0
2.535,1
0,0
0,0
0,0
0,0
41
220,8
18.484,3
za 80 % od 82 mio je o.m.
5,46 %, za 20 % je o.m. 5,97%;
80% od 117,5 mio kred. je o.m.
2,339 % (6M euribor 0,338 % +
2,0 marža) za 20 % je o.m.
2,989 % (6M euribor 0,338 % +
marža 2,65)
str. nečrpanega dela kred.: za 80
% kred. je o.m. 0,90 %; za 20 %
kredita je o.m. 1,0 %
stroški so pod stroški provizija
5.556,9
-157,5
-422,7
Postavitev nadomestnega
bloka 6 moči 600 MW v TEŠ - Novelirani investicijski program, rev. 6
POSLOVNA SKRIVNOST
Strošek provizij
2.612,5
2.612,5
Poroštvo HSE
Stroški financiranja
EBRD kredit
8.316,5
2.834.0
6.526,6
7.982,8
25.659,8
0,0
820,0
820,0
0,0
820,0
820,0
provizija ob najetju kredita
Strošek provizij
3.060,2
0,0
0,0
3.060,2
ni upoštevano poroštvo
HSE za kredite
Poroštvo HSE
1.594,8
0,0
1.022,4
2.617,2
27.0*7,2
0,0
6.654J
33.701,4
Interkalarne obresti
0,0
0,0
0,0
0,0
Stroški financiranja
HSE kredit
0,0
0,0
0,0
0,0
Stroški financiranja
EBRD kredit
Krcclti HSE
83,0 mio EUR
Krediti HSE
83,0 mh> EUR
Interkalarne obresti
0,0
Stroški financiranja
HSE kredit
0,0
Obresti kratkoročni
krediti
4.570,1
Stroški odloženih plačil
Alstom, Rudis, ostali
dobav.
0,0
0,0
1.700,0
obresti izračunane samo za
20,5 mio kred. po o.m. 4%
6.270,1
3.292,0
3.292,0
SKUPAJ
18.584,1
9.300,6
25.967,7
28.243,9
2.160,1
6.982,1
ni upoštevan str. starševske
garancije za Alstom
Stroški starševske garandje
HSE za Alstom
2.068,8
1.413,0
393,0
3.874,8
Prejete obresti od
depozitov (vezava ostanka
kredita EBRD)
-133,5
SKUPAJ
93.162,4
-133,5
1.465,8
©Termoelektrarna Šoštanj d.o.o., december 2014
i
»
«
»
i
t
i
f i
i
i
i
i
3.344,7
3.344,7
29.731,1
124.359,3
42
r
i
'
*
~
^
~
^
~
"
-820,0
-820,0
3.690,1
0,0
82.096,2
Ni stroškov, ker se je črpanje
prestavilo na 30.6.2015
5.781,2
4.822,0
Obresti po pogodbi o
prevzemu dolga
8.041,6
stroški za odlog plačil Alstomu in
Rudisu ter ocenjeni stroški do
30.6.2015 zaradi zamika plačil
stroški za odlog plačil
Alstomu in Rudisu
0,0
2.617,2
12.051,3
Obresti kratkoročni krediti
Stroški odloženih plačil
Alstom, Rudis in ostali
dobav.
0,0
447,7
str. premostitvenega fianciranja
s krat. krediti zaradi zamika
državnega potoštva
stroški premostitvenega
financiranja
12.051,3
provizije ob najetju kredita EBRD
in stroški kurirja, pošiljanja in
administrativni stroški po kred.
pogodbi
Poroštvo HSE za kredit je 0,60 %
od 80 % povprečnega stanja
kredita
strošek starševske garancije HSE
za plačila Alstomu je 0,40%
Pozitivne obresti iz naslova
prejetih kreditov, katere smo
koristili sukcesivno (o.m. od
0,7 % do 1,95 % za različno
višino vezave)
obresti po Pogodbah o prevzemu
dolga HSE
3.874,8
-133,5
3.344,7
42.263,1
Postavitev nadomestnega
bloka43moči 600 MW v TEŠ - Novelirani investicijski program, rev. 6
POSLOVNA SKRIVNOST
1.6.4.6.
TEHNOLOŠKI PARAMETRI BLOKA
Osnovni tehnološki parametri enote se nekoliko razlikujejo od tistih v NIP 5. Vzroki zanje večinoma
(razen porabe kurilnega olja) datirajo še v čas med novelacijama investicijskih programov NIP 3 in NIP 4,
vendarle do sedaj še niso bili upoštevani. V nadaljevanju so spremembe na kratko opisane:
Povečanje lastne rabe za 1,8 MW kot posledica nižjih dovoljenih emisij žveplovih oksidov v
okoljevarstvenem dovoljenju (OVD). Za dosego boljšega čiščenja dimnih plinov je bilo potrebno
dodati še eno pršilno ravnino v pralnik naprave za razžveplanje dimnih plinov, kar se v končnem
odraža v povečani lastni rabi.
Manjša poraba premoga za 2 kg/s. Povzeti so podatki Alstoma o porabi premoga s kurilnostjo
10,47 MJ/kg, navedeni v dokumentu MAIN CHARACTERISTIC OF ŠOŠTANJ UNIT 6 - DATA SHEET
(STJ/06/M/
/DS/002), rev. A, z dne 25.05.2010.
Nižja spec. poraba bloka za 10 kJ/kWh, ki je rezultat nižje porabe premoga, ki je omenjena že v
prejšnji alineji.
- Večja poraba amonijaka za 350 kg/h je posledica nižjih dovoljenih emisij dušikovih oksidov v
OVD, ki zahtevajo višjo stopnjo čiščenja, za kar pa je potrebna večja količina amonijaka.
- Večja poraba apnenca za ca. 200 kg/h, ki nastane zaradi spremenjene porabe premoga in v OVD
zahtevane višje stopnje izločanja žveplovih oksidov iz dimnih plinov.
- Za polovico manjša letna poraba kurilnega olja je posledica ocene, da bo blok v povprečju
zaustavljen približno 10-krat na leto (število zagonov je odvisno od situacije na trgu električne
energije in razmer v elektro energetskem sistemu Slovenije in je lahko tudi višje). Zaradi
primerljivo boljšega izkoristka ocenjujemo večjo angažiranost bloka 6 v primerjavi z ostalimi
enotami.
Specifična emisija CO2 je z 1,056 kgCO^kg premoga narasla na 1,076 kgC02/kg premoga. Sprememba je
posledica upoštevanja tvorjenja C0 2 v procesu razžveplanja dimnih plinov in pri zgorevanju kurilnega
olja.
©Termoelektrarna Šoštanj d.o.o., december 2014
43 Mk
Postavitev
nadomestnega
bloka 6 moči 600 MW v TEŠ - Novelirani investicijski program,
rev. 6 i
POSLOVNA SKRIVNOST
2. POVZETEK NOVELIRANEGA INVESTICIJSKEGA PROGRAMA, REVIZIJA
ŠT. 6
2.1.
INVESTITOR
Investitor:
Termoelektrarna Šoštanj, d. o. o..
Cesta Lote Ribarja 18, Šoštanj
Šifra dejavnosti:
35.112 Proizvodnja elektrike v TE in JE
35.300 Oskrba s paro in vročo vodo
2.2.
OSNOVNI PODATKI O INVESTICIJI
Ime projekta:
Postavitev nadomestnega bloka 6 moči 600 MW v Termoelektrarni
Šoštanj
Vodenje investicije:
Direktor projekta bloka 6 TEŠ Miha PEČOVNIK
Odgovorna oseba za izdelavo investicijskega programa: Miha PEČOVNIK
Odgovorni vodja IDP:
Jože DERMOL
Odgovorni vodja PGD:
Franc RATAJC
Spisek strokovnih podlag:
•
•
•
Predhodno izdelana investicijska dokumentacija
Projektna dokumentacija
Tehnična dokumentacija dobaviteljev opreme
•
Strokovne analize in študije
Podrobnejši seznam strokovnih podlag je naveden v poglavju I S VIRI.
Namen investicije:
Zadržati obseg proizvodnje električne energije ob uporabi domačega premoga in s pomočjo
najmodernejših tehnologij.
Cilji investicije:
I.
Fizični kazalniki:
• zanesljiva in varna oskrba Republike Slovenije z električno energijo z domačimi viri,
• ohraniti proizvodnjo električne energije na lokaciji TEŠ z uporabo domačega premoga
•
proizvodnja električne energije ob približno 30 % nižji specifični porabi premoga2
2
Znižanje je predvideno glede na ponderirani povprečni izkoristek obstoječih proizvodnih enot TEŠ (blokov 3 , 4 in 5), ki se giblje med 32,5 % in
33,0 %. V primerjavi z B6, katerega maksimalni Izkoristek je približno 43 %, predstavlja to cca. 30 % znižanje.
©Termoelektrarna Šoštanj d.o.o., december 2014
44
Postavitev nadomestnega
bloka45moči 600 MW v TEŠ - Novelirani investicijski program, rev. 6
POSLOVNA SKRIVNOST
II.
•
znižati emisijski faktor (kg C0 2 /kWh) z 1,25 pod 0,9,
•
•
znižati stroške proizvodnje električne energije,
izpolniti podnebne zaveze v okviru EU.
Finančni kazalniki:
•
doseči interno stopnjo donosa (ISD) v višini, ki je višja od povprečnih stroškov financiranja
(WACC).
Izbrana tehnologija:
V fazi predhodnih del (2005 in 2006) je TEŠ obdelal aktualne tehnologije proizvodnje električne energije
s kurjenjem premoga, ki bi prišle v poštev za uporabo v novi enoti blok 6.
Glede na razpoložljiv energetski vir so bile preverjene možnosti za proizvodnjo električne energije z
uporabo premogovnih tehnologij, ki so trenutno na voljo na svetovnem trgu in razpolagajo z zadostnimi
referencami. Tehnologije, ki so še povsem v razvojni fazi oz. v fazi pilotnih izvedb, niso zajete.
Obravnavane so bile naslednje tehnologije-variante:
•
prašna kurjava (PCC - ang. Pulverised Coal Combustion)
•
kurjava v lebdeči plasti (FBC - ang. Fluidised Bed Combustion) - atmosfersko in tlačno
•
uplinjanje premoga (IGCC - ang. Integrated Gasification Combined Cycle)
Glede na razpoložljiv premog, zahtevano moč, preverjenost in dostopnost opreme ter čim boljši
izkoristek, je bila kot optimalna izbrana tehnologija prašne kurjave z nadkritičnimi parametri pare
(275 bar, 600/610°C) v tako imenovani tehniki BoA (nem. Betriebsoptimierte
Anlagen) in z močjo
600 MW na sponkah generatorja. Izbor tehnologije je podrobneje opisan v poglavju 6.
Terminski plan realizacije investicije:
• izbor dobavitelja GTO in podpis pogodbe o rezervaciji
• podpis pogodbe GTO
•
•
•
•
podpis pogodbe RDP
podpis NTP za GTO
podpis pogodbe za HS
gradbeno dovoljenje za GTO
•
podpis pogodbe za gradbena dela GTO
tlačni preizkus kotla
zaključena montaža turbine in prvo vrtenje turbine
prva sinhronizacija z omrežjem
tehnični pregled
začetek poskusnega obratovanja
•
meritve vplivov na okolje
•
pridobljeno uporabno dovoljenje
•
•
•
•
•
september 2007
junij 2008
junij 2009
december 2009
februar 2010
marec 2011
april 2011
november 2013
maj 2014
september 2014
maj 2015
junij 2015
oktober 2015
april/maj 2016*
* Opomba: Pridobitev uporabnega dovoljenja je odvisna od dolžine poskusnega obratovanja, ki ga
odredi upravni organ po uspešno opravljenem tehničnem pregledu. Za tovrstne objekte je priporočljivo
obdobje poskusnega obratovanja 9-12 mesecev. V časovnih projekcijah je temu ustrezno upoštevan rok
pridobitve uporabnega dovoljenja april/maj 2016. Investitor TEŠ si bo prizadeval, da bo dosegel prvotno
zastavljen rok za pridobitev uporabnega dovoljenja, t.j. 15.02.2016.
Življenjska doba projekta: 40 let
©Termoelektrarna Šoštanj d.o.o., december 2014
45 Mk
Postavitev nadomestnega
bloka46moči 600 MW v TEŠ - Novelirani investicijski program, rev. 6
POSLOVNA SKRIVNOST
2.2.1. ORGANIZACIJA PROJEKTA
Organizacija projekta je razvidna iz sheme v nadaljevanju. Posamezni organi v organizacijski strukturi
projekta imajo naslednje pristojnosti:
Odbor za aktivni nadzor
Za izvajanje aktivnega nadzora sta HSE in TEŠ s pogodbo ustanovila Odbor za aktivni nadzor, v katerega
je HSE imenoval tri, TEŠ pa enega člana. Vloga odbora je spremljanje in izvajanje aktivnega nadzora nad
potekom investicije v obliki podajanja predlogov v postopku potrjevanja in odobravanja vseh nabavnih
postopkov v okviru izvedbe investicije.
Odbor je za svoje delo odgovoren poslovodstvu HSE. Odbor je začel z rednim delom dne 9.12.2009 in se
od takrat dalje sestaja na rednih tedenskih sejah. Na sejah odbora poleg članov Odbora redno sodelujejo
direktor TEŠ ter direktor projekta Blok 6.
Projektni svet
Projektni svet vodi direktor TEŠ, vendar pa v njem niso sodelavci TEŠ oziroma tisti, ki so vključeni v
posamezne organe projekta. Vloga projektnega sveta je razširjena, saj se ukvarja s širšimi vidiki projekta
(z odnosi z lokalnimi skupnostmi, ekologijo, odnosi do državnih institucij), redno spremlja potek projekta
preko poročil projektne skupine ter se seznanja s težavami in možnimi zastoji na projektu. Projektni svet
lahko tudi oblikuje predloge korektivnih ukrepov. Vanj so že vključeni predstavniki lokalne skupnosti
(predlog občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki, predstavnik Policijske postaje Velenje, lokalnega
zdravstvenega doma in tudi predstavniki civilne iniciative, predvsem tiste s področja ekologije). Gre za
posvetovalni organ, ki daje možnost udeležencem, da se vključijo v projekt in so o njem tudi informirani.
Koordinacijski odbor projekta Blok 6 TEŠ (KOP)
KOP vodi direktor TEŠ, v njem pa so še direktor projekta, predstavnik Odbora za aktivni nadzor in člani, ki
jih imenuje direktor s posebnim sklepom. KOP obravnava poročila projektne skupine in se opredeljuje
do vprašanj, ki jih ni bilo mogoče rešiti v projektni skupini oziroma presegajo njene pristojnosti.
Projektna skupina (ključno operativno telo za izvedbo investicije, ki zastopa in izvaja interese
investitorja)
Projektna organiziranost sledi sodobnim načelom in pokriva vsa potrebna področja. Oblikovana je tako,
da lažje sledi Zakonu o graditvi objektov in temelji na mednarodnih pogodbah FIDIC.
Skupina za financiranje
Skupino je s sklepom imenoval direktor TEŠ. V skupini so finančni strokovnjaki TEŠ in HSE, podporo pa ji
nudijo zunanji strokovnjaki pravne in finančne stroke. Naloga skupine je zagotoviti optimalno
financiranje, predvsem pa sproti ocenjevati tveganja na področju financiranja.
Glavna komisija
Predsednika in člane glavne komisije imenuje direktor TEŠ s sklepom. Glavna komisija sodeluje v
postopkih naročanja v okviru projekta TES6 v paketih večjih vrednosti ter v vseh postopkih naročanja na
podlagi sklepa Koordinacijskega odbora projekta.
©Termoelektrarna Šoštanj d.o.o., december 2014
46 Mk
Postavitev nadomestnega
bloka 6 moči 600 MW v TEŠ - Novelirani investicijski program, rev. 6
POSLOVNA SKRIVNOST
Tabela 24: Organizacijska struktura projekta
PROJEKTNI
SVET
SKUPINA ZA VIRE
FINANCIRANJA
ZUNANJI
KONZULTANTI
ORGANIZACIJSKA SHEMA TES6
DIREKTOR T E 4
KOORDINACIJSKI
00BOR PROJEKTA
SVETOVALEC
DIREKTORJA PROJEKTA
DIREKTOR PROJEKTA
PRAVNO
PODROČJE
GLAVNA
KOMSUA
OOBORZA
AKTIVNI NADZOR
Financiranja/
Financ*
TEHNIČNI
OBVLADOVANJE
DOKUMENTACIJE
MONITORING
iJHJ
tEKTOR
II
I T ™ SVETOVALEC ZA
POORO&JE T E H N K E
KOORDINATOR
GRADBIŠČA
NADZOR
Vodstvo inženirja
INŽENIR G R A D B I Š Č A
Bifctro nadzor
Gradbeni nadzor
'QPK|
UPRAVNI POSTI
POGOOBENA
ADMINISTRACIJA
ZAGONSKI
PREIZKUSI
OSTALE
TEHNOLOGIJE
I
P R O J E K TTOA
NA
'ACIJA I
DOKUMENTACIJA
Gradbeni prej.
Računovodstvo
Öani
Člani
Jaklan* in k o t
konswkcfl«
Strojni pro(.
nadzor
E M d r o proj.
Člani
Hladilni slstam In
T a t a . povazav*
Aktivni d a t roguL
Pramoe. RDP
MS-US. turbina
Transport
produktov
Dimno nain» trakt
Toplotna postaja,
napajalni »Istami
Priprava voda
konstrukcija
Skia«*«»
amonflaka
©Termoelektrarna Šoštanj d.o.o., december 2014
47
I
Postavitev nadomestnega
bloka 6 moči 600 MW v TEŠ - Novelirani investicijski program, rev. 6
POSLOVNA SKRIVNOST
2.3.
KRATEK OPIS TEHNOLOGIJE NADOMESTNEGA BLOKA 6
i
Zahteve po ekonomsko in ekološko racionalnejši proizvodnji električne energije v TEŠ nujno privedejo do
potrebe po zamenjavi obstoječih enot z novim blokom, saj so obstoječi objekti stari in dotrajani. Večina
izmed njih po letu 2016 ne bo več izpolnjevala okoljskih zahtev, blok 5, ki bo ostal v obratovanju
predvidoma do leta 2027, pa bo moral biti tehnološko posodobljen tako, da bodo emisijske vrednosti
nižje od dovoljenih. Investicija v blok 6 je investicija v nadomeščanje obstoječe proizvodnje električne
energije blokov 1 do 4, po letu 2027 pa tudi bloka 5.
V fazi predhodnih del, ugotovitve katerih so podane v poglavju 6.1, je TEŠ obdelal aktualne tehnologije
proizvodnje električne energije s kurjenjem premoga, ki bi prišle v poštev za uporabo v novi enoti Blok 6.
Za najprimernejšo je bila izbrana tehnologija (ref. 1 do 3) prašne kurjave z nadkritičnimi parametri pare
(275 bar, 600/610°C) v tako imenovani tehniki BoA (nem. Betriebsoptimierte Anlagen) in z močjo 600
MW na sponkah generatorja.
Novi objekt je lociran zahodno od obstoječih enot, na platoju, ki se je sprostil po odstranitvi hladilnih
stolpov blokov 1, 2 in 3 ter stare upravne stavbe. Postavljen je z osjo v smeri V-Z, s strojnico ob bloku 1
ter bunkerskim delom, kotlovnico, elektrofiltrom in razžveplalno napravo v zahodni smeri proti Šoštanju.
Hladilni stolp stoji južno od bloka, vkopan v hrib.
Za gorivo bo novi objekt uporabljal premog iz Premogovnika Velenje, ki se bo v kotlovske bunkerje
transportiral po rekonstruiranih obstoječih trakovih do presipne postaje PE05 in novozgrajenih trakovih
do bloka 6.
Za oskrbo s hladilno vodo bo razširjen obstoječi vtočni objekt na reki Paki in dograjena nova
dekarbonizacija, demineralizirana voda pa se bo zagotavljala z obstoječo kemijsko pripravo vode.
Produkti zgorevanja in razžveplanja (pepel, sadra in žlindra) se predelajo v stabilizat in uporabijo za
sanacijo rudniških ugreznin. Preostanek teh produktov pa se bo tržil v gradbeništvu, kot do sedaj.
Povpraševanje po pepelu in sadri je večje, kot so razpoložljive količine. Že danes TEŠ s tem letno realizira
cca. 2 mio EUR prihodkov, zato se ocenjuje, da bo trženje odpadnih produktov uspešno tudi v prihodnje.
<
1
«
1
•
•
(
*
f
1
i
1
P
»i
m
.
u
Blok 6 bo obratoval brez izpustov odpadnih voda. To bo doseženo z recirkulacijo in čiščenjem
tehnoloških voda ter njihovo ponovno uporabo. V reko Pako se bo izpuščala samo kaluža hladilnega
stolpa, ki pa v celoti ustreza okoljevarstvenim pogojem za izpust v vodotok. Trde odpadke čiščenja voda
bo prevzel pooblaščeni odjemalec - koncesionar.
m
Enota bo ustrezala vsem pogojem varstva okolja po predpisih EU, tudi direktive IED (Industrial Emissions
Directive), za kar je bilo pridobljeno Okoljevarstveno dovoljenje. Zaradi omejitve vplivov hrupa bodo
naprave postavljene v zaprte objekte z ustrezno zaščito za dušenje hrupa. Naprave so zasnovane in
zgrajene v skladu z zahtevami BAT.
m
Ob napravi je predviden prostor za postavitev naprav za izločanje CO2 iz dimnih plinov (ang. Carbon
Capture and Sequestration - CCS Ready).
m
•
*
111
Novi energetski zakon EZ-1, je v slovensko zakonodajo v celoti prenesel Direktivo 2009/31/ES o
geološkem shranjevanju ogljikovega dioksida. V členih 486-488 določa, da je na območju RS v skladu s
predpisanimi pogoji omogočen transport zajetega ogljikovega dioksida po cevnih prenosnih transportnih
omrežjih.
Podrobnejši opis investicije je v nadaljevanju.
•
«
©Termoelektrarna Šoštanj d.0.0., december 2014
®
48
"
*
Postavitev nadomestnega
bloka 6 moči 600 MW v TEŠ - Novelirani investicijski program, rev. 6 i
POSLOVNA SKRIVNOST
2.4.
PREDRAČUNSKA VREDNOST INVESTICIJE IN VIRI FINANCIRANJA
Predračunska vrednost
investicije
Tabela 25: Predračunska vrednost investicije
Stalne cene
31.10.2014
Tekoče cene
GRADBENA DELA
79.461.100
79.461.100
Pripravljalna dela
21.292.700
21.292.700
GPO
38.272.900
38.272.900
Ostali Objekti
10.403.700
10.403.700
8.941.800
8.941.800
550.000
550.000
OPREMA
1.191.801.000
1.191.801.000
GTO
1.037.794.800
1.037.794.800
RDP
84.050.200
84.050.200
Hladilni sistem
25.456.900
25.456.900
Priprava vode
9.132.400
9.132.400
Transport premoga
3.664.600
3.664.600
Obdelava produktov
17.749.300
17.749.300
Tehnološke povezave
3.249.900
3.249.900
Priključitev na EES
2.811.300
2.811.300
Ostalo
7.891.600
7.891.600
32.836.300
32.836.300
25.133.500,0
25.133.500,0
7.702.800,0
7.702.800,0
SKUPAJ FINANCIRANJE
124.359.300
124.359.300
Stroški financiranja
124.359.300
124.359.300
1.428.457.700
1.428.457.700
Upravna stavba
Ostalo
OSTALO
Projektiranje in dokumentacija
Inženiring
Svetovanje in konzultacije
Študije in elaborati
Supernadzor in strokovna ocena
Ostalo
Zavarovanje
SKUPAJ
©Termoelektrarna Šoštanj d.o.o., december 2014
49
Postavitev nadomestnega
i
bloka 6 moči 600 MW v TEŠ - Novelirani investicijski program, rev. 6
POSLOVNA SKRIVNOST
i
i
Uredba o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih
financ, zaradi zagotavljanja realnega obsega virov financiranja, predvideva, da se investicijska vrednost
opredeli po stalnih in tekočih cenah. Stalne cene so tiste cene, ki veljajo v času izdelave investicijskega
programa. Tekoče cene se od stalnih cen razlikujejo v tem, da vključujejo tudi ocenjene podražitve v
času izvedbe investicije. Na presečni datum NIP 6 je 95 % pogodb že podpisanih, za preostali obseg del
(5 %) so upoštevane trenutne tržne cene, pri čemer je dvig cen zaradi inflacije že upoštevan. Glede na
navedeno je vrednost investicije prikazana enako, tako po stalnih kot po tekočih cenah.
Vse vrednosti v celotnem NIP 6 in prav tako v vseh prejšnjih verzijah so brez DDV zaradi raznolikosti
obdavčitve opravljenih dobav in storitev. Storitve za domači trg so z obračunanim davkom na dodano
vrednost, dobave in storitve za tuji trg so brez DDV, gradbene storitve so obračunane po 76.a člen
ZDDV-1, oproščen promet so obresti in stroški garancij, itd., zavarovalne storitve so z davkom na
zavarovalniške posle.
Tabela 26: Specifična predračunska vrednost investicije v EUR/kW
Stroški investitorja in zavarovanje
Viri
1
(
1
i
2.083,28
Oprema z montažo in gradbenimi deli
i
I
35,49
Pripravljalna dela
i
'
i
2.173,5
Predračunska vrednost EUR/kW
od tega:
i
t
54,73
r
financiranja
t
t
Tabela 27: Viri financiranja
000 EUR
%
1. Lastniški viri
595.457,7
41,7
•
HSE
497.216,0
34,8
•
TEŠ
98.241,7
6,9
2. Kredit EIB
550.000,0
38,5
3. Kredit EBRD
200.000,0
14,0
83.000,0
5,8
1.428.457,7
100,0
4. Kredit skupine HSE
Skupaj
p
i
i®*
Mi-
«k
©Termoelektrarna Šoštanj d.o.o., december 2014
50
Postavitev nadomestnega
bloka51moči 600 MW v TEŠ - Novelirani investicijski program, rev. 6
POSLOVNA SKRIVNOST
2.4.1. PODROBNA RAZČLENITEV DEL, OPREME IN STORITEV
GRADBENA DELA
Pripravljalna dela
Med pripravljalna dela sodijo vsa zemeljska in gradbena dela, potrebna za pripravo gradbišča za izvedbo
gradnje temeljev hladilnega stolpa, glavnega pogonskega objekta in ostalih objektov. Vanje so vključeni
vsi stroški: za potrebne odkupe zemljišč, rušitve objektov (hiš, Elkroja, stare upravne stavbe nadstrešnic
itd.), ureditev zahodnega uvoznega platoja in krožišča, za pripravo platoja za izgradnjo hladilnega stolpa,
ureditev transportnih poti in izboljšanje prometne infrastrukture v Sloveniji za potrebe izrednih
transportov.
GPO (Glavni pogonski objekt)
Pred začetkom montaže glavne tehnološke opreme je bilo treba zgraditi gradbeni del pogonskega
objekta. Glavni pogonski objekt je sestavljen iz strojnice, betonskega bunkerskega dela, kotlovnice in
objekta za razžveplanje dimnih plinov. V obseg pogonskega objekta sodijo tudi gradbene strojne
inštalacije, gradbene elektroinštalacije in ustrezna dvigala.
Ostali objekti
Za potrebe obratovanja bloka 6 je potrebno zgraditi objekte transporta premoga, transporta produktov
(pepela, sadre in žlindre) in priprave vode, silos aditiva, silos pepela, silos žlindre ter rezervoarje
amoniačne vode, objekt GlS-stikališča, objekte zunanje ureditve in tehnološke povezave.
Nova upravna stavba
V investicijsko vrednost je vključena vrednost nove upravne stavbe, zgrajene zato, ker je bilo treba staro
upravno stavbo porušiti, saj je stala na mestu, predvidenem za blok 6.
Ostalo
Pri izvedbi gradbenih del je potrebno zagotoviti še zunanji supernadzor kakovosti materialov, geodetski
nadzor in geomehanski nadzor. Z zunanjim supernadzorom si zagotovimo kakovost materialov, vgrajenih
v gradbeni objekt (betoni in betonska armatura), z geodetskim nadzorom pa uskladimo gradbena dela z
opremo.
OPREMA
Glavna tehnološka oprema (GTO)
Glavna tehnološka oprema predstavlja glavnino opreme, potrebne za obratovanje bloka, in potrebno
opremo za zagotavljanje garantiranih parametrov bloka. GTO sestavljajo naslednji sklopi:
a)
Turboagregat s pomožno opremo:
•
parna turbina
•
generator
•
regenerativno gretje napajalne vode in kondenzata
•
hladilni sistem
•
toplotna postaja
•
čiščenje kondenzata
•
pomožne naprave turboagregata
•
vzdrževalne naprave in oprema
©Termoelektrarna Šoštanj d.o.o., december 2014
51 Mk
I
Postavitev nadomestnega
bloka 6 moči 600 MW v TEŠ - Novelirani investicijski program, rev. 6
POSLOVNA SKRIVNOST
b)
c)
Kotel s pomožno opremo:
•
•
tlačni sistem kotla
cevovodi
•
•
napajalne črpalke
kurjava
•
•
•
•
•
•
zračno-dimni trakt
naprava DeNOx
nosilne jeklene konstrukcije kotla in kotlovnice
pomožne naprave kotla
vzdrževalne naprave in oprema
podesti in stopnišča
Sistem
•
•
•
d)
e)
,
,
i
(
,
vodenja:
glavni sistem vodenja (DCS)
lokalni sistemi vodenja
1
'
periferna oprema
t
,
Elektroenergetski razvod:
•
400 kV oprema
•
blok transformator
•
transformatorja blokovne lastne rabe
•
transformator splošne lastne rabe
•
energetski razvod
•
ozemljitve
t
i
p
t
Storitve dobavitelja:
koordinacija na mejah paketa
izdelava projektne in tehnične dokumentacije
montaža in montažni nadzor
n»
zagonski preizkusi in pogodbeno poskusno obratovanje
izvedba garancijskih meritev
zagotavljanje kakovosti
šolanje naročnikovega osebja
servis v času garancijske dobe
up
•i
RDP
Za potrebe razžveplanja dimnih plinov je potrebno postaviti napravo za razžveplanje dimnih plinov. RDP
je razdeljen na naslednje sklope:
a)
«•
«k
Tehnološka oprema:
pralnik s pomožno opremo
dimovodni kanali
»
priprava absorbenta
odvajanje sadre
izpraznilni sistem
pomožne naprave RDP
©Termoelektrarna Šoštanj d.0.0., december 2014
*
•
52 ®
Postavitev nadomestnega
bloka 6 moči 600 MW v TEŠ - Novelirani investicijski program, rev. 6 i
POSLOVNA SKRIVNOST
b)
Jeklene
•
•
•
konstrukcije, streha in fasade:
jeklene nosilne konstrukcije
podesti in stopnišča
streha in fasade
c)
Sistem
vodenja:
•
•
•
glavni sistem vodenja (DCS)
lokalni sistemi vodenja
periferna oprema
d)
Elektro oprema:
•
SN - naprave 10 kV
•
NN-razvod
e)
Storitve dobavitelja:
•
koordinacija na mejah paketa
•
izdelava projektne in tehnične dokumentacije
•
•
•
•
montaža in montažni nadzor
zagonski preizkusi in pogodbeno poskusno obratovanje
izvedba garancijskih meritev
zagotavljanje kakovosti
•
•
šolanje naročnikovega osebja
servis v času garancijskega roka
©Termoelektrarna Šoštanj d.o.o., december 2014
53
Postavitev nadomestnega
bloka 6 moči 600 MW v TEŠ - Novelirani investicijski program, rev. 6
POSLOVNA SKRIVNOST
Priprava vode
Blok 6 bo za potrebe priprave demineralizirane vode lahko uporabljal obstoječe naprave v TEŠ (transport
premoga, priprava vode - DEMI, itd.), za pripravo dekarbonatizirane vode pa bo potrebno zgraditi nov
reaktor skupaj z vsemi pomožnimi napravami. Glavni sklopi naprav so:
•
dekarbonatizacija
•
•
•
filtracija hladilne vode
vtočni objekt surove vode
čiščenje odpadnih voda
Transport premoga
Za oskrbo bloka s premogom se bo uporabljal obstoječi transportni sistem blokov 1-4, ki ga je bilo
potrebno nadgraditi, povečati njegovo zmogljivost in dograditi vse potrebne dodatne naprave.
Obdelava produktov
V sklopu opreme za obdelavo produktov so zajeti naslednji sistemi:
•
transportni sistemi pepela, sadre in žlindre
•
silosi EF pepela, sadre in žlindre
Hladilni sistem
Za izvedbo sistema za hlajenje opreme na bloku 6 je potrebno zgraditi hladilni stolp ter montirati vso
potrebno opremo v hladilnem stolpu in povezavo do glavne tehnološke opreme. V sklopu opreme za
hladilni sistem so povečini zajeti naslednji sistemi:
•
odvod dimnih plinov
•
•
•
razpršilni sistem v hladilnem stolpu
hladilni cevovodi z armaturami
hladilne črpalke z elektro opremo
Tehnološke povezave
Na projektu se je oprema naročala po določenih funkcionalnih celotah, tako da se bodo lahko
posamezne funkcionalne celote povezale v končno celoto. Z elektro in strojnimi tehnološkimi
povezavami zagotovimo povezave med posameznimi objekti in napravami.
Priključitev na EE sistem RS
Glede potrebe priključitve bloka 6 na elektroenergetski sistem RS se je v sodelovanju z ELES-om sprejela
odločitev, da bo blok 6 priključen na obstoječi 400 kV daljnovod, in sicer preko novega GlS-stikališča. V
sklopu priključitve bloka 6 je zajeta naslednja oprema:
•
400 kV GlS-polje s povezavo na obstoječi 400 kV daljnovod
•
400 kV kabelska povezava
•
oprema vodenja, zaščite ter števčnih meritev v GlS-stikališču
Ostalo
Pri izvedbi montažnih del je potrebno zagotoviti še zunanji supernadzor kakovosti, in sicer tlačnega dela
kotla, parovodov, tlačnih posod, jeklenih konstrukcij in kanalov.
m
m
«i
©Termoelektrarna Šoštanj d.o.o., december 2014
54
Postavitev nadomestnega
bloka55moči 600 MW v TEŠ - Novelirani investicijski program, rev. 6
POSLOVNA SKRIVNOST
OSTALO
Stroški investitorja
Tu so zajeti vsi ostali stroški, potrebni za gradnjo bloka 6, kot so:
•
projektiranje
•
nadzor nad kvaliteto in supernadzor po posameznih področjih
•
gradbeni nadzor po ZGO
•
inženiring
•
študije in dokumentacija
•
stroški zavarovanja bloka 6 za čas gradnje
•
strokovne ocene
•
zunanji svetovalci
•
svetovanje na pravnem, ekonomskem in tehničnem področju
•
prevodi
©Termoelektrarna Šoštanj d.o.o., december 2014
55 Mk
Postavitev nadomestnega
bloka56moči 600 MW v TEŠ - Novelirani investicijski program, rev. 6
POSLOVNA SKRIVNOST
2.5.
UČINKI INVESTICIJE
Za izračun učinkov investicije smo uporabili scenarij cen električne energije in cen emisijskih kuponov
CO2, ki jih je kot vhodne podatke za NIP 6 dne 30.10.2014 posredoval HSE, ki edini v okviru skupine HSE
izvaja trženje in prodajo električne energije za celotno skupino HSE.
HSE d.0.0. je pri prognozi prodajnih cen električne energije in nakupnih cen emisijskih kuponov CO2 v
osnovnem scenariju uporabil trenutne tržne cene pasovne energije in CO2 kuponov za dobavo v letih
2015, 2016 in 2017, od vključno leta 2018 dalje pa cene električne energije za pas in cene CO2 kuponov
iz študije Wholesale Electricity Priče Projections For Slovenia - An ILEX Extended Market Update Note to
Holding Slovenske elektrarne d.0.0. July 2014 Edition, ki jo je izdelalo podjetje Pôyry Management
Consulting Austria GmbH v juliju 2014 za izdelavo noveliranega investicijskega programa TEŠ B6,
naročnik študije pa je bil HSE d.0.0., ki prav tako zajema predviden obratovalni diagram premogovnih
blokov TEŠ d.0.0. nad pasom, predvidene prihodke od sistemskih storitev in predvidene stroške izpadov
premogovnih blokov TEŠ d.0.0. Pri prognozi prodajnih cen električne energije in C 0 2 kuponov TEŠ d.0.0.
je HSE d.0.0. upošteval tudi že prodano električno energijo in nakupe CO2 kuponov. Izračunana prodajna
cena električne energije velja za celotno proizvodnjo TEŠ d.0.0. iz premogovnih blokov.
V izračunu so upoštevane stalne cene z izjemo cen električne energije, premoga in kuponov CO2, kjer so
upoštevane že omenjene projekcije cen, podane s strani strokovnih služb HSE in PV.
Finančno-tržni
učinki:
Izračun finančno-tržne učinkovitosti je narejen po stalnih cenah. V skladu z Uredbo o enotni metodologiji
za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ (UL RS št. 60/2006 in št.
54/2010), stalne cene predstavljajo enotni imenovalec vseh vrednostnih izrazov. Praviloma so to cene, ki
veljajo takrat, ko se izdeluje investicijska dokumentacija. Stalne cene lahko vključujejo tudi pričakovane
strukturne spremembe (na primer spremembo razmerja med ponudbo in povpraševanjem), ki se
preverjajo v analizi občutljivosti.
Rezultati
izračuna:
Tabela 28: Rezultat izračuna finančno-tržnih učinkov
Doba vračila investicijskih vlaganj (let)
16
NSV pri WACC 5,89 % (v 000 EUR)
41.927,7
NSV pri 7 % d.s. (v 000 EUR)
-145.333,0
ISD
6,12 %
RNSV
0,038
Kazalnik relativne koristnosti
1,011
Donosnost na lastniški kapital (ROE)
8,02 %
LCOE - diskontirana proizvodna cena električne
energije (pred davki, EUR/MWh)
84,9
Povprečna lastna cena (EUR/MWh)
74,42
Povprečna lastna cena brez CO2 (EUR/MWh)
50,75
Investicija je sprejemljiva ob upoštevanju predpostavk, da je doba vračila investicijskih vlaganj krajša
od življenjske dobe projekta, da je neto sedanja vrednost (NSV) pri 5,89 % WACC pozitivna, da je
interna stopnja donosnosti (ISD) višja od povprečne cene virov financiranja (WACC) in da je relativna
neto sedanja vrednost (RNSV) pozitivna (kazalnik relativne koristnosti je večji od 1).
©Termoelektrarna Šoštanj d.o.o., december 2014
56 Mk
Postavitev nadomestnega
bloka57moči 600 MW v TEŠ - Novelirani investicijski program, rev. 6
POSLOVNA SKRIVNOST
Ekonomski učinki:
Ekonomsko vrednotenje izhaja iz predpostavke, da je vložke projekta treba opredeliti na podlagi njihovih
oportunitetnih stroškov. Ekonomska analiza je narejena na podlagi družbenega vidika.
Kot izhodišče ekonomske analize upoštevamo denarne tokove po stalnih cenah iz finančne analize, pri
čemer pa je pri izračunih ekonomske upravičenosti investicije iz izračuna izvzeto plačilo davka od
dobička pravnih oseb. S tem pristopom so tako poenostavljeno ocenjeni zunanji učinki oz. eksternalije
projekta. Uporabljena je 5 % diskontna stopnja.
Rezultati
izračuna:
Tabela 29: Rezultati izračuna ekonomske upravičenosti investicije
16
Doba vračila investicijskih vlaganj
376.283,4
Ekonomska NSV pri 5 % diskontni stopnji (v 000 EUR)
ISD
6,75 %
0,332
RNSV
Kazalnik relativne koristnosti
1,059
©Termoelektrarna Šoštanj d.o.o., december 2014
57 Mk
Postavitev nadomestnega
bloka58moči 600 MW v TEŠ - Novelirani investicijski program, rev. 6
POSLOVNA SKRIVNOST
3. PODATKI O INVESTITORJU IN IZDELOVALCIH INVESTICIJSKE
DOKUMENTACIJE
3.1.
PODATKI O IZDELOVALCIH INVESTICIJSKE DOKUMENTACIJE
Direktor projekta:
Miha PEČOVNIK, univ. dipl. inž. str.
Odgovorna oseba za izdelavo investicijskega programa:
Miha PEČOVNIK, univ. dipl. inž. str.
Izdelovalci novelacije investicijskega programa revizija št. 6, izdaja december 2014, so:
TEŠ:
Miha PEČOVNIK, univ. dipl. inž. str.
mag. Branko DEBEUAK, univ. dipl. inž. str.
mag. Jože LENART, univ. dipl. inž. str.
Zlatka ZORKO, univ. dipl. ekon.
Egon JURAČ, univ. dipl. kem.
mag. Miran LEBAN, univ. dipl. inž. str.
Miran PAJER, univ. dipl. inž. str.
mag. Irena KURNIK
Gregor DROBNE, univ. dipl. gosp. inž.
Marija MEH, dipl. ekon.
Jana ŠMID, univ. dipl. ekon.
Bojan ROTOVNIK, dipl. org.
HSE (poglavje št. 5. razen podpogavje 5.5.1.):
dr. Tomaž ŠTOKEU, univ. dipl. inž. el.
mag. Zvonko PETAN, univ. dipl. ekon.
mag. Matjaž VEČERNIK, univ. dipl. ekon.
Marko BREGAR, univ. dipl. inž. el.
Tomaž CENTRIH, univ. dipl. gosp. inž. el.
Marko TROŠT, univ. dipl. meteo.
PREMOGOVNIK VELENJE (poglavje 13.3.1.):
mag. Bojan LAJLAR, univ. dipl. inž. rud.
Marijan LENART, univ. dipl. inž. rud.
Tomaž KODRIČ, univ. dipl. inž. rud.
Božo ŠPEGEL, univ. dipl. inž. rud.
Robert LAH, univ. dipl. inž. rud.
Ivan POHOREC, univ. dipl. inž. rud.
Termoelektrarna Šoštanj d.o.o.
Direktor:
dr. Matjaž EBERLINC, univ. dipl. inž. str.
©Termoelektrarna Šoštanj d.o.o., december 2014
58 Mk
Postavitev nadomestnega
bloka59moči 600 MW v TEŠ - Novelirani investicijski program, rev. 6
POSLOVNA SKRIVNOST
3.2.
SPLOŠNA INFORMACIJA O INVESTITORJU IN UPRAVUAVCU
3.2.1. STATUS IN DEJAVNOST
Termoelektrarna Šoštanj, d.o.o. je družba z omejeno odgovornostjo z enim družbenikom, to je Holding
Slovenske elektrarne d.o.o. s sedežem v Ljubljani, na Koprski ulici 92. Družbenik je 29.4.2014 sprejel Akt
o ustanovitvi družbe z omejeno odgovornostjo, ki je v celoti nadomestil predhoden Akt o ustanovitvi
družbe. Zadnja veljavna verzija je bila vpisana v sodni register dne 5.5.2014. Termoelektrarna Šoštanj je
vpisana v sodni register pri Okrožnem sodišču v Celju pod št. reg. vložka 10051100. Naslov sedeža
družbe je Cesta Lole Ribarja 18, Šoštanj. Termoelektrarna Šoštanj je povezana v skupino Holding
Slovenske elektrarne.
Osnovni podatki o družbi so podani v Tabela 30.
Tabela 30: Osnovni podatki o družbi
Termoelektrarna Šoštanj d. o. o.
Ime družbe
TEŠ d. o. o.
Skrajšano ime družbe
Organizacijska struktura
družba z omejeno odgovornostjo
35.112 Proizvodnja elektrike v TE in JE
Glavna dejavnost družbe
35.300 Oskrba s paro in vročo vodo
Cesta Lole Ribarja 18,3325 Šoštanj, Slovenija
Sedež družbe
Družba je vpisana pri okrožnem sodišču v Celju,
Registracija
številka registrskega vložka 10051100.
Znesek osnovnega kapitala
330.027.060 EUR
(02.01.2014)
5040388000
Matična številka
ID številka za DDV
SI92189903
Nova Ljubljanska banka
UniCredit banka
TRR
Banka Koper
Nova kreditna banka Maribor
www.te-sostanj.si
Spletna stran
Direktor družbe
dr. Matjaž Eberlinc
Lastniška struktura TEŠ
100 % Holding Slovenske elektrarne d.o.o.
©Termoelektrarna Šoštanj d.o.o., december 2014
59 Mk
Postavitev nadomestnega
bloka 6 moči 600 MW v TEŠ - Novelirani investicijski program, rev. 6
POSLOVNA SKRIVNOST
3 . 2 . 2 . ORGANIZACIJSKA SHEMA TERMOELEKTRARNE ŠOŠTANJ
Slika 1: Organizacijska shema Termoelektrarne Šoštanj, stanje na dan 3 1 . 1 0 . 2014
i — m
rtumia
i
SEKTMI TA KJUHL
•
ELEKTROSUIUA
•
I
fraoiNOjas*
(.lajfir HA
m
esz
En
SS1
SS2
«53
»1
ES5
IS»
sst
sn
s»
EST
E»
ES9
S57
!S8
SS9
L -1
H CS*
CS3
sne
»ii
T»
«D
r
KAMLH.
mmt.
HB»
««i
m
(IIH
KAOiN.
HHMC | kOKEJL
r.rr
KUMtR.
ntr
ii cr
MT
SSI0 V SSI1 i
"
i
EX0M>«fSKI
J
sviz
©Termoelektrarna Šoštanj d.o.o., december 2014
60
Postavitev nadomestnega
bloka61moči 600 MW v TEŠ - Novelirani investicijski program, rev. 6
POSLOVNA SKRIVNOST
3.2.3. ORGANI UPRAVUANJA
Upravljanje družbe poteka v skladu z veljavno zakonodajo, Aktom o ustanovitvi družbe z omejeno
odgovornostjo Termoelektrarna Šoštanj d.o.o., ki ga je sprejel HSE d.o.o. kot edini družbenik družbe
Termoelektrarne Šoštanj d.o.o. (zadnja veljavna verzija je bila vpisana v sodni register dne 5.5.2014) ter
v skladu z dobro poslovno prakso. V skladu z Aktom o ustanovitvi družbe poteka upravljanje preko
družbenika in organa družbe (poslovodstvo).
Družbenik
Skladno z določili ZGD-1 in Aktom o ustanovitvi družbenik samostojno odloča o naslednjih vprašanjih:
•
o spremembah in dopolnitvah akta o ustanovitvi družbe,
•
spremembi sedeža na predlog poslovodstva,
•
sprejemu strategije razvoja družbe na predlog poslovodstva,
•
sprejemu temeljev poslovne politike in programu razvoja družbe na predlog poslovodstva,
•
o sprejemu pravilnikov, politik in splošnih aktov, ki praviloma veljajo v vseh družbah skupine HSE,
•
poslovnem načrtu družbe,
•
sprejemu letnega poročila
•
uporabi bilančnega dobička in pokrivanju izgube,
•
podelitvi razrešnice poslovodstvu,
•
nakupu, delitvi in prenehanju poslovnih deležev,
•
ukrepih za povečanje ali zmanjšanje kapitala,
•
spremembah osnovnega kapitala družbe,
•
statusnem preoblikovanju in prenehanju družbe,
•
imenovanju revizorja družbe,
•
postavitvi prokurista in poslovnih pooblaščencev družbe,
•
sprejemu ukrepov za izboljšanje poslovanja družbe ter odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti in
nepravilnosti,
•
daje soglasje na posle poslovodstva družbe v skladu s tem aktom,
•
imenuje in odpokliče člane poslovodstva (direktorje) družbe,
•
sklene pogodbo o zaposlitvi s člani poslovodstva (direktorji) družbe,
•
o zahtevah glede poročil poslovodstva o poslovanju družbe in drugih vprašanjih v zvezi s
poslovanjem družbe in ostalih odvisnih družb,
•
o drugih zadevah, za katere tako določajo predpisi in v skladu s tem aktom.
V skladu s 526. členom ZGD-1 družbenik svoje odločitve vpisuje v knjigo sklepov.
Edinega družbenika, družbo HSE d.o.o. zastopata generalni direktor Blaž Košorok in finančni direktor
Stojan Nikolič.
Poslovodstvo
Družba ima enega ali več poslovodij (direktorjev), vendar ne več kot tri, ki na lastno odgovornost vodijo
posle družbe in jo zastopajo. Imenovani direktorji tvorijo poslovodstvo družbe. Imenuje jih družbenik za
dobo štirih let, z možnostjo ponovnega imenovanja. S sklepom o imenovanju posameznega direktorja se
podrobneje določijo njegove pristojnosti ter delovna področja v družbi.
©Termoelektrarna Šoštanj d.o.o., december 2014
61 Mk
Postavitev nadomestnega
bloka 6 moči 600 MW v TEŠ - Novelirani investicijski program, rev. 6 i
POSLOVNA SKRIVNOST
Pristojnosti članov poslovodstva
Člani poslovodstva (direktorji) odločajo o vseh vprašanjih organizacije in vodenja družbe, zlasti pa:
organizirajo in vodijo delovni proces,
odgovarjajo za zakonitost dela družbe,
izdelajo temelje poslovne politike in jih predložijo v mnenje družbeniku,
izdelajo poslovni načrt,
sestavijo letno poročilo in ga predložijo družbeniku v potrditev, skupaj z revizijskim poročilom in
predlogom za uporabo bilančnega dobička,
predložijo družbeniku predlog za uporabo bilančnega dobička skupaj z letnim poročilom,
sprejmejo odločitve o poslovanju družbe, odločajo o razpolaganju s premoženjem v okviru
pooblastil,
izvršujejo sklepe družbenika,
predlagajo družbeniku sprejem sklepov iz njegove pristojnosti,
določajo notranjo organizacijo in sistematizacijo družbe ter določajo naloge delavcem in izvršujejo
nadzor nad izvrševanjem teh nalog,
sprejemajo splošne akte in organizacijske predpise ter opravljajo druge naloge v skladu z zakonom in
drugimi splošnimi akti družbe,
odločajo o posamičnih pravicah in obveznostih delavcev s področja delovnih razmerij v skladu z
zakonom, kolektivno pogodbo in splošnimi akti družbe,
samostojno sklepajo pravne posle v mejah svojih pooblastil in podpisuje poslovne listine, pogodbe in
druge dokumente,
imenujejo in razrešujejo vodilne delavce,
skrbijo za redno in pravočasno sestavljanje računovodskih izkazov,
izdelujejo poročila o poslovanju na zahtevo družbenika,
opravljajo druge naloge v skladu s predpisi.
Člani poslovodstva (direktorji) ne smejo brez soglasja družbenika družbe sklepati poslov ali sprejemati
odločitve, ki se nanašajo na:
•
sklepanje pravnih poslov in najemanje posojil, ki presegajo 333.834,08 EUR za isti predmet
poslovanja v tekočem poslovnem letu,
•
odsvajanje in zastavljanje nepremičnin,
•
kapitalske naložbe družbe v drugih pravnih osebah,
•
pričetek posamezne investicije, kjer predvidena vrednost presega 100.000,00 EUR (zaradi potreb po
usklajenem strateškem razvoju skupine HSE),
•
pričetek posamezne investicije s področja informatike, kjer predvidena vrednost presega
50.000,00 EUR (zaradi potreb po usklajenem razvoju informatike v skupini HSE), po pridobljenem
mnenju vodje službe informatike pri družbeniku,
•
poslovni ali finančni najem.
Direktor družbe je dr. Matjaž Eberlinc, kateremu je mandat pričel teči 3.11.2014.
Odbor za tveganja
Družba ima vzpostavljen odbor za tveganja, ki spremlja in ocenjuje vsa potencialna tveganja v podjetju.
Odbor za tveganja vodi mag. Jože Lenart.
©Termoelektrarna Šoštanj d.o.o., december 2014
62
Postavitev nadomestnega
bloka 6 moči 600 MW v TEŠ - Novelirani investicijski program, rev. 6 i
POSLOVNA SKRIVNOST
Sindikat družbe in svet delavcev
V družbi delujeta sindikat in svet delavcev. Sindikat družbe TEŠ vodi Danijel Tajnik, kateremu je mandat
pričel teči 15.11.2013, Svet delavcev TEŠ pa Janez Ramšak, kateremu je mandat pričel teči 12.6.2012.
3.2.4. ŠTEVILO IN KVALIFIKACIJSKA STRUKTURA ZAPOSLENIH
V Termoelektrarni Šoštanj je za nedoločen čas zaposlenih 444 delavcev. Število in kvalifikacijska
struktura po sektorjih je prikazana v spodnji Tabela 31.
Tabela 31: Število in kvalifikacijska struktura zapos enih za nedoločen čas - stanje dne 31.10. 2014
Stopnja
izobrazbe
1-3
4
5
6/1
6/2
7
8/1
10
32
61
41
67
34
8
13
3
196
75
17
2
2
1
170
Ekonomski sektor
1
8
3
3
1
5
3
5
Kadr. razv., invest. in spi.
6
14
4
3
2
3
6
2
57
21
30
9
Sektor
Tehnika in vzdrževanje
Obratovanje
Skupaj
6
2
Štabne službe
46
124
©Termoelektrarna Šoštanj d.o.o., december 2014
156
8/2
Skupaj
28
1
35
15
1
444
63
Postavitev nadomestnega
bloka 64 moči 600 MW v TEŠ - Novelirani investicijski program, rev. 6
POSLOVNA SKRIVNOST
3.3.
PROIZVODNJA ELEKTRIČNE IN TOPLOTNE ENERGIJE TER PORABA GORIVA
3.3.1. PROIZVODNJA ELEKTRIČNE ENERGIJE NA PRAGU TEŠ (GWh)
Tabela 32: Proizvodnja električne energije na pragu TE§ (GWh)
2007
2008
2009
2010
Bl-3
562,7
354,1
391,4
286,7
B4
1.499,7
1.600,5
1.215,2
1.489,5
B5
1.593,1
3.756,3
2012
2013
332,0
215,0
187,8
1.573,7
1.343,9
1.906,9
1.909,1
1.961,9
1.698,8
1.457,5
1.880,3
59,5
29,8
121,9
101,1
85,6
88,9
115,3
107,0
88,6
101,5
86,0
3.850,0
3.753,0
3.946,3
3.778,7
3.743,3
3.607,1
2010
2011
2012
PT51
PT52
SKUPAJ
2011
1.904,0
85,4
3.3.2. PROIZVODNJA TOPLOTNE ENERGIJE (GWh)
Tabela 33: Proizvodnja toplotne energije (GWh)
2007
2008
34,0
2009
29,3
326,0
374,8
359,4
399,3
408,8
388,6
TP1
73,3
TP2
SKUPAJ
58,8
348,3
407,1
56,8
310,7
2013
21,8
37,9
311,4
323,5
345,3
367,5
349,2
Toplotna energija se proizvaja za potrebe daljinskega ogrevanja Šaleške doline. Inštalirana moč toplotnih
postaj, ki s toploto oskrbujejo približno 33.000 gospodinjstev, je skupaj 272 MW. Skupna dolžina
napeljave daljinskega ogrevanja je več kot 162 km.
3.3.3. PORABA PREMOGA (000 ton) 3
Tabela 34: Poraba premoga (000 ton)
Bl-3
B4
B5
SKUPAJ
2007
707,3
1.749,1
1.616,2
4.072,6
2008
455,2
1.634,0
1.948,5
4.037,7
2009
500,5
1.308,2
2.014,2
3.822,9
2010
364,2
1.542,9
2.044,3
3.951,4
2011
399,7
1.699,7
1.802,3
3.901,7
2012
260,1
1.561,2
2.121,5
2013
228,2
3.942,8
3.536,3
1.315,5
1.992,7
3.3.4. PORABA PLINA (000 Sm 3 ) 4
Tabela 35: Poraba plina (000 Srn3)
SKUPAJ
3
4
2009
2010
2011
2012
2013
68.992,0
60.874,9
51.028,1
55.562,1
49.729.0
V tabeli so podatki porabe premoga za toplotno in električno energijo.
Dobavitelj plina je podjetje Geoplin, s katerim ima TEŠ podpisano pogodbo o dinamiki prodaje do leta 2015.
©Termoelektrarna Šoštanj d.o.o., december 2014
64 Mk
Postavitev nadomestnega
bloka 6 moči 600 MW v TEŠ - Novelirani investicijski program, rev. 6 i
POSLOVNA SKRIVNOST
3.4.
POSLOVNI REZULTAT INVESTITORJA
3.4.1. IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA
Tabela 36: Izkaz poslovnega izida v 000 EUR
Postavka/leto
Poslovni prihodki
Finančni prihodki
Ostali prihodki
PRIHODKI SKUPAJ
Stroški materiala
Stroški storitev
Amortizacija
Stroški dela
Rezervacije
Drugi poslovni odhodki
Obresti
Drugi finančni odhodki
Ostali odhodki
ODHODKI SKUPAJ
Odloženi davki
Davek iz dobička
POSLOVNI IZID-DOBIČEK
2012
2013
2011
247.997
46
264.047
248.043
139.730
10.849
27.656
19.013
264.107
48.262
14.923
33.215
19.894
54
15.884
432
233
763
835
1.039
87
246.175
-182
231.531
115
236.386
49
1.616
2.050
32.461
6.061
60
152.281
11.630
31.599
19.446
54
244.079
33
244.112
153.046
13.167
Poslovanje TEŠ temelji na Dolgoročni pogodbi o nakupu premoga, zakupu moči in nakupu električne
energije, ki je bila podpisana septembra 2004 med TEŠ, HSE in Premogovnikom Velenje. S podpisom
pogodbe so bili dogovorjeni medsebojni odnosi, ki veljajo za obdobje 2005-2015. Pogodbene stranke so
z namenom ureditve pogojev poslovanja TEŠ po dokončanju investicije Blok 6 podpisale dolgoročno
pogodbo o nakupu premoga, zakupu moči in nakupu električne energije (12.10.2009), aneks 1 k tej
pogodbi (30.5.2012) in dodatek k aneksu 1 (8.6.2012), ki definirajo pogodbeni odnos za obdobje 20152054. V pogodbah so določene količine premoga v GJ in cena premoga, ki ga bo TEŠ nabavil pri
Premogovniku Velenje, HSE kot kupec, pa bo vso proizvedeno električno energijo v TEŠ kupil po cenah,
ki bodo dogovorjene z letnimi pogodbami. V skladu z dolgoročno pogodbo TEŠ od Premogovnika Velenje
kupuje premog za proizvodnjo elektrike in toplote.
©Termoelektrarna Šoštanj d.o.o., december 2014
65
Postavitev nadomestnega
bloka 6 moči 600 MW v TEŠ - Novelirani investicijski program, rev. 6 i
POSLOVNA SKRIVNOST
3.4.2. IZKAZ DENARNIH TOKOV
Tabela 37: Izkaz denarnih tokov v 000 EUR
POSTAVKA
A.
2013
2011
2012
DENARNI TOKOVI PRI POSLOVANJU
a) Prejemki pri poslovanju
303.937,9
359.443,6
316.747,5
b) Izdatki pri poslovanju
242.422,6
268.569,8
242.282,1
61.515,3
90.873,8
74.465,4
61,4
563,4
2.542,5
132.072,2
291.857,7
286.378,2
-132.010,8
-291.294,3
-283.835,7
146.595,0
276.642,8
547.808,9
0,0
0,0
8.171,9
0,0
0,0
192.500,0
146.595,0
276.642,8
347.137,0
77.815,7
78.250,8
336.452,0
1.247,5
1.454,8
1.041,8
c)
Prebitek prejemkov pri poslovanju ali
prebitek izdatkov pri poslovanju
B. DENARNI TOKOVI PRI NALOŽBENJU
a) Prejemki pri naiožbenju
b) Izdatki pri naiožbenju
c)
Prebitek prejemkov pri naiožbenju ali
prebitek izdatkov pri naiožbenju
C.
DENARNI TOKOVI PRI FINANČNIH
AKTIVNOSTIH
a) Prejemki iz finančnih aktivnosti
1.
Prejemki iz naslova vplačanega kapitala
Prejemki iz prejetih dolgoročnih posojilih
2. in drugih dolgoročnih finančnih
obveznosti
Prejemki iz prejetih kratkoročnih posojilih
3. in drugih kratkoročnih finančnih
obveznosti
b) Izdatki iz finančnih aktivnosti
1.
Izdatki za obresti prejetih posojil
3.
Izdatki iz prejetih dolgoročnih posojil in
drugih dolgoročnih finančnih obveznosti
10.273,2
10.273,2
10.273,2
4.
Izdatki iz prejetih kratkoročnih posojil in
drugih kratkoročnih finančnih obveznosti
66.295,0
66.522,8
325.137,0
c)
Prebitek prejemkov pri financiranju ali
prebitek izdatkov pri financiranju
68.779,3
198.392,0
211.356,9
-1.716,2
-2.028,5
1.986,6
KONČNO STANJE DENARNIH SREDSTEV
47,6
5,7
2.034,2
G. ZAČETNO STANJE DENARNIH SREDSTEV
1.763,8
2.034,2
47,6
D. DENARNI IZID V OBDOBJU
F.
m
©Termoelektrarna Šoštanj d.o.o., december 2014
66
Postavitev nadomestnega
bloka 67 moči 600 MW v TEŠ - Novelirani investicijski program, rev. 6
POSLOVNA SKRIVNOST
3.4.3. IZKAZ FINANČNEGA POLOŽAJA
Tabela 38: Izkaz finančnega stanja v 000 EUR
Postavka/leto
2013
SREDSTVA
Dolgoročna sredstva
neopredmetena sredstva
nepremičnine, naprave in oprema
- ostale dolg. finančne naložbe in
posojila
- dolgoročne poslovne terjatve
- druga dolgoročna sredstva
odložene terjatve za davek
Kratkoročna sredstva
sredstva namenjena za prodajo
zaloge
kratkoročne poslovne terjatve
- terjatve za odmerjeni davek
- druga kratkoročna sredstva
denar in denarni ustrezniki
KAPITAL IN OBVEZNOSTI
Kapital
Dolgoročne obveznosti
rezervacije za odpravnine in jubilejne
nagrade
druge rezervacije
- druge dolgoročne obveznosti
- dolgoročne finančne obveznosti
dolgoročne poslovne obveznosti
Kratkoročne obveznosti
kratkoročne finančne obveznosti
kratkoročne poslovne obveznosti
obveznosti za odmerjeni davek
druge kratkoročne obveznosti
1.408.822
1.332.032
411
1.330.475
1.192.103
1.108.299
4.745
1.102.630
859.642
787.493
9.214
777.229
260
260
260
141
35
710
76.790
202
12.572
23.465
114
33
643
72.149
202
12.719
53.638
40.540
11
1.408.822
515.677
761.438
103
33
528
83.804
202
12.774
64.232
808
5.782
6
1.192.103
395.269
207.176
3.556
2.034
859.642
362.808
221.735
2.784
2.692
2.606
2.310
2.872
753.472
131.707
1.389
87.364
1.591
3.840
197.361
1.692
589.658
321.611
264.099
42.954
3.948
941
9.110
205.692
3.386
275.099
112.783
157.849
481
3.986
2012
2011
Izkaz finančnega položaja družbe kaže na rast premoženja zaradi intenzivnih investicijskih vlaganj v
izgradnjo nadomestnega bloka 6. V letih od 2011 do 2013 se je zaradi dokapitalizacije, ki jo je vplačal
HSE d.o.o., ki je 100 % lastnik družbe, in dobička v poslovnem letu, povečal kapital družbe.
Dokapitalizacija je bila vplačana skladno s predvidenimi viri financiranja za Blok 6. Prav tako so se
povečale dolgoročne finančne obveznosti zaradi zadolževanja pri EIB in EBRD. Družba se je dolgoročno
zadolževala izključno za vlaganja v nadomestni Blok 6.
Ker konec leta 2012 še niso bili izpolnjeni pogoji za nadaljnje črpanje načrtovanih dolgoročnih kreditov,
se je družba premostitveno financirala s kratkoročnimi krediti, najetimi pri HSE in odlogom plačil
dobavitelju glavne tehnološke opreme za Blok 6. Posledično so bile povečane kratkoročne finančne in
poslovne obveznosti. S črpanjem kreditov pri EIB in EBRD v letu 2013 se je stanje kratkoročnih
obveznosti normaliziralo.
Investicijska vlaganja se odražajo v povečanju vrednosti dolgoročnih sredstev.
©Termoelektrarna Šoštanj d.o.o., december 2014
64 Mk
Postavitev nadomestnega
bloka 68 moči 600 MW v TEŠ - Novelirani investicijski program, rev. 6
POSLOVNA SKRIVNOST
3.4.4. VREDNOST NEPREMIČNIN, NAPRAV IN OPREME
Knjigovodska vrednost nepremičnin, naprav in opreme (stanje 31.12.2013)
Tabela 39: Knjigovodska vrednost nepremičnin, naprav in opreme (stanje 31.12.2013)
Amortizacijska
Sedanja vrednost
%
Postavka
stopnja
v 000 EUR
% odpisanosti
Zemljišča
3.712
0,28
Zgradbe
27.987
2,10
1,9 % - 3,1 %
86,4%
151.669
11,40
0,9 % - 25 %
85,5%
6.948
0,52
Nepremičnine, naprave in oprema v
pridobivanju
1.140.159
85,70
SKUPAJ
1.330.475
100,00
Proizvajalna oprema
Druga oprema
Vrednost proizvajalne opreme zajema vrednost obstoječih obratovalnih enot: Blok 3, 4, 5 in dve plinski
turbini. Največji del stalnega premoženja se nanaša na nepremičnine, naprave, opremo v pridobivanju
vezano na izgradnjo nadomestnega bloka 6.
3.4.5. DOLGOROČNE FINANČNE OBVEZNOSTI INVESTITORJA
Dolgoročne finančne obveznosti investitorja na dan 31.12.2013 se pretežno nanašajo na sklenjene
posojilne pogodbe:
•
z EIB je bila za financiranje bloka 6 sklenjena pogodba št. 24-109 z dne 27.09.2007 in aneks št. 1
z dne 22.4.2010, v vrednosti 110.000,0 tisoč EUR z ročnostjo 25 let. Posojilo je zavarovano z
garancijo petih komercialnih bank.
•
z EIB je bila za financiranje bloka 6 sklenjena tudi pogodba št. 25-541 z dne 24.4.2010 v višini
440.000,0 tisoč EUR, z ročnostjo 25 let. Posojilo je zavarovano z državnim poroštvom.
•
z EBRD banko je bila za financiranje bloka 6 sklenjena pogodba št. 40417 z dne 12.1.2011 v višini
200.000,0 tisoč EUR. Posojilo smo črpali v višini 82,5 mio EUR dne 17.2.2011 in v višini 117.000,5
tisoč EUR dne 14.3.2013. Posojilo je zavarovano z garancijo matične družbe HSE d.o.o. in
odstopom terjatev in računov investitorja.
©Termoelektrarna Šoštanj d.o.o., december 2014
64 Mk
Postavitev nadomestnega bloka 6 moči 600 MW v TEŠ - Novelirani investicijski program, rev. 6 i
POSLOVNA SKRIVNOST
4. ANALIZA OBSTOJEČEGA STANJA
TEŠ predstavlja največjo elektrarno tako v skupini HSE kot tudi v slovenskem elektroenergetskem
sistemu (EES), tako po letno proizvedeni količini električne energije kakor tudi po inštalirani moči. Od
leta 2003 do 2013 znaša povprečna letna proizvodnja elektrarne preko 3.600 GWh. S povprečnim
deležem proizvodnje električne energije v Sloveniji, ki znaša preko 33 %, predstavlja pomemben
energetski steber za zanesljivo oskrbo Slovenije z električno energijo. Podatki o proizvodnih enotah v TEŠ
in proizvodnji TEŠ so podani v Tabela 40 in Tabela 41.
Tabela 40: Podatki o proizvodnih enotah TEŠ
Enota
Inštalirana
moč
Močna
pragu
Leto pričetka
obratovanja
Predvideno leto
zaustavitve
MW
MW
Blok 1 (zaustavljen)
30
25
1956
2010
Blok 2 (zaustavljen)
30
25
1960
2008
Blok 3
75
25
1960
2014
Blok 4
275
248
1972
2015
Blok 5
345
305
1977
2027
PT 5/1
42
41,9
2008
2027
PT 5/2
42
41,9
2008
2027
SKUPAJ
839
711,8
SKUPAJ (brez B I in B2)
779
661,8
Tabela 41: Proizvodnja električne energije v TEŠ in delež v proizvod nji Slovenije 5
Leto Proizvodnja TEŠ na pragu (GWh)
Proizvodnja v Sloveniji
(GWh)
Delež
TEŠ
2003
3.465
10.413
33,3 %
2004
3.550
10.790
32,9 %
2005
3.641
10.443
33,2 %
2006
3.749
10.489
35,8 %
2007
3.756
10.341
36,3 %
2008
3.850
11.329
34,0%
2009
3.753
11.791
31,8 %
2010
3.946
11.840
33,3 %
2011
3.779
11.193
33,8%
2012
3.743
11.074
33,8 %
2013
3.607
11.482
31,6%
Vir: Mesečna poročila o obratovanju prenosnega EES, ELES 2003-2013.
5
Upoštevana je polovica proizvodnje Nuklearne elektrarne Krško (NEK). V letu 2003 je upoštevana podpisana
meddržavna pogodba, ki je prenesla polovico lastništva in tudi proizvodnje na HEP in se je začela izvajati sredi aprila leta
2003.
©Termoelektrarna Šoštanj d.o.o., december 2014
69
I
Postavitev nadomestnega
bloka 6 moči 600 MWv TEŠ - Novelirani investicijski program, rev. 6 \
POSLOVNA SKRIVNOST
Poleg proizvodnje električne energije spada med osnovne dejavnosti TEŠ tudi oskrba sistema
daljinskega ogrevanja Šaleške doline s toploto. Oskrbo s toploto zagotavljata dve toplotni postaji,
locirani na bloku 3 (TP1-90 MW t ) in bloku 5 (TP2-110 MW t ), ki se napajata z odjemno paro parnih turbin
blokov 4 in 5.
Termoelektrarna je vezana na izrabo velenjskega lignita kot primarnega energenta za proizvodnjo
električne energije. Povprečna letna poraba premoga v obdobju 2007-2013 je znašala 3.895 tisoč ton,
posledica rabe premoga pa je obremenjevanje atmosfere z emisijami ogljikovega dioksida. Zaradi
okoljskih vidikov, predvsem pa zaveze Slovenije do Kjotskega protokola, se izvaja velik pritisk, da bi se
zmanjšala poraba premoga v procesih pridobivanja končnih oblik energije. Tako si po eni strani želimo
zanesljivo domačo proizvodnjo električne energije, po drugi strani pa smo omejeni z okoljskimi
zahtevami.
Obstoječe premogovne enote v Termoelektrarni Šoštanj (TEŠ) obratujejo že več kot 35 let, blok 4 je v
obratovanju že vse od leta 1972. V tem času so zbrali od 240 000 (blok 5) do 270 000 (blok 4)
obratovalnih ur, Blok 3 celo preko 340 000. Njihova tehnologija je zastarela in dotrajana, zaradi česar ne
bodo več izpolnjevali okoljskih zahtev. Za presojo o smiselnosti investicije sta ključnega pomena tudi
energetska lokacija z razpoložljivim premogom in vso potrebno infrastrukturo za odvod električne
energije.
Vloga elektrarne je zaradi specifičnosti obratovanja, ki se prilagaja potrebam elektroenergetskega
sistema in potrošnikov, pomembna. Inštalirana moč obstoječih premogovnih enot (delujočih in
zaustavljenih) je 695 MW, kar je dobrih 25 % več od nadomestnega bloka 6. S postavitvijo nove,
nadomestne enote na premogovno kurjavo se bodo z uporabo najnovejših tehnologij (BAT) in bistveno
višjim izkoristkom znatno zmanjšale obremenitve okolja z emisijami toplogrednega plina CO2 in drugimi
emisijami v zrak.
Postavitev nove premogovne enote bo omogočila zadovoljitev naslednjih potreb oziroma uresničitev
ciljev:
• ohranitev lokacije za izvajanje energetske dejavnosti na območju, ki ima urejeno že vso potrebno
infrastrukturo in vse ostale pogoje za razvoj te dejavnosti, ohranitev delovnih mest v regiji - socialni
učinek,
• ohranitev proizvodnje električne energije z uporabo domačega premoga, s tem ohranjena vloga TEŠ
kot sistemske elektrarne v slovenskem EES,
• zamenjava zastarele tehnologije z novo tehnologijo, ki zagotavlja mnogo višje izkoristke in okoljsko
prijaznejše delovanje,
• pri približno enaki proizvodnji električne energije bo poraba premoga za 30 % nižja 6 ,
• znižanje emisijskega faktorja z 1,25 pod 0,9 kgCOz/kWh
• prispevek k uresničitvi podnebnih zavez v okviru EU,
• znižanje stroškov proizvodnje električne energije,
• z izborom najboljše razpoložljive tehnologije (BAT) znižati vnos emisij onesnaževal kot so SO2, NO* in
prahu v zunanji zrak,
• doseganje zakonsko predpisane mejne oziroma ciljne vrednosti onesnaženosti zraka.
6
Znižanje je predvideno glede na ponderirani povprečni izkoristek obstoječih proizvodnih enot TEŠ (blokov 3, 4 in 5), ki se
giblje med 32,5 % in 33 %. V primerjavi z blokom 6, maksimalni izkoristek katerega je približno 43 %, predstavlja to cca. 30 %
znižanje.
©Termoelektrarna Šoštanj d.0.0., december 2014
70 m
»
'
i
P
(
p
lili
v
a
H
m
"
"
^
Postavitev nadomestnega
bloka 71 moči 600 MW v TEŠ - Novelirani investicijski program, rev. 6
POSLOVNA SKRIVNOST
Usklajenost z razvojnimi dokumenti in usmeritvami
Gradnja bloka 6 predstavlja poseg v prostor, ki mora omogočati uresničevanje zastavljenih ciljev
prostorskega razvoja Slovenije. Pravna podlaga za izdajo gradbenega dovoljenja sta bila sprejeta
občinska podrobna prostorska načrta, prostorska ureditev je bila načrtovana v skladu s sprejeto
strategijo prostorskega razvoja občine oziroma v skladu z veljavnimi prostorskimi sestavinami
občinskega dolgoročnega in srednjeročnega plana.
Strategija prostorskega razvoja Slovenije
Strategija prostorskega razvoja Slovenije (Ur. I. RS, št. 76/2004, OdSPRS) je temeljni državni dokument o
usmerjanju razvoja v prostoru. Razvoj energetske infrastrukture, in s tem tudi gradnja bloka 6 kot
objekta za proizvodnjo električne energije, je zasnovan tako, da omogoča uresničevanje zastavljenih
ciljev prostorskega razvoja Slovenije, med drugim - pri načrtovanju oskrbe z električno energijo, ki
zajema proizvodnjo, prenos, distribucijo in porabo energije mora biti poleg energetske učinkovitosti,
gospodarnosti ter okoljske in družbene sprejemljivosti izkazan pozitivni vpliv na regionalni in urbani
razvoj:
za pridobivanje električne energije se prioritetno obnavlja, posodablja, ekološko sanira oziroma
nadomešča obstoječe proizvodne enote z novejšimi in učinkovitejšimi proizvodnimi objekti,
-
pri obstoječih termoelektrarnah se prioritetno nadomešča agregate, ki jim bo potekla življenjska
doba, s sodobno čistejšo tehnologijo oziroma z agregati na čistejša goriva in
v okviru učinkovite rabe fosilnih goriv se daje prednost soproizvodnji električne energije in toplotne
energije. Pri vseh novogradnjah in pri obstoječih termoelektrarnah ter pri vseh večjih kotlovnicah za
daljinsko ogrevanje se preveri možnost soproizvodnje (termoelektrarne - toplarne).
Občinski prostorski načrti
Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in družbenega plana Občine
Velenje za obdobje 1986-2000, dopolnjen leta 1989 in srednjeročni družbeni plan Občine Velenje za
obdobje 1986-1990 za območje Občine Šoštanj z dopolnitvami v letu 2004 (ULOŠ, št. 7/2000 in 05/2004)
v svojih prostorskih sestavinah opredeljujejo globalne cilje dolgoročnega razvoja v prostoru, ki so
vzpostavljanje racionalne poselitve celotnega prostora, s smotrnim razmeščanjem dejavnosti in skladen
razvoj vseh območij, skladna namenska raba prostora ter izboljšanje in varovanje okolja. Opredeljeno je
tudi, da je potrebno še naprej zmanjševati škodljive emisije iz TEŠ in drugih žarišč onesnaževanja zraka in
sprejete sanacijske programe, skladno z napredkom tehnologije, dopolnjevati.
Resolucija o Nacionalnem energetskem programu
Nameravani poseg je bil zasnovan v skladu z Resolucijo o Nacionalnem energetskem programu (Ur. I. RS,
št. 57/2004, ReNEP), ki predvideva ohranitev Premogovnika Velenje kot dobavitelja lignita za
Termoelektrarno Šoštanj ter izgradnjo nadomestnih enot za povečanje moči elektrarne.
©Termoelektrarna Šoštanj d.o.o., december 2014
64 Mk
Postavitev nadomestnega
bloka 6 moči 600 MW v TEŠ - Novelirani investicijski program, rev. 6 i
POSLOVNA SKRIVNOST
5. ANALIZA TRGA IN TRŽNIH MOŽNOSTI
5.1.
PROIZVODNJA IN PORABA ELEKTRIČNE ENERGIJE V SLOVENIJI
Kot je razvidno iz Tabela 42, je do leta 2008 rast proizvodnje električne energije močno zaostajala za
rastjo porabe, kar je postavljalo Slovenijo v položaj relativno velike neto uvoznice električne energije.
Bilanca se je v letu 2008 in še posebej 2009 popravila, kar gre pripisati zmanjšanju gospodarske
aktivnosti in s tem porabe električne energije na eni strani in večji proizvodnji v hidroelektrarnah na
podlagi dobrih hidroloških razmer ter pričetku obratovanja posameznih elektrarn na spodnji Savi. V
zadnjih treh letih se je neto energetski primanjkljaj Slovenije skupaj z izgubami na prenosnem omrežju
po podatkih ELES-a gibal okrog 1,5 TWh.
Tabela 42: Proizvodnja in poraba električne energije v Sloveniji
Leto
2003
2004
Proizvodnja (GWh)
10.413
Poraba (GWh)
Bilanca (GWh)
-1.952
10.790
12.365
12.671
2005
10.443
13.064
-2.621
2006
2007
10.489
10.341
13.375
13.507
-2.886
2008
11.329
12.798
-3.166
-1.469
2009
11.791
11.840
11.426
365
11.193
12.355
12.882
-515
-1.689
11.074
12.781
-1.707
2010
2011
2012
-1.881
2013
11.482
12.832
-1.350
Vir: Mesečna poročila o obratovan u prenosnega EES, ELES 2003-2013.
Tako kot pri porabi se je rast konične porabe v Slovenji končala z nastopom gospodarske krize, kar je
prikazano v Tabela 43. Najvišjo vrednost iz obdobja pred recesijo smo presegli v letu 2012, ko so izredno
nizke februarske temperature dvignile večerni odjem gospodinjstev.
Tabela 43: Gibanje konične obremenitve v Sloveniji
Vrednost konice
Leto
(MW)
Datum
Ura
Dan v tednu
2003
1.923
11. dec
18 h
četrtek
2004
1.991
14. dec
19 h
torek
2005
2.043
24.nov
19 h
četrtek
2006
2.075
26. jan
19 h
četrtek
2007
2.060
19. dec
19 h
sreda
2008
1.963
10. jan
19 h
četrtek
2009
1.912
17. dec
18 h
četrtek
2010
1.940
16. dec
18 h
četrtek
2011
1.950
2. mar
20 h
sreda
2012
2.068
9. feb
19 h
četrtek
2013
2.001
16. jan
20 h
sreda
©Termoelektrarna Šoštanj d.o.o., december 2014
72
Postavitev nadomestnega
bloka 6 moči 600 MW v TEŠ - Novelirani investicijski program, rev. 6 i
POSLOVNA SKRIVNOST
Na spodnjem zemljevidu podajamo elektroenergetske bilance nekaterih evropskih držav v letu 2013. Iz
njega je razvidno, da imata Francija in Nemčija izrazito pozitivno bilanco. V Franciji veliko večino
električne energije proizvedejo v nuklearnih elektrarnah, medtem ko v Nemčiji poleg nukleark velik
delež električne energije proizvedejo premogovne elektrarne. V vseh državah pa smo priča strmemu
porastu proizvodnje iz OVE, predvsem sonca in vetra, ki predstavlja že pomemben delež v proizvodnji
posameznih držav. V Italiji, ki je dolgoletna neto uvoznica električne energije, velik del električne
energije proizvedejo v plinskih elektrarnah, kar se odraža tudi v visokih cenah električne energije v tej
državi. To izkorišča tudi Slovenija, ki poskuša s svojim geostrateškim položajem kar najbolje unovčiti
razlike v ceni električne energije v Italiji in v državah JV Evrope.
Države bivše Jugoslavije, razen Slovenije in Hrvaške, za enkrat še niso vključene v trgovanje z emisijskimi
dovolilnicami, kar zmanjšuje njihove okoljske standarde in jim omogoča proizvodnjo električne energije z
nižjimi stroški. Pričakovati je, da se bodo z vključitvijo v EU tudi te države morale vključiti v trgovalne
sheme oziroma se prilagoditi EU zakonodaji, kar bo posledično povečalo njihovo stroškovno ceno. Kot
pomembni potencialni izvoznici električne energije v JV delu Evrope je treba izpostaviti Romunijo in
Bolgarijo, njihov izvoz pa je v veliki meri odvisen od izvoznih dajatev in tržnih razmer na Balkanu. Poleg
Romunije in Bolgarije sta bili v letu 2013 pomembni izvoznici električne energije tudi Srbija in Bosna,
vendar je takšen obseg izvoza posledica nadpovprečne hidrologije.
NO
5,01 TWh
SE
9,96 TWh
DE 33,78
TWh
FR
48.56 TWh
PL
4,52 TWh
RO
2,02
T W h
o
ES
6,73 TWh
Slika 2: Energetske bilance evropskih držav v letu 2013
*Vir: ENTSO statistični podatki
©Termoelektrarna Šoštanj d.o.o., december 2014
73
Postavitev nadomestnega
bloka 74 moči 600 MW v TEŠ - Novelirani investicijski program, rev. 6
POSLOVNA SKRIVNOST
5.2.
TRG SISTEMSKIH STORITEV
Električna energija je zelo netipično blago, saj jo je potrebno proizvesti praktično v tistem hipu, ko se
pojavi potreba po njej. V omejenem obsegu jo je možno ekonomsko upravičeno skladiščiti le s pomočjo
črpanih hidroelektrarn. Električno energijo prenašamo po elektroenergetskih omrežjih, ki morajo
zadostiti številnim povsem tehničnim pogojem, kot so vzdrževanje predpisane frekvence in ustreznih
napetostnih razmer, vzdrževanje zadostnih rezerv za nepredvidene izpade proizvodnih enot itd., da bi bil
prenos sploh možen. Prenos električne energije po omrežjih je zato potrebno spremljati in upravljati v
realnem času, kar je naloga sistemskih operaterjev prenosnih omrežij (SOPO). Vire, ki jih morajo imeti
sistemski operaterji prenosnih omrežij v ta namen na razpolago, imenujemo sistemske storitve. Najbolj
pomembna sistemska storitev, ki jo znotraj EES Slovenije sistemskemu operaterju zagotavlja TEŠ, in ki jo
bo tudi v prihodnosti zagotavljal novi blok 6, je sekundarna regulacijska rezerva. Za razumevanje
pomena blok 6 TEŠ je nujno nekoliko natančneje opisati pomen sistemskih storitev.
Sistemske storitve
Po metodologiji elektroenergetskega omrežja UCTE, v katerega spada tudi EES Slovenije, ločimo
primarno, sekundarno in terciarno regulacijo.
Primarna regulacija je avtomatična regulacija natoka delovnega sredstva na turbine (vode v
hidroelektrarnah, pregrete pare na turbinah v termoelektrarnah na premog, zemeljski plin ali kurilno
olje) glede na spremembo omrežne frekvence. Vsi proizvodni objekti imajo primarne regulatorje in ti ne
smejo biti blokirani. Primarna regulacija je izredno hitra, saj deluje v času od nekaj sekund do največ
15 sek. V kolikor je odstopanje sistemske frekvence majhno, primarna regulacija proizvodnih enot sama
stabilizira frekvenco.
Sekundarna regulacija je vodena iz centra sistemskega operaterja prenosnega omrežja glede na stanje
sistemske frekvence in glede na odstopanja pretokov na mejah opazovanega omrežja. Nastopi po akciji
primarne regulacije in znova povrne sistemsko frekvenco na nominalno vrednost 50 Hz v času od 15 sek
do 15 min. Zaradi kratkega časa, v katerem mora biti realizirana, jo lahko nudijo samo nekatere
hidroelektrarne in nekatere obratujoče termoelektrarne - v Sloveniji predvsem TEŠ (zato se imenuje tudi
vroča rezerva). Aktiviranje sekundarne regulacije omogoča povrnitev primarnih regulatorjev v
referenčno stanje.
Terciarna regulacija je prav tako vodena iz centra sistemskega operaterja prenosnega omrežja. Časovni
interval proženja je tukaj največji, saj ta regulacija nastopi v času od 15 min naprej. Za takšno regulacijo
so primerne hidroelektrarne z velikimi akumulacijskimi bazeni, pa tudi hitre plinske turbine v odprtem
ciklu, ki jih je mogoče zagnati iz hladnega stanja v času 15 min. Terciarna ali minutna regulacija pride v
poštev pri nenačrtovanem izpadu večjih proizvodnih enot (ki lahko traja več ur ali pa tudi več dni), ko
potrebujemo nove proizvodne zmogljivosti za vnovično izenačenje proizvodnje in porabe in s tem
povrnitev sistemske frekvence na nominalno vrednost. Aktiviranje terciarne regulacije omogoča
povrnitev sekundarnih regulatorjev v referenčno stanje in se uporablja predvsem v primeru izpada
proizvodnih enot znotraj elektroenergetskega sistema ali regulacijskega bloka.
Trg s e k u n d a r n e regulacijske rezerve
Način zagotavljanja sekundarne regulacijske rezerve v Sloveniji je opredeljen v Sistemskih obratovalnih
navodilih, ki so skladna z navodili UCTE. Na trgu sekundarne regulacijske rezerve v Sloveniji imamo
enega samega kupca, to je SOPO, ki ima pravico zahtevati od tistih domačih proizvodnih enot, ki so za to
tehnološko usposobljene, sodelovanje pri zagotavljanju sekundarne regulacijske rezerve. Ta z izbranimi
podjetji sklene komercialne pogodbe o nakupu sekundarne regulacijske rezerve. V Sloveniji nudijo
©Termoelektrarna Šoštanj d.o.o., december 2014
64 Mk
Postavitev nadomestnega
bloka 6 moči 600 MW v TEŠ - Novelirani investicijski program, rev. 6 i
POSLOVNA SKRIVNOST
sekundarno regulacijsko rezervo predvsem termoelektrarne (TEŠ) in določene hidroelektrarne, katerih
zmožnost nudenja sekundarne regulacije pa je v primeru neugodne hidrologije precej omejena.
5.2.1. ZAHTEVE IN ZAGOTAVLJANJE POMEMBNIH SISTEMSKIH STORITEV BLOKA 6 TEŠ
Premogovne enote v TEŠ že danes predstavljajo pomemben steber nudenja posameznih sistemskih
storitev EES. Najpomembnejša sta nudenje avtomatske sekundarne regulacije in regulacija jalove
energije, ki je pomembna za vzdrževanje ustreznih napetostnih nivojev na omrežju. Z zaustavitvijo starih
enot bo nudenje tovrstnih storitev prevzela nova enota - blok 6 TEŠ.
5.2.1.1.
ZAGOTAVLJANJE REZERVNE MOČI ZA PRIMARNO REGULACIJO FREKVENCE IN
MOČI S STRANI BLOKA 6 TEŠ
Sodelovanje vsake enote pri rezervni moči za primarno regulacijo je v skladu s Sistemskimi obratovalnimi
navodili za prenosno omrežje obvezujoče.
Sistemski operater mora v skladu s pravili ENTSO-E zagotoviti moč za odpravo neravnotežja (porabageneracija), kije proporcionalna odstopanju frekvence.
Maksimalni razpoložljivi primarni regulacijski obseg se mora aktivirati v kvazi stacionarnem odstopanju
frekvence 200 mHz.
Primarna regulacijska rezerva mora biti izkoristljiva najkasneje v 15 sek, rezervna moč pa mora biti na
razpolago 15 min po aktiviranju.
Minimalno območje za primarno regulacijo mora obsegati vsaj ±2 % nazivne moči posameznega
agregata, po drugi strani pa je zahteva za nastavitev statike turbinskega regulatorja pri termoelektrarnah
na premog 6 %, kar predstavlja največji potrebni obseg.
Tabela 44 predstavlja obseg rezervne moči bloka 6 TEŠ za primarno regulacijo frekvence.
Tabela 44: Obseg rezervne moči za primarno regulacijo bloka 6 TEŠ
Minimalni obseg rezervne moči
Maksimalni obseg rezervne moči
Enota
za primarno regulacijo (MW)
za primarno regulacijo (MW)
±2 % (±12 MW)
Blok 6 TEŠ
Navzgor je omejen obseg rezerve moči
na ± 2% (±12 MW), navzdol pa po statiki
agregata, ki je nastavljiva in definirana v
soglasju na 5 - 8 %
©Termoelektrarna Šoštanj d.o.o., december 2014
75
I
Postavitev nadomestnega
bloka 6 moči 600 MWv TEŠ - Novelirani investicijski program, rev. 6 \
POSLOVNA SKRIVNOST
5.2.1.2.
SODELOVANJE
BLOKA
6
TEŠ
PRI
ZAGOTAVUANJU
REZERVNE
MOČI
ZA
SEKUNDARNO REGULACIJO FREKVENCE IN MOČI
Zagotavljanje rezervne moči za sekundarno regulacijo je tržna kategorija.
Sekundarna regulacija skrbi za avtonomnost EE sistemov, medsebojno povezanih v interkonekcijo UCTE.
To se doseže z odpravljanjem odstopanj med proizvodnjo in porabo v tistem sistemu, ki je neravnotežje
povzročil. S tem se odstopanje frekvence zaradi delovanja primarne regulacije izniči (vpliv statike),
izmenjave moči na interkonekcijskih povezavah se vrnejo na dogovorjene vrednosti, obseg rezerv za
primarno regulacijo pa se ponovno sprosti. Sekundarna regulacija frekvence se mora aktivirati
najkasneje po 30 sekundah in končati najkasneje po 15 minutah.
Elektrarne se s stališča sodelovanja v sekundarni regulaciji razlikujejo po:
• velikosti rezervne moči,
•
hitrosti odziva, ki ga dosežejo v sekundarni regulaciji.
V velikih mešanih hidro-termo sistemih je optimalno, da večji del regulacijske potrebe pokrijejo
hidroelektrarne. Pri nas so le-te omejene z zmožnostjo: pretočno akumulacijo in hidrološkimi pogoji. To
pomeni, da morajo breme regulacije prevzeti tudi TE, predvsem tiste, ki so za takšne naloge
usposobljene in predvsem tehnološko primerne. V TEŠ sta to B4 in B5. Ti dve enoti pokrijeta do 50 %
potrebne rezervne moči za sekundarno regulacijo v EES.
Po zaustavitvi oziroma manjšem obsegu proizvodnje iz obstoječih enot bo blok 6 prevzel breme
sodelovanja v avtomatski sekundarni regulaciji frekvence. Enota je tehnično-tehnološko ustrezno
načrtovana in bo z optimizacijo vitalnih sklopov zagotavljala ustrezne časovne prirastke moči gradiente.
i
'
'
i
'
«
*
V Tabela 45 so predstavljeni maksimalni prispevki bloka 6 pri zagotavljanju sistemske rezerve za
sekundarno regulacijo.
Tabela 45: Maksimalni prispevek bloka 6 TEŠ pri zagotavljanju rezervne moči za sekundarno regulacijo
Enota
Blok 6 TEŠ
5.2.1.3.
Maksimalni obseg rezervne moči
za sekundarno regulacijo (MW)
±45
REZERVNA MOČ ZA TERCIARNO REGULACIJO IN MINUTNA REZERVA
Terciarna regulacija delovne moči ali minutna rezerva je namenjena pokrivanju rezervne moči za
sekundarno regulacijo in mora biti aktivirana v 15 minutah, kar pomeni, da jo v našem EES nudijo
prvenstveno le hitre plinske turbine. Za blok 6 se ne predvideva, da bi nudil minutno rezervo sistemu,
lahko pa tovrstno storitev nudita plinski turbini v TEŠ.
Poleg pozitivne terciarne rezerve potrebujejo EES tudi negativno terciarno rezervo, ki je sposobna
zmanjšati obremenitev v primeru izpada ČHE v črpanem režimu ali večjega porabnika v sistemu.
Računamo, da bo v bodoče ELES kupoval tudi tovrstno storitev, katere pomemben vir bo tudi TEŠ
oziroma Blok 6.
©Termoelektrarna Šoštanj d.0.0., december 2014
76 m
§
Postavitev nadomestnega
bloka 77 moči 600 MW v TEŠ - Novelirani investicijski program, rev. 6
POSLOVNA SKRIVNOST
5.2.1.4.
OSTALE SISTEMSKE STORITVE
Blok 6 TEŠ bo poleg omenjenega opravljal tudi pomembne naloge na področju zagotavljanja regulacije
jalove energije na nivoju 400 kV omrežja, tako primarne kot sekundarne regulacije napetosti, in tako
omogočal primernost napetostnega profila za izmenjavo moči med sistemi.
©Termoelektrarna Šoštanj d.o.o., december 2014
64 Mk
Postavitev nadomestnega bloka 78 moči 600 MW v TEŠ - Novelirani investicijski program, rev. 6
POSLOVNA SKRIVNOST
5.3.
ANALIZA TRŽNIH RAZMER Z VIDIKA INVESTICIJE
Slovenski veleprodajni trg z električno energijo je dobro povezan s sosednjimi trgi in preko njih z ostalimi
trgi v Evropi. Glede na vrednosti čezmejnih prenosnih zmogljivosti je mogoče iz Avstrije uvoziti 950 MW,
iz Hrvaške 1.100 MW in iz Italije do 680 MW moči. Iz primerjave uvoznih kapacitet in slovenske porabe
EE je lahko sklepati, da je slovenski trg EE podvržen konkurenčnim razmeram, ceno na slovenskem
veleprodajnem trgu pa določajo cene električne energije na sosednjih trgih.
Slika 3: Čezmejne prenosne zmogljivosti
Vir: Indikativne vrednosti NTC od 1.1.2014 do 31.12.2014, ELES.
Glede na vrednosti čezmejnih prenosnih zmogljivosti, je mogoče v Avstrijo izvoziti 8,3 TWh, v Hrvaško
11,8 TWh in v Italijo 5,1 TWh, kar skupaj znese 25,2 TWh energije. Ker razpoložljivost izvoznih kapacitet
v Italijo dnevno varira, smo upoštevali indikativne vrednost kapacitet od 1.1.2014 - 31.12.2014. Izvozne
kapacitete v Avstrijo in na Hrvaško so bolj ali manj konstantne, tako da smo upoštevali vseh 8760 ur
konstantno čezmejno kapaciteto:
•
v Avstrijo 8,322 TWh = 950 M Wx8760 h
•
na Hrvaško 11,826 TWh = 1350 MWx8760 h
©Termoelektrarna Šoštanj d.o.o., december 2014
64 Mk
Postavitev
nadomestnega
bloka 79 moči 600 MW v TEŠ - Novelirani investicijski program,
rev. 6
POSLOVNA SKRIVNOST
Slika 4: Količinske možnosti izvoza električne energije
Vir: http://www.eles.si/cpz/ntc.aspx?rdestination=IT &rtype=l
Velikost trga električne energije, na katerega lahko slovenski proizvajalci plasirajo svojo proizvodnjo, je
enaka slovenski porabi in možnemu izvozu na sosednje trge. Glede na to, da bo s pričetkom obratovanja
bloka 6 prišlo do zaustavitve bloka 4, bo blok 6 v veliki meri le nadomestil obstoječe bloke, ki gredo iz
obratovanja. Ob trenutni negativni slovenski bilanci električne energije in visokih NTC vrednostih na
slovenskih mejah za izvoz električne energije na sosednje trge plasiranje količin električne energije
proizvedene v bloku 6 tako z vidika količin kot z vidika moči večinoma ne bo predstavljalo težav.
©Termoelektrarna Šoštanj d.o.o., december 2014
64 Mk
Postavitev nadomestnega
bloka 80 moči 600 MW v TEŠ - Novelirani investicijski program, rev. 6
POSLOVNA SKRIVNOST
5.4.
GIBANJE
CEN
PRIMARNIH ENERGENTOV
V
PRIMERJAVI
S
CENO
ELEKTRIČNE ENERGIJE
100
;
100
P"
— E E X (Y+l)
i
HU (Y+l) — I T (Y+l) — B r e n t (M+l)
Slika 5: Gibanje cene pasovne električne energije za dobavo leto vnaprej in nafte Brent
V letu 2005, ko so se energenti zaradi očitnega zaostrovanja situacije, v katero so se v vojni v Iraku ujele
ZDA, ki so največja svetovna porabnica nafte, so se skladno s ceno nafte dražile tudi terminske pogodbe
za dobavo električne energije. Ta rast se je skokovito nadaljevala do prve polovice leta 2008, ko je bil
svetovni gospodarski cikel še v fazi konjunkture in se je cena nafte zaradi hitrega naraščanja porabe na
Kitajskem, v Indiji in Braziliji ter navala investitorjev v špekulativne nakupe terminskih pogodb za dobavo
nafte, hitro dvignila. Kmalu zatem, ko se je počasi pokazala razsežnost največje svetovne gospodarske
krize po letu 1929 in je cena nafte strmoglavila na okoli 40 $/sodček, je podobno usodo doživela tudi
cena terminske pogodbe z električno energijo.
Ob postopnem okrevanju ameriškega in evropskega gospodarstva med leti 2009 do 2011 in nadaljevanju
rasti v državah BRIC ter zaradi nemirne situacije na Bližnjem Vzhodu, je tudi cena surove nafte na
svetovnih trgih hitro okrevala, tako da je marca 2012 nafta Brent nominirana v EUR, dosegla nov rekord
pri vrednosti 96,5 EUR/sod. Razmerje med proizvodnjo in povpraševanjem s e j e ob hitri rasti proizvodnje
iz Severne Amerike počasi prevesilo v korist prvega in posledično je cena surove nafte nominirana v EUR
po juliju 2012 stopila v negativni trend gibanja. V letu 2013 se je cena še gibala v pasu med 75 do
89 EUR/sod, v letu 2014 pa le še med 85 in 65 EUR/sod. V mesecu oktobru 2014 se cena nahaja na
spodnjem delu tega razpona, in znaša okoli 66 EUR/sod. Okrevanje cene električne energije po padcu iz
rekordnih vrednosti iz leta 2008 je bilo v primerjavi s ceno nafte razmeroma počasno in je trajalo do
aprila 2011, ko se je trend veleprodajnih cen EE v Evropi, ki še vedno traja, obrnil navzdol. Glavna razloga
za to je pripisati predvsem izredno hitri in nekontrolirani rasti deleža proizvodnje električne energije iz
subvencioniranih obnovljivih virov, močnemu padcu cen emisijskih kuponov in stagniranju porabe
električne energije v Evropi. Kot vidimo na Slika 6 se v mesecu oktobru 2014 cene pogodb za dobavo
pasovne EE v prihodnjem letu nahajajo blizu najnižjih vrednosti. Cena za dobavo te pogodbe v Nemčiji
tako v oktobru 2014 znaša okoli 34 EUR/MWh.
©Termoelektrarna Šoštanj d.o.o., december 2014
64 Mk
Postavitev nadomestnega
bloka 6 moči 600 MW v TEŠ - Novelirani investicijski program, rev. 6 i
POSLOVNA SKRIVNOST
100
f» ot-*
o
o
C
ra
o
o.
ra
8
i»»
3
o
o
o
0
00 00 00 0
o
o
o
.rCa
s8
O.
re
p
o
o
I I 8
i 1 p
o
— E E X (Y+1)
O)
O
O
o
o
o
C
ra
HU (Y+l)
— I T (Y+1)
-NCG (Y+1)
Slika 6: Gibanje cene električne energije in viškov plina za pasovno dobavo za leto vnaprej
Podobno kot cena nafte je cena viškov plina v Nemčiji (Net Connect Germany) dosegla najvišjo ceno v
juniju 2008, ko je znašala okoli 42 EUR/MWh. Cena plina NCG je nato v drugi polovici leta zaradi velikega
padca porabe industrijskih odjemalcev strmoglavila vse do 12 EUR/MWh. V celotnem letu 2009 in v
začetku 2010 je bilo v Evropi viškov plina zaradi gospodarskega zastoja še vedno v izobilju, njihova
padajoča cena pa je imela velik vpliv tudi na padanje cen dolgoročnih pogodb za dobavo električne
energije. Spomladi leta 2010 so se razmere med povpraševanjem in ponudbo na trgu plina stabilizirale in
cena plina se je začela ponovno gibati v večji korelaciji s ceno nafte, ki pa je bila, kot je razvidno iz Slika 5,
v začetku leta 2010 že bistveno višja kot ob vrhuncu gospodarske krize. Ob tako imenovani arabski
pomladi, ki se je začela z revolucijo v Egiptu januarja 2011 in nadaljevala z državljansko vojno v Libiji,
zaradi katere je bila močno motena oskrba z libijskim plinom v Evropi, se je količina viškov plina v Evropi
zmanjšala, kar je povzročilo rast cen. Posredno je na rast cen vplivala tudi jedrska nesreča v Fukušimi, saj
je Japonska zaradi izklopa vseh tamkajšnjih jedrskih elektrarn povečala uvoz LNG. Ob zaostritvi evropske
dolžniške krize v jeseni 2011 in posledičnem padcu gospodarske aktivnosti v Evropi v zadnjem četrtletju
2011 je cena plina v Evropi znova nekoliko upadla. V letu 2012 in 2013 so se cene zemeljskega plina v
Evropi stabilizirale in so se gibale v pasu med 25 in 27 EUR/MWh, medtem ko so cene dolgoročnih
pogodb za dobavo električne energije v Nemčiji v tem času močno upadle. Zaradi tega naraščajočega
razkoraka med padajočo ceno EE na eni in relativno stabilnimi cenami zemeljskega plina na drugi strani,
je veliko plinskih elektrarn postalo nerentabilnih, in vedno več lastnikov teh objektov proučuje možnosti
njihove konzervacije oziroma zaprtja. V letu 2014 so cene za evropskem plinskem trgu, kljub RuskoUkrajinski krizi, nekoliko upadle, tako da cena v mesecu oktobru 2014 za dobavo v letu 2015 v Nemčiji
znaša okoli 24 EUR/MWh a se zaradi še nižjih cen EE rentabilnost plinskih elektrarn ni izboljšala.
©Termoelektrarna Šoštanj d.o.o., december 2014
81
Postavitev nadomestnega
bloka82moči 600 MW v TEŠ - Novelirani investicijski program, rev. 6
POSLOVNA SKRIVNOST
— E E X (Y+l)
HU (V+l)
— I T (Y+l)
— C I F ARA (Y+l)
Slika 7: Gibanje cene pasovne električne energije in premoga za dobavo leto vnaprej
Cena premoga je podobno kot ostali primarni energenti dosegla svoj vrhunec (5,5 EUR/GJ) poleti 2008,
nato pa v naslednjih mesecih padla na vrednosti iz leta 2006. Najmočnejši vpliv na oblikovanje cene
premoga na svetovnih trgih ima vsekakor povpraševanje Kitajske in Indije, saj slednji skupaj porabita kar
okoli 60 odstotkov svetovne porabe premoga, medtem ko poraba držav Evropske unije predstavlja
približno 15-odstotni delež. Gospodarstvi Kitajske in Indije sta svetovno gospodarsko krizo preživeli
skoraj brez prask a se je pretekla hitra rast povpraševanja po premogu v letih 2013 in 2014 nekoliko
ustavila.
Temu primerno se oblikujejo tudi cene premoga na trgu, ki so od začetka leta 2009 do sredine leta 2011
bolj ali manj konstantno rastle. Razlog za nekoliko hitrejšo rast v jeseni 2010 gre pripisati motnji na
ponudbeni strani na trgu premoga, saj so dogodki, kot so bile poplave v Avstraliji in močno monsunsko
deževje v Indoneziji, vplivali na njeno zmanjšanje. Od leta 2011 dalje se je razmerje med ponudbo in
povpraševanjem na svetovnem trgu premoga prevesilo v smer večje ponudbe in sledil je padec cen. V
mesecu oktobru 2014 se cene gibljejo na vrednosti okoli 2,25 EUR/GJ za dobavo v naslednjem letu.
Razloge za padec cen je iskati v dejstvu da so lastniki premogovnikov v obdobju med leti 2007 do 2010
veliko sredstev vlagali v odpiranje novih in povečanje kapacitet obstoječih rudnikov in v zadnjem času
negotovo stanje v evropskem, indijskem in kitajskem gospodarstvu. K negativnemu trendu na trgu
premoga je po letu 2011 prispevala tudi ponudba premoga iz ZDA, kjer so nizke cene zemeljskega plina
iz skrilavca, povzročile viške premoga na tamkajšnjem trgu, zato so se proizvajalci premoga v ZDA, po več
desetletjih trajajočem premoru, ponovno obrnili k izvozu premoga na svetovne trge.
©Termoelektrarna Šoštanj d.o.o., december 2014
64 Mk
Postavitev nadomestnega
bloka 6 moči 600 MW v TEŠ - Novelirani investicijski program, rev. 6 i
POSLOVNA SKRIVNOST
5.5.
TRG EMISIJSKIH KUPONOV
Evropska trgovalna shema z emisijskimi kuponi (ETS), ki je stopila v veljavo leta 2005, velja za največjo
multinacionalno shemo trgovanja z emisijami na svetu in je del obsežnega načrta znižanja emisij
toplogrednih plinov v državah evropske unije. ETS združuje pod svojim okriljem več kot 12.000 naprav, ki
pri svojem delovanju porabljajo fosilna goriva in v atmosfero oddajajo toplogredne pline. Veliki
onesnaževalci, vključeni v ETS, so zavezani k rednemu merjenju in poročanju o dejanskih izpustih ter k
vsakoletni predaji emisijskih kuponov v številu, ki ustreza dejanskim izpustom plinov v ozračje. Za vsako
tono izpuščenega ogljikovega dioksida v ozračje mora onesnaževalec državi predati en emisijski kupon.
V shemo so vključena tako podjetja iz energetskega sektorja, ki veljajo za največje onesnaževalce, kot
tudi podjetja iz ostalih industrijskih panog, ki prispevajo pomemben del izpustov (podjetja iz jeklarske in
kemične industrije ter papirnice in cementarne). V prvem ali t.i. predkjotskem obdobju, ki je trajalo od
leta 2005 do 2007, so države emisijske kupone dodeljevale brezplačno. V drugem ali t.i. kjotskem
obdobju od leta 2008 do 2012 so bili kuponi prav tako dodeljeni brezplačno, vendar občutno manj kot v
prvem obdobju. V tretjem ali t.i. postkjotskem obdobju, ki traja od leta 2013 do 2020, bo industrijski
sektor še vedno del kuponov prejel brezplačno, energetska podjetja (razen izjem v nekaterih državah) pa
bodo morala celotno količino kupiti na dražbah.
Z omejevanjem števila izdanih emisijskih kuponov znotraj ETS in možnostjo trgovanja z njimi se doseže
znižanje emisij tam, kjer je to ekonomsko najbolj učinkovito. Z uvedbo trgovalne sheme pa se je na trgu
električne energije pojavil nov pomemben dejavnik, ki je temeljito spremenil način ponujanja električne
energije, proizvedene iz fosilnih goriv.
Količine dodeljenih in emitiranih emisij v ozračje
Ponudba emisijskih kuponov je določena z državnimi načrti razdelitve emisijskih kuponov za posamezno
trgovalno obdobje posamezne države članice. Ti določajo obseg delitve v posamezni državi članici,
povpraševanje pa je v neposredni povezavi z obsegom proizvodnje v industriji in v energetskem sektorju.
Sektor proizvodnje električne energije in toplote predstavlja vseskozi najpomembnejšega igralca pri
povpraševanju, ki posredno določa dinamiko na trgu emisij. Količine izpuščenih emisij ogljikovega
dioksida v ozračje v letu 2013, ki jih podajamo v Tabela 46, utemeljujejo pomembno vlogo energetskega
sektorja na tem trgu, saj predstavljajo emisije v tem sektorju skoraj 56 odstotkov vseh emisij.
Tabela 46: Količina dejanskih emisij za leto 2013
Dejanski izpusti
Proizvodnja el. energije in toplote
Jeklarstvo, železarstvo
Proizvodnja cementa
Rafinerije
Papirna industrija
Ostalo
SKUPAJ
©Termoelektrarna Šoštanj d.o.o., december 2014
2013 [Mt COz)
1096
195
175
185
34
218
1903
2013 [%]
58
10
9
10
2
11
100
83
Postavitev nadomestnega
bloka 6 moči 600 MW v TEŠ - Novelirani investicijski program, rev. 6 i
POSLOVNA SKRIVNOST
Vsako leto v začetku aprila so znani okvirni podatki o dejanskih emisijah toplogrednih plinov v ozračje za
posamezno državo. V Tabela 47 podajamo podatke o izpustih znotraj ETS za pretekla leta, iz katere je
razviden višek kuponov v prvem obdobju, v prvem letu drugega obdobja je bilo kuponov premalo, v letu
2009 pa je zaradi recesije spet nastal višek kuponov, ki se je nadaljeval tudi v naslednjih letih. Kot smo že
omenili velik del energetskega sektorja po letu 2012 ni več upravičen do brezplačne emisije kuponov,
ampak ima možnost nakupa manjkajočih kuponov na sekundarnem trgu ali na avkcijah, ki jih za države
članice organizirajo na leipzigški borzi EEX in londonski borzi ICE. Skupna količina kuponov ponujenih na
avkcijah za leto 2013 znaša 1033 milijonov kuponov.
Tabela 47: Dodeljene in potrjene emisije od 2005 do 2013
Alo kacija brezplačnih emisijskih kuponov in potrjene emisije [Mt C0 2 ]
Obdobje
Leto
Alokacija
Dejanski izpusti
Višek/manjko
1. Obdobje
2005
2014
82
2096
2006
2071
2035
36
2007
2164
-11
2153
II. Obdobje
2008
2119
-163
1956
2009
93
1966
1873
2010
60
1998
1938
2011
2005
1903
102
2012
1867
2050
183
III. Obdobje
2013
1027
1903
-876
Trg emisijskih kuponov
Dodeljevanje emisijskih kuponov znotraj ETS v omejeni količini, ki je nižja od predvidenih potreb,
ustvarja pogoje za to, da kuponi pridobijo vrednost oziroma ceno. V sistemu Cap and Trade je
dejavnikov, ki vplivajo na ceno emisijskih kuponov več, v osnovi pa jih lahko razdelimo na kratkoročne in
dolgoročne. Glede na to, da je energetski sektor prevladujoč porabnik emisijskih kuponov, so vplivni
dejavniki močno povezani s proizvodnjo in porabo električne energije. Med kratkoročne dejavnike
uvrščamo temperaturo, hidrološke razmere, obseg proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov,
cene primarnih energentov in ponudbo emisijskih kuponov, ki izhaja iz fleksibilnih kjotskih mehanizmov.
Med dolgoročne dejavnike štejemo makroekonomske kazalce, spremembe zakonodajnih okvirov,
tehnološki napredek ter posodobitve evropskega proizvodnega parka.
Vrednost kuponov ima pomemben vpliv na poslovne odločitve gospodarskih subjektov. Nihanje cen
emisijskih kuponov spreminja variabilne stroške elektrarn in sili upravljavce naprav k prilagajanju
obratovanja tržnim razmeram. Dolgoročno stabilna in dobro napovedljiva cena emisijskih kuponov je
pomembna za investitorje, ki pri izračunih in odločitvah za vstop v nove investicije potrebujejo jasno in
zanesljivo oceno tovrstnega stroška.
Z emisijskimi kuponi je mogoče trgovati preko posebnih trgovalnih platform oz. trga OTC, ali na bolj
organiziran način, ki poteka na različnih borzah. Namen obeh trgov je omogočiti srečevanje čim večjega
števila kupcev in prodajalcev na enem mestu. Pri trgovanju z emisijskimi kuponi preko trga OTC je
prisotno kreditno tveganje in tveganje zaradi nedobave, drugačen, manj tvegan način trgovanja, pa nam
omogočajo različne borze. S trgovanjem preko borze se izognemo kreditnemu tveganju, saj se pri
transakciji med kupca in prodajalca postavi klirinška hiša, ki garantira za dosledno izvedbo posameznega
posla. Med najpomembnejše borze z emisijskimi kuponi v Evropi spadajo European Climate Exchange
(ECX), European Energy Exchange (EEX) in Nordpool.
©Termoelektrarna Šoštanj d.o.o., december 2014
84
Postavitev nadomestnega
bloka 85 moči 600 MW v TEŠ - Novelirani investicijski program, rev. 6
POSLOVNA SKRIVNOST
Brezplačno dodeljeni emisijski kuponi
Energetska podjetja v nekaterih manj razvitih državah znotraj ETS imajo v tretjem obdobju, ki traja od
leta 2013 do 2020, pravico do brezplačne dodelitve emisijskih kuponov, s čimer naj bi v teh državah
preprečili nenaden dvig cen električne energije za gospodinjstva ter pomagali domačemu energetskemu
sektorju k lažjemu prehodu na okolju prijaznejše tehnologije. Države, ki izpolnjujejo zahtevane kriterija
za tovrstno izjemo so Bolgarija, Ciper, Češka, Estonija, Madžarska, Latvija, Litva, Malta, Poljska in
Romunija. Količina brezplačno dodeljenih emisijskih kuponov v letu 2013 za zgoraj omenjene države ne
sme preseči 70 odstotkov vseh emisij, potrebnih za pokritje proizvodnje električne energije za domače
porabnike, do leta 2020 pa mora s postopnim zniževanjem ta odstotek pasti na 0.
Nakupi energetskega sektorja za obdobje po letu 2012
Energetska podjetja, ki ne bodo prejela brezplačnih kuponov za potrebe po letu 2012, bodo opravljala
nakupe kuponov v skladu z dinamiko prodaje električne energije. Te nakupe bodo upravljavci naprav
izvajali preko klasičnega borznega trgovanja, rednih avkcij, ki bodo potekale na EEX in ECX ter bilateralno
z izbranimi partnerji.
Cena emisijskih kuponov
Na Slika 8 predstavljamo potek gibanja cene električne energije za leto vnaprej na borzi EEX in promptne
cene emisijskih kuponov na borzi Bluenext od začetka kotacije v juniju 2005 do danes. Z izjemo druge
polovice leta 2006 in leta 2007 je vseskozi prisotna močna pozitivna korelacija med obema produktoma.
—
EEX (Y+l)
HU(Y+1)
— I T (Y+l)
—EUA
Slika 8: Gibanje cene emisijskih kuponov in cene električne energije
Vir: Bluenext, EEX
V predkjotskem obdobju je cena emisijskih kuponov doživela več radikalnih premikov. Prvi močan padec
cen se je zgodil v letu 2006, ko so bili objavljeni prvi podatki o dejanskih emisijah znotraj sheme za leto
2005, kjer se je pokazalo, da obstaja občuten presežek kuponov. Ker pravila ETS niso dovoljevala
prenosa kuponov iz prvega v drugo obdobje, je bil padec cene neizogiben. Ob ugodni gospodarski
©Termoelektrarna Šoštanj d.o.o., december 2014
64 Mk
Postavitev nadomestnega
bloka 6 moči 600 MW v TEŠ - Novelirani investicijski program, rev. 6 i
POSLOVNA SKRIVNOST
konjunkturi si je cena v mesecih po objavi podatkov še nekoliko opomogla, vendar je v zadnjem letu
predkjotskega obdobja postalo povsem jasno, da je razdeljenih kuponov preveč, kar je imelo za
posledico njihovo popolno razvrednotenje, cena pa je pristala pri 0,01 EUR.
Glede na to, da je bilo kupone iz obdobja 2008-2012 mogoče prenesti v naslednje obdobje oz. je bil
omogočen t. i. »banking«, ni bilo realno pričakovati, da bi se cena podobno kot v prvem obdobju
popolnoma sesedla kljub občutnemu tekočemu presežku kuponov. Kljub temu je bila cena v začetku leta
2014 podvržena visoki volatilnosti predvsem zaradi regulatornih sprememb povezanih z procesom
začasnega izvzetja kuponov »Backloadinga« in sistemom stabilnostne rezerve »Market stability
reserve«.
V skladu z gibanjem cen emisijskih kuponov se giba tudi cena električne energije, saj so termo
proizvajalci pripravljeni prodati dodatno proizvodnjo le ob predpostavki, da pokrijejo vse variabilne
stroške, tj. stroške za gorivo in od uveljavitve evropske trgovalne sheme tudi stroške nakupa emisijskih
kuponov.
5.5.1. GEOLOŠKO SHRANJEVANJE COz
Direktiva 2009/31 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o geološkem shranjevanju
ogljikovega dioksida (direktiva CCS) dopolnjuje 9/a člen Direktive 2001/80/ES (direktiva LCP) z naslednjo
vsebino:
Upravljavci vseh kurilnih naprav z nominalno nazivno močjo 300 MW ali več, za katere je bilo prvotno
gradbeno dovoljenje (ali, če takega postopka ni bilo, prvotno obratovalno dovoljenje) izdano po začetku
veljavnosti Direktive 2009/31/ES o geološkem shranjevanju ogljikovega dioksida, morajo oceniti, ali so
izpolnjeni naslednji pogoji:
•
razpoložljivost primernih območij shranjevanja
•
transportne zmogljivosti so tehnično in ekonomsko izvedljive
•
naknadna vgradnja naprav za zajem CO2 je tehnično in ekonomsko izvedljiva
Če so ti pogoji izpolnjeni, lahko pristojni državni organ izda zagotovilo, da termoenergetski objekt
razpolaga s primernim prostorom za kasnejšo prigradnjo opreme, ki je potrebna za zajemanje in
stiskanje CO2.
Novi energetski zakon EZ-1 je v slovensko zakonodajo v celoti prenesel Direktivo 2009/31/ES o
geološkem shranjevanju ogljikovega dioksida. V členih 486-488 določa, da je na območju RS v skladu s
predpisanimi pogoji omogočen transport zajetega ogljikovega dioksida po cevnih prenosnih transportnih
omrežjih.
Termoelektrarna Šoštanj, TE-TOL Ljubljana, Premogovnik Velenje, Termoelektrarna Trbovlje, HSE,
Ministrstvo za gospodarstvo, razvoj in tehnologijo ter Ministrstvo za okolje in prostor so ustanovili
projekt ZETePO (Zmanjševanje emisij toplogrednih plinov v postkjotskem obdobju). Poleg tega so bile v
okviru HSE izdelane še naslednje študije:
•
»Poraba premoga in emisije CO2 v TEŠ v letu 1986« (izdelal HSE, marec 2004),
•
»Vpliv variant razdelitve pravic do emisije toplogrednih plinov v obdobju 2008-2012 na
delovanje družb v sestavi HSE« (Elektroinštitut Milan Vidmar, marec 2006),
•
»Podpora pri pridobivanju pravic do emisije TGP v obdobju 2008-2012 in vključevanje prožnih
mehanizmov v poslovno prakso HSE« (Elektroinštitut Milan Vidmar, januar 2007),
©Termoelektrarna Šoštanj d.o.o., december 2014
86
Postavitev nadomestnega
bloka 6 moči 600 MW v TEŠ - Novelirani investicijski program, rev. 6 i
POSLOVNA SKRIVNOST
•
•
•
•
•
•
•
»Analiza variant obratovanja in tehnološke prenove s stališča emisij toplogrednih plinov in
dušikovih oksidov TE Trbovlje v sestavi Holdinga Slovenske elektrarne« (Elektroinštitut Milan
Vidmar, november 2007),
»Možnosti zajemanja in skladiščenja CO2 v termoenergetskih objektih« (Elektroinštitut Milan
Vidmar, julij 2007),
»Raba tal, spremembe rabe tal in gozdarstvo - izbor in priprava metodologij ter izračun ponorov
CO2 v Sloveniji« (Gozdarski inštitut Slovenije, september 2007),
»Operacionalizacija CDM aktivnosti in analiza potenciala v Republiki Makedoniji« (Inštitut za
energetiko, oktober 2007),
»Energetsko-podnebni paket in HSE« (Inštitut za energetiko, september 2008),
»Možnosti zajema in shranjevanja CO2 iz bloka 6 Termoelektrarne Šoštanj« študija št. 2034
(Elektroinštitut Milan Vidmar, maj 2010 in dodatek k študiji, september 2010),
»Capture Ready - zmožnosti zajemanja ogljika iz premogovnih kurilnih naprav v povezavi s
projektnimi rešitvami na B6 TEŠ«, študija št. 2023.P01 (Elek svetovanje, september 2011).
Že študija EIMV št. 2034 dokazuje, da je TEŠ pravilno ocenil, da so izpolnjeni naslednji pogoji:
•
razpoložljivost primernih območij shranjevanja,
•
transportne možnosti so tehnično izvedljive,
•
naknadna vgradnja naprav za zajem CO2 je tehnično izvedljiva.
Študija št. 2023.P01 dokazuje, da je na razpolago tudi prostor za kasnejšo prigradnjo naprav za
zajemanje in stiskanje CO2.
Z navedenima dvema študijama in naknadnim posredovanjem konkretnih rezerviranih parcel na ARSO je
TEŠ izpolnil zahtevo 33. člena CCS oziroma člena 9.a direktive LCP.
V okviru konzorcijskega projekta ZETePO so bile zaključene še dodatne študije, ki še bolj poglobljeno
obravnavajo področje CCS, in sicer:
•
»Implementacija ETS in CCS zakonodaje v slovenski pravni red« (Elektroinštitut Milan Vidmar,
februar 2011)
•
•
»Razvoj tehnologij zajema C0 2 « (Elek svetovanje, oktober 2010)
»Možnosti za geološko skladiščenje CO2 v Sloveniji in izven Slovenije« (Geološki zavod Slovenije,
Univerza v Ljubljani - NTF, Oddelek za geotehnologijo in rudarstvo, HGEM, Nafta-Geoterm
Lendava, ERICo), ki jo sestavljajo naslednji podprojekti:
o koncept skladiščenja CO2 in geološki pogoji za skladiščenje v Sloveniji (april 2011),
o popis možnih lokacij za geološko skladiščenje v vodonosnikih z oceno skladiščne
kapacitete (julij 2011),
o možnosti za skladiščenje CO2 v plasteh premoga v Sloveniji (september 2011),
o popis možnih lokacij za geološko skladiščenje v osiromašenih/opuščenih nahajališčih
nafte/plina v Sloveniji z oceno skladiščne kapacitete (september 2011),
o možnosti za skladiščenje CO2 izven Slovenije (oktober 2011),
o primerjava različnih opcij skladiščenja CO2 v Sloveniji (november 2011),
o program raziskovalnih del na izbranih lokacijah (december 2011)
o povzetek študije (julij 2012).
©Termoelektrarna Šoštanj d.o.o., december 2014
87
Postavitev nadomestnega
bloka 88 moči 600 MW v TEŠ - Novelirani investicijski program, rev. 6
P O S L O V N A SKRIVNOST
Blok 6 bo povprečno emitiral 2,5 mio ton CO2 letno in v pričakovani življenjski dobi približno 103 mio ton
CO2. Ko bodo naprave za zajem CO2 komercialno dostopne in ekonomsko upravičene, bodo na blok 6
verjetno naknadno prigrajene naprave za zajem, je treba rezervirati prostor, potreben za:
•
napravo za zajem CO2
•
modifikacije na toku dimnih plinov zaradi dodatnih tlačnih izgub
•
dodatne vode dimnih plinov med RDP in napravo za zajem
•
večje zahteve po ventilatorju dimnih plinov
•
modifikacijo in prilagoditev parne turbine
•
oskrbo zajema z reagentom in potrebno energijo
•
rokovanje z odpadnimi snovmi in njihovo shranjevanje
Prostorske zahteve in razporeditev opreme za zajem CO2 so:
lotevanja
5ui*nj«
CO:
E
o
Zajem COj In
kompreslja
Kompre-
slji CO:
EMktrteno
potiuievanje
Aminska
reCKlaii
Rezervoarji
110-150 m
T
Strojnica
Slika 9: Konceptualna umestitev prostora za zajem pri elektrarni velikosti 600 MW
©Termoelektrarna Šoštanj d.o.o., december 2014
64
Mk
Postavitev nadomestnega
bloka 6 moči 600 MW v TEŠ - Novelirani investicijski program, rev. 6 i
POSLOVNA S K R I V N O S T
Slika 10: Možni lokaciji za postavitev naprav za zajem in kompresijo C0 2 na B6 TEŠ
Ker sta možni lokaciji za kasnejšo postavitev naprav za zajem in kompresijo C0 2 dve, ju v tem dokumentu
opredeljujemo kot rezervirani lokaciji za morebitno kasnejšo prigradnjo naprav za zajem CO2.
Osnovna lokacija (1) zajema parcele v k.o. Šoštanj, in sicer: 1228/1, 1223, 1227 (OPPN Ur. list OŠ
10/2007) in parcele 1228/2,1152/1,1152/2 (OPPN Ur. I. OŠ 6/2008).
Rezervna lokacija (2) zajema parcele: 1242, 1243, 1248/1, 1250 in 1261, vse k.o. Šoštanj, znotraj
obstoječe ureditve TEŠ.
©Termoelektrarna Šoštanj d.o.o., december 2014
89
Postavitev nadomestnega bloka90moči 600 MW v TEŠ - Novelirani investicijski program, rev. 6
POSLOVNA SKRIVNOST
5.6.
GIBANJE RAZMERJA CEN ELEKTRIČNE ENERGIJE TRAPEZ/PAS
Gibanje razmerja cen za trapezno (peak) energijo (8:00 do 20:00 od ponedeljka do petka) in pasovno
(base) energijo (0:00 do 24:00 od ponedeljka do nedelje) je odvisno od mejnih stroškov proizvodnje v
času posameznega produkta. Ker so proizvodne zmogljivosti v urah trapeza bolj zasedene, so v večjem
obsegu angažirane proizvodne enote z višjimi mejnimi stroški in je mejna cena v teh urah bistveno višja
kot v nočnih oziroma urah izven trapeza. Na spodnjih slikah je prikazano gibanje cene za trapezno in
pasovno energijo od leta 2007 dalje.
150
30
jan.2007
jul.2007
jan.2008
jul.2008
jan.2009
jul.2009
jan.2010
jul.2010
jan.2011
—EEX Base (Y+l)
J'ul.2011
jan.2012
jul.2012
jan.2013
jul.2013
jan.2014
jul.2014
—EEX Peak (Y+1)
Slika 11: Gibanje cene električne energije za produkt pas in trapez
vnaprej
(ang. Base/Peak) za dobavo za leto
Poleg gibanja samih cen energij trapeza in pasa je pomembno tudi razmerje med obema produktoma.
Na Slika 11 je prikazano gibanje razmerja med produktoma od leta 2007 dalje. Od začetka leta 2009 do
leta 2011 smo bili priča hitremu padanju tega razmerja, kar je bilo na eni strani posledica nižje porabe
električne energije zaradi zastoja v industrijski proizvodnji, in na drugi strani večanja proizvodnje
električne energije iz obnovljivih virov, predvsem električne energije iz sončnih elektrarn, ki obratujejo le
v času znotraj trapeza. V obdobju po letu 2011, ko je razmerje doseglo najnižje nivoje okoli 1,20, se je v
letu 2013 nekoliko povečalo in doseglo vrh pri okoli 1,30 a se je v zadnjem obdobju ponovno zmanjšalo
tako da se v oktobru 2014 nahaja na vrednosti okoli 1,25.
©Termoelektrarna Šoštanj d.o.o., december 2014
64 Mk
Postavitev nadomestnega
bloka 6 moči 600 MW v TEŠ - Novelirani investicijski program, rev. 6 i
POSLOVNA SKRIVNOST
1,70
1,60
1,50
f
01
E 1,40
1,30
1,20
1,10
jan.2007
jul.2007
jan.2008
Jul.2008
jan.2009
jul.2009
jan.2010
jul.2010
jan.2011
Jul.2011
jan.2012
jul.2012
Jan.201B
jul.2013
Jan.2014
jul.2014
Razmerje trapez/pas (EEX)
Slika 12: Razmerje trapez/pas (ang. peak/base) za pogodbo za dobavo za leto vnaprej
©Termoelektrarna Šoštanj d.o.o., december 2014
91
Postavitev nadomestnega
bloka 92 moči 600 MW v TEŠ - Novelirani investicijski program, rev. 6
POSLOVNA SKRIVNOST
5.7.
PREDVIDENE PRODAJNE CENE ELEKTRIČNE ENERGIJE IN NAKUPNE CENE
EMISIJSKIH KUPONOV V ŽIVLJENJSKI DOBI BLOKA 6
Družba HSE d.o.o. prodaja električno energijo in kupuje emisijske kupone v skladu s Strategijo prodaje
lastne proizvodnje in nakupa CO2 kuponov za potrebe lastne proizvodnje več let v naprej, kar je
upoštevano tudi pri določitvi prodajne cene električne energije in nakupne cene emisijskih kuponov.
Na podlagi likvidnosti terminskega trga z električno energijo v Nemčiji in na Madžarskem, likvidnosti
terminskega trga s CO2 kuponi ter deleža že prodane električne energije iz lastne proizvodnje v Sloveniji
se v vseh nadaljnjih izračunih za obdobje 2015-2017 uporabljajo prodajne cene oblikovane tako, da so za
delež že prodane električne energije ter kupljenih emisijskih kuponov upoštevane dejansko dosežene
cene na trgu, za še neprodano električno energijo ter ustrezno količino emisijskih kuponov pa so privzete
tržne cene. Menimo, da likvidni terminski trgi v najboljši meri odražajo pričakovanja trgovcev o ceni
električne energije in CO2 kuponov. Na nemškem trgu na borzi EEX kotirajo terminske pogodbe za
dobavo električne energije za šest let v naprej, likvidne pa so le pogodbe za prva tri leta dobave. Na
slovenskem trgu se za dobavo električne energije trguje po višjih cenah, cene v regiji in Sloveniji pa
določajo cene, ki se oblikujejo na madžarski borzi HUPX, kjer kotirajo terminske pogodbe za dobavo
električne energije za tri leta v naprej, cene na obeh borzah pa so korelirane. Zato so v nadaljnjih
izračunih za prva tri leta za še neprodano električno energijo uporabljene cene terminskih pogodb z
Madžarske borze HUPX. Za nadaljnja leta, ko je likvidnost na trgih z električno energijo majhna, se
upoštevajo modelske napovedi bodočih cen električne energije in CO2 kuponov. Zadnja razpoložljiva
napoved cen električne energije in CO2 kuponov v skupini HSE je na voljo v študiji Wholesale Electricity
Priče Projections For Slovenia - An ILEX Extended Market Update Note to Holding Slovenske elektrarne
d.o.o. July 2014 Edition, ki jo je izdelalo podjetje Poyry Management Consulting Austria GmbH v juliju
2014 za izdelavo noveliranega investicijskega programa TEŠ B6, naročnik študije pa je bil HSE d.o.o.
Projekcije cen električne energije in C0 2 kuponov iz študije Poyry so izdelane s pomočjo modela, ki
simulira ponudbo in povpraševanje na trgu električne energije po posameznih državah ob upoštevanju
čezmejnih prenosnih kapacitet. Ker je napoved Póyry-a le do leta 2040 se za obdobje 2041-2054
uporablja ceno iz leta 2040.
Izračunana prodajna cena električne energije velja za celotno proizvodnjo TEŠ d.o.o. iz premogovnih
blokov in vključuje tudi predviden obratovalni diagram premogovnih blokov TEŠ d.o.o. in s tem
povezano vrednost nad pasom, predvidene prihodke od sistemskih storitev in predvidene stroške
izpadov premogovnih blokov TEŠ d.o.o.
Simulacija bodočega obratovanja premogovnih blokov v TEŠ je bila narejena na osnovi podatkov, ki sta
jih posredovala TEŠ d.o.o. in PV d.d. S strani TEŠ d.o.o. so bile posredovane planirane specifične porabe
po blokih, planirana poraba premoga za proizvodnjo toplote, planirani emisijski faktorji CO2 po blokih,
planirane emisije CO2 za proizvodnjo toplote, maksimalne dovoljene letne količine emisij CO2 skladno s
podpisano pogodbo z državo, termini dokončanja in predvidena proizvodnja bloka 6 v testnem
obratovanju ter omejitve obratovanja ostalih blokov v obdobju testnega obratovanja in po njem,
tehnične karakteristike bloka 6 in zmožnost zagotavljanja sekundarne regulacije, potrebni remonti ter
zaustavitve (nege, preklopi daljnovodov,...) ter ostale tehnične karakteristike proizvodnih enot. S strani
PV d.d. je bila posredovana predvidena letna proizvodnja premoga ter predvidene prodajne cene
premoga.
©Termoelektrarna Šoštanj d.o.o., december 2014
64 Mk
Postavitev nadomestnega bloka 6 moči 600 MW v TEŠ - Novelirani investicijski program, rev. 6
POSLOVNA SKRIVNOST
T a b e l a 4 8 : O S N O V N I SCENARIJ - Napoved prodajnih c e n E E , n a k u p n i h cert C 0 2 k u p o n o v , p r o i z v o d n j e T E Š po blokih, e m i s i C 0 2 in p o r a b e p r e m o g a
Tržna cena EE EEX - Nemčija (EUR/MWh)
Tržna cena EE HUPX - Madžarska (EUR/MWh)
Cena EE Poyry (EUR/MWh)
Prodajna cena EE TEŠ (EUR/MWh)
Proizvodnja EE (GWh)
- B4(GWh)
- B5 (GWh)
-B6(GWh)
Tržna cena C02 kupona (EUR/t)
Cena C02 kupona P6yry (EUR/t)
Nakupna cena C02 kupona za EE (EUR/t)
Nakupna cena C02 kupona za toploto (EUR/t)
Emisije C02 (t)
- električna energija (t)
- toplotna energija (t)
Cena premoga (EUR/GJ)
Poraba premoga (TJ)
- električna energija (TJ)
- toplotna energija (TJ)
Tržna cena EE EEX - Nemčija (EUR/MWh)
Tržna cena EE HUPX - Madžarska (EUR/MWh)
Cena EE Poyrv (EUR/MWh)
Prodajna cena EE TEŠ (EUR/MWh)
Proizvodnja EE(6WH)
- B4 (GWh)
-B5(GWh)
- B6(GWh)
Tržna cena C02 kupona (EUR/t)
Cena C02 kupona P6yry (EUR/t)
Nakupna cena C02 kupona za EE (EUR/t)
Nakupna cena C02 kupona za toploto (EUR/t)
Emisije C02 (t)
- električna energija (t)
- toplotna energija (t)
Cena premoga (EUR/GJ)
Poraba premoga (TJ)
- električna energija (TJ)
- toplotna energija (TJ)
2015
34,25
42,90
37,82
45,43
3.897,85
653,49
94,81
3.149,56
6,28
5,99
5,35
6.38
3.688,39
3.616,18
72,21
2,75
36.676,71
35.974,06
702,65
2016
2020
2021
2022
2023
2026
2028
2029
2033
2017
2018
2019
2024
2025
2027
2030
2031
2032
33,36
32,26
42,85
42,80
38,92
58,11
42,43
50,58
55,41
64,43
67,50
80,92
85,22
97,04
70,46
77,88
78,01
83,39
87,62
86,43
88,11
92,84
47,54
61,00
63,94
70,84
77,80
106,48
47,34
55,51
75,19
86,73
90,95
94,37
95,82
86,91
92,05
91,78
93,13
101,40
4136,09 4.086,59 4.065,10 4.167,65 4.216,92 4.111,62 4.096,14 3.844,09 3.707,71 3.578,20 3.463,44 3.420,67 3.434,70 3.297,45 3.227,72 3.185,71 3.073,64 2.961,57
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
648,72
634,47
930,17
77S.17
0,00
649,46
776,62 1.009,69
637,40
548,16
654,08
626,53
355,06
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
3.487,36 3.452,12 3.134,93 3.518,19 3.438,75 3.335,00 3.086,45 3.206,69 3.159,55 2.924,12 2.836,91 3.065,61 3.434,70 3.297,45 3.227,72 3.185,71 3.073,64 2.961,57
6,42
6,58
6,22
6,47
6,63
6,84
7,25
8,00
8,68
10,75
14,03
17,76
21,17
23,49
25,83
27,00
28,34
29,77
31,26
24,70
28,44
6,22
6,89
6,94
7,35
8,78
14,13
21,27
24,80
25,93
29,87
31,36
6,63
8,10
10,85
17,86
23,59
27,10
6,88
21,27
6,52
6,68
7,35
8,78
14,13
24,80
25,93
28,44
29,87
31,36
8,10
10,85
17,86
23,59
27,10
6.94
3.859,28 3.811,84 3.863,45 3.885,86 3.959,64 3.866,16 3.907,97 3.596,40 3.453,80 3.365,26 3.257,65 3.154,86 3.078,74 2.957,96 2.896,60 2.859,63 2.761,00 2.662,38
3.795,45 3.748,47 3.800,53 3.823,40 3.897,65 3.804,62 3.846,92 3.535,78 3.394,34 3.305,80 3.198,19 3.095,40 3.022,54 2.901,75 2.840,39 2.803,42 2.704,80 2.606,18
63,83
63,37
62,91
62,46
62,00
61,54
61,05
60,62
59,46
59,46
59,46
59,46
56,20
56,20
56,20
56,20
56,20
56,20
2,75
2,75
2,75
2,75
2,75
2,75
2,75
2,75
2,75
2,75
2,75
2,75
2,75
2,75
2,75
2,75
2,75
2,75
37.466,26 37.005,88 37.498,80 37.724,34 38.437,37 37.529,41 37.928,99 34.913,29 33.530,74 32.667,82 31.623,48 30.632,72 29.903,28 28.730,16 28.134,20 27.775,12 26.817,26 25.859,40
36.845,15 36.389,22 36.886,60 37.116,60 37.834,10 36.930,59 37.334,98 34.323,39 32.952,16 32.089,24 31.044,90 30.054,14 29.356,39 28.183,27 27.587,31 27.228,23 26.270,37 25.312,51
598,82
589,90
546,89
546,89
621,11
616,65
612,19
607,73
603,28
594,01
578,58
578,58
578,58
578,58
546,89
546,89
546,89
546,89
2(84
2035
20»
2037
2038
2039
2040
2041
2042
2043
2044
2045
2046
2047
2048
2049
2050
2051
2052
2053
2054
103,17
102,64
102,76
103,18
105,27
102,87
102,42
121,09
121,09
121,09
121,09
121,09
121,09
113,17
113,66
115,97
121,09
121,09
121,09
121,09
121,09
121,09
121,09
115,01
115,65
117,61
121,09
121,09
2.849,50 2.737,54 2.625,47 2.513,40 2.400,00 2.290,59 2.177,19 2.177,19 2.177,19 2.177,19 2.177,19 2.177,19 2.177,19 2.177,19 2.177,19 2.177,19 2.177,19 2.177,19 2.177,19 2.177,19 2.177,19
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
2.849,50 2.737,54 2.625,47 2.513,40 2.400,00 2.290,59 2.177,19 2.177,19 2.177,19 2.177,19 2.177,19 2.177,19 2.177,19 2.177,19 2.177,19 2.177,19 2.177,19 2.177,19 2.177,19 2.177,19 2.177,19
32,81
32,91
32,91
2.563,76
2.507,56
56,20
2.75
24.901,54
24.354,65
546,89
34,50
34,60
34,60
2.465,24
2.409,03
56,20
2,75
23.944,62
23.397,73
546,89
36,08
36,18
36,18
2.366,62
2.310,41
56,20
2,75
22.986,76
22.439,87
546,89
37,65
37,75
37,75
2.267,99
2.211,79
56,20
2.75
22.028,90
21.482,01
546,89
39,23
39,33
39,33
2.168,2c
2.112,00
56,20
2,75
21059,69
20.512,80
546,89
40,80
40,90
40,90
2.071,92
2.015,72
56,20
2,75
20.124,53
19.577,64
546,89
42,38
42,48
42,48
1.972,13
1.915,93
56,20
2,75
19.155,32
18.608,43
546,89
42,48
42,48
1.972,13
1.915,93
56,20
2,75
19.155,32
18.608,43
546,89
42,48
42,48
1.972,13
1.915,93
56,20
2,75
19.155,32
18.608,43
546,89
42,48
42,48
1.972,13
1.915,93
56,20
2,75
19.155,32
18.608,43
546,89
42,48
42,48
1.972,13
1.915,93
56,20
2,75
19.155,32
18.608,43
546,89
42,48
42,48
1.972,13
1.915,93
56,20
2,75
19.155,32
18.608,43
546,89
42,48
42,48
1.972,13
1.915,93
56,20
2,75
19.155,32
18.608,43
546,89
42,48
42,48
1.972,13
1.915,93
56,20
2,75
19.155,32
18.608,43
546,89
42,48
42,48
1.972,13
1.915,93
56,20
2,75
19.155,32
18.608,43
546,89
42,48
42,48
1.972,13
1.915,93
56,20
2,75
19.155,32
18.608,43
546,89
42,48
42,48
1.972,13
1.915,93
56,20
2,75
19.155,32
18.608,43
546,89
42,48
42,48
1.972,13
1.915,93
56,20
2,75
19.155,32
18.608,43
546,89
42,48
42,48
1.972,13
1.915,93
56,20
2,75
19.155,32
18.608,43
546,89
42.48
42,48
1.972.13
1.915,93
56,20
2,75
19.155,32
18.608,43
546,89
42,48
42,48
1.972,13
1.915,93
56,20
2,75
19.155,32
18.608,43
546,89
Vir: Wholesale Electricity Price Projections For Slovenia - An ILEX Extended Market Update Note to Termoelektrarna Šoštanj d.o.o., Pöyry Management Consulting Austria GmbH, julij 2014;
HUPX, dne 28.10.2014; EEX, dne 28.10.2014.
©Termoelektrarna Šoštanj d.o.o., december 2014
93
Postavitev nadomestnega bloka 6 moči 600 MW v TEŠ - Novelirani investicijski program, rev. 6
POSLOVNA SKRIVNOST
Slika 13: Gibanje cene električne energije in C0 2 emisijskih kuponov v življenjski dobi projekta
140,00
120,00
100,00
oc
Z)
80,00
60,00
O)
u
40,00
20,00
0,00
o
0-Hr-Jro*fir>U3f--COCT>0<HrMrO
o o o o o o o o o o o o o o
o
o
•Prodajna cena EETEŠ (EUR/MWh)
» i
r
i
» i
» i
» i
i
i
i
i
*
i
o
o
o
o
o
o
•Cena EE Póyry (EUR/MWh)
©Termoelektrarna Šoštanj d.o.o., december 2014
•
o
-
i
o
o
o
"oÜ- o
Tí
o Tfo
o
i/l
o o o o
<N fN iN (N
lil
i/l
Postavitev nadomestnega
bloka 6 moči 600 MW v TEŠ - Novelirani investicijski program, rev. 6
POSLOVNA SKRIVNOST
45,00
40,00
35,00
g
30,00
g 25,00
o
a.
3
CM
O
o
20,00
g 15,00
O)
u
10,00
5,00
0,00
o
<N
<X>
«-i
O
CM
t—i
O
CM
00
«—i
O
<N
cn
«H
O
-sj
O
(N
O
rsj
rsj
O
fsi
rvj
rs
O
f\i
rt
<N
O
¡N
nr
rsj
O
iN
un
!N
O
<N
VJD
(N
O
(N
<N
O
rsj
00
<N
O
iN
O
<N
O
m
O
csi
rC
iN
iN
rrs
O
Cs|
rt
rt rt rt
O
(N
• Nakupna cena C02 kupona za EE (EUR/t)
©Termoelektrarna Šoštanj d.o.o., december 2014
T
tn
O
<N
o
rsi
'sD
rc
O
rsj
rt rt Ti
rt
00
O
-si
O
-M
o
T
o
iN
•¡t
o
!N
!N
rr
o
<N
•v,
o
-M
T
"i
o
-Si
LD
o
O
iN
•tjO
00
"T
O
rsi
rr
CT,
o
rN
O
U",
—(
LT!
iN
iN
N
U"i
O
-sj
-o
rt
O
iN
O
«N
-Cena C02 kupona Povrv (EUR/t)
95
Postavitev nadomestnega
bloka 6 moči 600 MW v TEŠ - Novelirani investicijski program, rev. 6 i
POSLOVNA SKRIVNOST
i
6. TEHNIČNO-TEHNOLOŠKA ANALIZA
i
Zahteve po ekonomsko in ekološko racionalnejši proizvodnji električne energije v TEŠ nujno privedejo do
potrebe po zamenjavi obstoječih enot z novim blokom, saj so obstoječi objekti stari in dotrajani.
Investicija v blok 6 je investicija v nadomeščanje obstoječe proizvodnje električne energije.
6.1.
TEHNOLOŠKE MOŽNOSTI
i
1
'
i
Glede na razpoložljiv energetski vir, to je lignit iz Premogovnika Velenje, so v nadaljevanju predstavljene
možnosti za proizvodnjo električne energije z uporabo premogovnih tehnologij, ki so trenutno na voljo
na svetovnem trgu in so komercialno uspešne. Tehnologije, ki so še povsem v razvojni fazi oz. v fazi
pilotnih izvedb, niso zajete.
'
t
i
Premogovne tehnologije lahko v grobem razdelimo na:
•
prašno kurjavo (PCC - ang. Pulverised Coal Combustion)
•
kurjavo v lebdeči plasti (FBC - ang. Fluidised Bed Combustion) - atmosfersko in tlačno
•
uplinjanje premoga (IGCC - ang. Integrated Gasification Combined Cycle)
(
r
.
6.1.1. PRAŠNA KURJAVA
(
Prašna kurjava je najbolj razširjena tehnologija v obstoječih termoelektrarnah, hkrati pa je največ
aplikacij te tehnologije tudi pri novih termoelektrarnah. Osnovni princip novejših TE na prašno kurjavo je
ostal isti kot pri starejših, razvoj je šel predvsem v smeri optimizacije tehnološkega procesa s ciljem
doseganja čim višjega izkoristka postrojenja.
r
,
P"'
Za doseganje čim višjih izkoristkov je treba povečati parametre sveže pare, kar je možno z uporabo
nadkritičnih parametrov. Danes je razvoj prašne kurjave povečini usmerjen v uporabo kotlov z
nadkritičnimi parametri, kjer pa nastopijo omejitve pri materialih zaradi višjih temperatur in tlakov
delovnega medija. Posledično je velik oz. največji poudarek na razvoju materialov za uporabo pri
povišanih parametrih delovnega medija, poleg tega pa tudi na optimizaciji regulacije delovnega procesa.
V zadnjem času zgrajene termoelektrarne na lignitno kurjavo, primerne za postavitev na celini, s
klasičnim zaprtim hladilnim sistemom ter hladilnim stolpom, dosegajo izkoristke do 43 % oz. 45 % v
primeru uporabe črnega premoga, medtem ko termoelektrarne, postavljene ob obali in s pretočnim
hladilnim sistemom, lahko glede na lokacijo oz. temperaturo hladilne vode dosegajo še za približno 2 do
3 % boljše izkoristke.
m
m
m
©Termoelektrarna Šoštanj d.o.o., december 2014
96
Postavitev nadomestnega
bloka 6 moči 600 MW v TEŠ - Novelirani investicijski program, rev. 6 i
POSLOVNA SKRIVNOST
A p n e n e c in
voda
POdBib«
2ra>
sadra
Slika 14: Shema TE s kotlom na prašno kurjavo
Za povečanje izkoristka TE se izvajajo določeni ukrepi, med katerimi so najpomembnejši:
•
zvišani parametri sveže pare (največji delež prirastka), posledično to pomeni razvoj novih
materialov,
•
uvedba dodatnega ponovnega pregrevanja pare,
•
povečanje izkoristka turbine,
•
•
•
•
zmanjšanje tlačnih izgub (konstrukcija ter postavitev postrojenja),
izraba odpadne toplote (znižanje temperature dimnih plinov na vstopu v dimnik oz. hladilni
stolp),
znižanje tlaka kondenzacije,
optimizacija delovnega procesa.
Na področju lignitne kurjave dosegajo najboljše rezultate termoelektrarne z uporabo t. i. tehnologije
BoA (nem. Betribsoptimierte Anlage), ki je rezultat optimiranja obstoječih procesov in opreme klasične
termoelektrarne s prašno kurjavo.
Danes so tako dosegljivi parametri sveže pare 300 bar/620 °C, razvoj sicer gre v smeri ultra-nadkritičnih
parametrov, in sicer 375 bar/700 "C, vendar so še v razvojni fazi. Po predvidevanjih bodo ti parametri
dosegljivi za komercialne aplikacije po letu 2015 (glavna ovira je razvoj ustreznih materialov do stopnje
tržne cene).
Izkoristki starejših TE s prašno kurjavo dosegajo povprečne vrednosti od 33 % do 36 %, novejše enote z
nadkritičnimi parametri med 42 % in 45 %, najnovejše s še višjimi parametri pare pa tudi do 47 %
(odvisno od vrste uporabljenega premoga in lokacije).
6.1.2. KURJAVA V LEBDEČI PLASTI
Pri kurjavi v lebdeči plasti gre za princip vzdrževanja plasti premoga v kotlu s pomočjo vpihavanja
zgorevalnega zraka s spodnje strani kurišča. Zrak se vpihuje s tolikšno hitrostjo, da plast premoga in
pepela v kurišču lebdi.
Razlikujemo zgorevanje v stacionarni lebdeči plasti (za manjše enote do max. 150 MW) in krožeči lebdeči
plasti (uporablja se tudi izraz vrtinčno zgorevanje oz. zgorevanje v vrtinčni plasti), kjer je trenutno
©Termoelektrarna Šoštanj d.o.o., december 2014
97
Postavitev nadomestnega
bloka 6 moči 600 MWv
TEŠ - Novelirani investicijski program, rev. 6
POSLOVNA SKRIVNOST
največja delujoča enota 300 MW (JAE Jacksonville USA, 2 enoti) v fazi gradnje pa je enota velikosti 460
MW (Lagisza, Poljska) z nadkritičnimi parametri (prva enota z nadkritičnimi parametri).
Osnovne značilnosti kotla/elektrarne na kurjavo v lebdeči plasti:
z vpihavanjem zgorevalnega zraka s spodnje strani kurišča nastane plast premoga v kurišču, ki
lebdi. Debelina plasti je odvisna od hitrosti vpihovanega zraka oz. načina zgorevanja (stacionarna
ali krožeča plast);
pri stacionarni plasti so hitrosti vpihovanega zraka 1-3 m/s, višina plasti je okoli 1 m, pri krožeči
plasti so hitrosti vpihovanega zraka 46 m/s, debelina plasti pa okoli 3 m;
kotli so primerni predvsem za zgorevanje premogov z veliko vsebnostjo pepela in premogov
slabše kvalitete, možno je tudi mešanje premogov različnih kvalitet. Kot gorivo se lahko
uporablja tudi druge vrste nizkokaloričnih goriv, npr. biomasa in odpadki;
premog je zmlet v relativno grobe delce velikosti okoli 3 mm in se dozira direktno v kurišče;
pri krožeči lebdeči plasti delci premoga lahko krožijo skozi kurišče in preko ciklonov nazaj v
kurišče od 10 do 50-krat, kar pripomore k boljšemu zgorevanju glede na daljši zadrževalni čas v
kurišču;
*
*>
zgorevanje poteka pri temperaturah 800-900 °C;
zaradi relativno nizke temperature zgorevanja pri tem ne nastajajo termični NOx-i, posledično je
manj tovrstnih emisij, negativni učinek pa so povečane emisije N2O;
*
.
nizke temperature zgorevanja zahtevajo uporabo primarnih ukrepov za zmanjševanje emisij SO2
z doziranjem absorbenta (fino mletega apnenca) neposredno v zgorevalno komoro oz. se ta
lahko primeša med premog že pred vstopom v kurišče;
uporaba v kotlih s podkritičnimi parametri sveže pare; prva TE z nadkritičnimi parametri je 460
MW v Lagiszi na Poljskem;
dodatna postrojenja za zmanjševanje emisij SO2 (RDP) in emisij NOx (SCR) v osnovi niso
potrebna, izjemoma v primerih strožje regulative ter v primeru uporabe premogov z visoko
koncentracijo žvepla;
mlini (drobilci) za pripravo premoga so manj zahtevni;
v primerjavi s prašno kurjavo nastane več stranskih produktov (ki jih je potrebno odlagati) zaradi
višjega razmerja Ca/S (od 2-7, pri PCC 1,02);
v ciklonih za ločevanje delcev premoga iz dimnih plinov in vračanja slednjih nazaj v kurišče
prihaja do znatnih toplotnih izgub, enako prihaja do toplotnih izgub s povečanimi količinami
pepela, kot je navedeno v prejšnji alineji.
©Termoelektrarna Šoštanj d.0.0., december 2014
98
•
"
„
I
t
I
t
I
.
w
m
Postavitev
nadomestnega
bloka
6 moči 600 MW
v TEŠ - Novelirani
investicijski
program,
rev. 6 i
POSLOVNA SKRIVNOST
Napajalna voda
EKonpnuser
Grelnik zraka
a^r.
Konftio čiščenje
dimnih plinov
Kondenzator
• zrak
VT para
NT para
• voda
• prašni delo
• apnena pasta
Pepel in
sresgiran
Na odlagališče
stranskih produktov
H
apnenec
Na odlagališče
stranskih produktov
Parna turbina
Generator
Slika 15: Shema TE s kotlom z zgorevanjem v krožeči lebdeči plasti
Najboljše TE s kotli za zgorevanje v krožeči lebdeči plasti dosegajo izkoristke na nivoju moderne TE s
kotlom na prašno kurjavo s podkritičnimi parametri sveže pare, tj. v razponu 38 % - 40 %.
Moči teh TE so danes v razponu 100-300 MW (JAE Jacksonville USA, 2 x 300).
S ciljem doseganja boljših izkoristkov je šel razvoj vrtinčne kurjave predvsem v smeri zgorevanja pod
tlakom, pri čemer pa so danes v uporabi predvsem kotli s stacionarno plastjo. Zaradi zgorevanja pod
tlakom, kije v območju 10-20 bar, je v sistem dodana plinska turbina, ki izkorišča dimne pline iz kotla.
Osnovne značilnosti zgorevanja v plasti pod tlakom:
•
zaradi tlaka v kurišču se pojavi problem doziranja premoga na vstopu v kotel (doziranje v obliki
paste skupaj z absorbentom - pomešano z do 25 % vode), enak problem nastopi pri
odstranjevanju pepela in dimnih plinov iz kotla s ciljem vzdrževanja tlaka v kotlu;
•
razmerje moči P T : PLT je ~ 80 : 20;
•
višina plasti v kurišču 3-4 m;
•
večina obstoječih enot je izvedena s stacionarno lebdečo plastjo (PBFBC) z močjo pod 80 MW e ;
•
pod tlakom sta zgorevanje in prenos toplote intenzivnejša, zaradi tega so za enako moč
gabaritne mere postrojenja manjše;
•
vse enote je prvotno izdeloval ABB Carbon in sicer modulno kot modul P200 (200 MW t , 80 M W e )
in P800 (800 MW t , 350 MW e ) kasneje ga je prevzel Alstom Power, ki pa je proizvodnjo ustavil in
trži samo še licenco;
•
dosega boljše izkoristke zaradi kombinirane proizvodnje s plinsko turbino;
•
plinske turbine so posebne izvedbe, prirejene za vroče dimne pline, in zahtevajo dodatno
čiščenje plinov pred turbino.
Današnje postavitve termoelektrarn s kotli z zgorevanjem v lebdeči plasti pod tlakom dosegajo izkoristke
največ od 33,5 % do 42 %. Zadnjo vrednost je dosegla elektrarna Karita na Japonskem z močjo 350 MW e ,
ki uporablja nadkritične parametre sveže pare (241 bar/565 'C/593 °C).
©Termoelektrarna Šoštanj d.o.o., december 2014
99
I
Postavitev
nadomestnega
bloka 6 moči
600 MWv
TEŠ - Novelirani
investicijski
program,
rev. 6
\
POSLOVNA SKRIVNOST
6.1.3. KOMBINIRAN PROCES Z UPLINJANJEM PREMOGA
Pri tej tehnologiji uporabe premogov za proizvodnjo električne energije gre pravzaprav za kombiniran
plinsko-parni proces, kjer v uplinjevalniku premoga kot produkt uplinjanja nastaja plin, ki je sestavljen
predvsem iz CO in H2 (t. i. syngas ali kohlegas) in se uporablja za zgorevanje v plinski turbini. Uplinjanje
poteka v kontrolirani atmosferi z minimalno prisotnostjo zraka/kisika. Proizvedeni plin je treba pred
vstopom v plinsko turbino očistiti nečistoč. Zaradi težav pri čiščenju plina pri visokih temperaturah je
treba slednjega ohladiti v t. i. hladilniku plina na okoli 400 'C (prve enote tudi do 50 °C), kar ima za
posledico nižanje izkoristka.
Para se proizvaja v postopku hlajenja uplinjevalnika, v hladilniku plina in v utilizatorju (HRSG) na izpušne
pline iz plinske turbine.
Osnovne značilnosti kotla/elektrarne z uplinjanjem premoga ter kombiniranim procesom:
•
v uporabi so tri vrste uplinjevalnikov, in sicer v mirujoči plasti (grude premoga), v lebdeči plasti
(premog zdrobljen v delce velikosti 3-6 mm) in uplinjevalnik s premogom v prahu (entrained
flow);
•
•
•
•
•
•
•
razmerje moči plinska turbina: parna turbina je ~ 70 :30;
uplinjanje z vpihavanjem zraka (Japonska) ali kisika (USA, EU), možno tudi para;
daljši zagonski čas kot pri prašni kurjavi, zato bolj primerne za obratovanje v pasu;
pred plinsko turbino je treba plin ohladiti, da ga lahko očistimo;
primerno tudi za uporabo premogov slabše kakovosti kot tudi ostalih goriv, npr. odpadkov,
biomase (podobno kot pri zgorevanju v lebdeči plasti);
kontrola emisij SOx in NO* je integrirana v sam uplinjevalnik ali pa poteka v okviru čiščenja
proizvedenega plina;
moči so omejene tudi z možnostjo transporta velikih uplinjevalnikov, ki so dejansko tlačne
posode (sestavljanje na mestu postavitve ni možno).
Premog
Toplotni
izmen jevalnik
R a z Ž Y £ » k y e ! r i a enota
Utilizjiter
Dimnik
T r a n s f o r m at 01
Kondenzator I
K toplotnemu
izmenjevalniku
Generator
Slika 16: Shema TE z uplinjanjem premoga ter kombiniranim procesom
Današnja postrojenja z uplinjanjem premoga dosegajo v povprečju 43 % izkoristke in maksimalne moči
do 350 MW e .
Z nadaljnjim razvojem na področjih višjih vstopnih temperatur v plinsko turbino, povečevanja
parametrov sveže pare (ultra nadkritični) in na področju čiščenja vročega sintetičnega plina, je možno
pričakovati zvišanje izkoristkov vse do 52 %.
©Termoelektrarna Šoštanj d.0.0., december 2014
100
m
Postavitev nadomestnega
bloka101moči 600 MW v TEŠ - Novelirani investicijski program, rev. 6
POSLOVNA SKRIVNOST
6 . 1 . 4 . IZBOR OPTIMALNE VARIANTE
Pri pregledu razpoložljivih premogovnih tehnologij za izbor najoptimalnejše različice so bile upoštevane
sledeče predpostavke:
•
potrebna izhodna neto moč postrojenja - minimalno 500 MW
•
izkoristek postrojenja
•
razpoložljivost in razširjenost na trgu
•
cena postrojenja
•
možnost nadaljnjega razvoja
Primerjava osnovnih parametrov obstoječih tehnologij, osnova katerih je leto 2005 (ref: 1 do 3), ko je
bila analiza tehnologij pripravljena, je razvidna iz Tabela 49.
Tabela 49: Primerjava osnovnih parametrov obstoječih tehnologij
izkoristek
Razpoložljivost
Investicijski stroSki
v letu 2005
($/kW)
300-1000
46
največja
~1000
50-300
40
velika
1000-1100
Zgorevanje premoga v lebdeči
plasti pod tlakom (PFBC)
<400
42
srednja
1300-1900
Kombiniran proces uplinjanja
premoga (IGCC)
<350
45
srednja
1500-2000
Najboljša razpoložljiva
tehnologija (BAT)
Prašna kurjava črnega premoga z
nadkritičnimi parametri sveže
pare
(PCC z USC)
Zgorevanje premoga v krožeči
lebdeči plasti(CFBC)
Razpon moči
(MWe)
Osnovni
(%)
Vir: Študija Decon-a za Evropski parlament Implementing Clean Coal Technologies - Need of Sustained Power Plant Equipment
Supply for Secure Energy Supply
S postavitvijo zahteve, da je neto moč postrojenja minimalno 500 MW, je investitor TEŠ že leta 2005
določil tehnologijo nadomestnega bloka 6.
Ob upoštevanju vsega navedenega tehnologiji zgorevanje v lebdeči plasti in uplinjanje premoga nista bili
prepoznani kot primerni predvsem zaradi dejstva, da tako velikih enot na trgu še ni oz. so šele v razvojni
fazi in so kot take neprimerne za TEŠ. Tudi s stališča izkoristka sta ti dve tehnologiji nekonkurenčni prašni
tehnologij. Čeprav se uplinjanje približuje prašni kurjavi, je težava pri njem predvsem v referenčnih, ki
delujejo v praksi (večina TE z uporabo uplinjanja premoga je tako ali drugače v demonstracijski fazi),
zaradi česar ta tehnologija še ni zrela za komercialno uporabo. Z vidika razširjenosti oz. uporabe na trgu
zaseda prašna tehnologija 90 %, kar je bil dodaten argument v prid tej tehnologiji.
Glede na vse navedeno in na realno stanje na področju tehnike ter razširjenosti oz. uporabo v praksi, je
bila po oceni investitorja TEŠ izbira kotla s prašno kurjavo za bodoči blok 6, ob upoštevanju najnovejših
dosežkov tehnike na tem področju, najbolj smiselna.
©Termoelektrarna Šoštanj d.o.o., december 2014
64 Mk
Postavitev nadomestnega
bloka102moči 600 MW v TEŠ - Novelirani investicijski program, rev. 6
POSLOVNA SKRIVNOST
6.2.
OPIS IZBRANE TEHNOLOGIJE
Kot je opisano v prejšnjem poglavju, je bila kot najprimernejša izbrana tehnologija prašne kurjave z
nadkritičnimi parametri pare (275 bar, 600/610 °C) v tako imenovani tehniki BoA (nem.
Betriebsoptimierte Anlagen) in z močjo 600 MW na sponkah generatorja.
Novi objekt je lociran zahodno od obstoječih enot, na platoju, ki se je sprostil po odstranitvi hladilnih
stolpov blokov 1, 2 in 3 ter stare upravne stavbe. Postavljen je z osjo v smeri V-Z, s strojnico ob bloku 1
ter bunkerskim delom, kotlovnico, elektrofiltrom in razžveplalno napravo v zahodni smeri proti Šoštanju.
Hladilni stolp stoji južno od bloka, vkopan v hrib.
Za gorivo bo novi objekt uporabljal premog iz Premogovnika Velenje, ki se bo v kotlovske bunkerje
transportiral po rekonstruiranih obstoječih trakovih do presipne postaje PE05 in novozgrajenih trakovih
do bloka 6.
,
i
i
i
Za oskrbo s hladilno vodo bo razširjen obstoječi vtočni objekt na reki Paki in dograjena nova
dekarbonizacija, demineralizirana voda pa se bo zagotavljala z obstoječo kemijsko pripravo vode.
1
Produkti zgorevanja in razžveplanja (pepel, sadra in žlindra) se bodo tržili v gradbeništvu, višek pa bo
predelan v stabilizat in uporabljen za sanacijo rudniških ugreznin. TEŠ že sedaj uspešno trži odpadne
produkte. Povpraševanje po pepelu, sadri in žlindri je večje, kot so razpoložljive količine. Že danes TEŠ s
tem realizira cca. 2 mio EUR prihodkov, zato se ocenjuje, da bo trženje odpadnih produktov uspešno tudi
v prihodnje.
i
Blok 6 bo obratoval brez izpustov odpadnih voda. To bo doseženo z recirkulacijo in čiščenjem
tehnoloških voda ter njihovo ponovno uporabo. V reko Pako se bo izpuščala samo kaluža hladilnega
stolpa, ki pa v celoti ustreza okoljevarstvenim pogojem za izpust v vodotok. Trde odpadke čiščenja voda
bo prevzel pooblaščeni odjemalec - koncesionar.
Enota bo ustrezala vsem pogojem varstva okolja po predpisih EU, tudi direktive IED (Industrial Emissions
Directive), ki v slovenski pravni red sploh še ni uveden. Zaradi omejitve vplivov hrupa bodo naprave
postavljene v zaprte objekte z ustrezno zaščito za dušenje hrupa. Naprave so zasnovane in zgrajene v
skladu z zahtevami BAT.
Ob napravi je predviden prostor za postavitev naprav za izločanje CO2 iz dimnih plinov (ang. CO2 Capture
and Storage - CCS Ready), če bodo predpisi v prihodnosti to zahtevali, in če bo shranjevanje CO2
komercialno sprejemljivo.
©Termoelektrarna Šoštanj d.o.o., december 2014
64
Mk
t
r
t
w
i*'
p
*
^
m
m
Postavitev nadomestnega
bloka 6 moči 600 MW v TEŠ - Novelirani investicijski program, rev. 6 i
POSLOVNA SKRIVNOST
Osnovni podatki enote:
Moč (generator)
Lastna raba
Moč na pragu
Spec. poraba
Sveža para
MW
MW
MW
kJ/kWh
kg/s
bar/°C
bar/°C
°C
mbar
°C
%
MW/min
Ponovno pregreta para
Temperatura napajalne vode
Tlak kondenzacije
Temperatura dimnih plinov na izstopu iz kotla
Področje moči obratovanja
Sprememba obtežbe
Gorivo: Lignit Premogovnik Velenje
Masni tok
Kurilnost
Pepel
Vlaga
Žveplo
t/h
kJ/kg
%
%
%
Emisije:
SOx
NOx
CO
Prah
CO2 (100% moč)
Hrup
mg/nm 3
mg/nm 3
mg/nm 3
mg/nm 3
t/h
dB(A)
Kotel
Turbina
Število regenerativnih grelnikov
Daljinsko ogrevanje
Generator
Blok transformator
Napajalne črpalke
Kurjava
Vžigna kurjava
Mlini za premog - ventilatorski mlini
Čiščenje dimnih plinov
Odvod dimnih plinov
Hladilni sistem
Priprava hladilne vode
Obdelava produktov
600
56,3
543,7
8441
420,7
275/600
56/610
290
42
145
42-100
12
438
10.470
16,7
37,5
1,41
< 100
< 150
< 250
< 20
473,8
<48 na meji TE
Benson, stolpne izvedbe
tridelna, z enojnim ponovnim pregrevanjem
9+1
inštalirano
120 MW
povprečno pozimi
80 MW
povprečno poleti
30 MW
hlajen z vodo/vodikom
727 MVA
21/400±8xl,25 %
kV
710 MVA
3 x 50 %, elektromotorni pogon
prašna, tangencialna, NOx optimirani gorilniki
kurilno olje
8 x N250 (1 x rezerva)
SCR-DeNOx, elektrofilter, mokro pranje DeSOx
nedogreti v hladilni stolp
hladilni stolp z naravnim vlekom
dekarbonatizacija, lamelni reaktor
predelava v stabilizat za sanacijo rudarskih ugreznin
prodaja sadre in pepela (do 50 % količine)
©Termoelektrarna Šoštanj d.o.o., december 2014
103
Postavitev nadomestnega
bloka104moči 600 MW v TEŠ - Novelirani investicijski program, rev. 6
POSLOVNA SKRIVNOST
Osnovni podatki enote se nekoliko razlikujejo od tistih v NIP 5, in sicer:
Lastna raba se je povečala za 1,8 MW. Povečanje je posledica nižjih dovoljenih emisij žveplovih
oksidov v okoljevarstvenem dovoljenju (OVD). Za dosego boljšega čiščenja dimnih plinov je bilo
potrebno dodati še eno pršilno ravnino v pralnik naprave za razžveplanje dimnih plinov, kar se v
končnem odraža v povečani lastni rabi.
Poraba premoga je manjša za približno 2 kg/s. Upoštevani so podatki Alstoma o porabi premoga
s kurilnostjo 10,5 MJ/kg, navedeni v dokumentu MAIN CHARACTERISTIC OF ŠOŠTANJ UNIT 6 DATA SHEET (STJ/06/M/
-/DS/002), rev. A, z dne 25.05.2010.
-
Specifična poraba se je izboljšala za 10 kJ/kWh. Specifična poraba je bila ponovno preračunana
na osnovi podatkov Alstoma o porabi premoga, ki je manjša od tiste v NIP 5, kot je pojasnjeno že
v prejšnji alineji.
6.2.1. KOTLOVSKO POSTROJENJE
6.2.1.1.
OSNOVNI TEHNOLOŠKI PODATKI
Tip kotla
Kotel na premog z enkratnim prisilnim pretokom, nadkritičnimi parametri sveže pare in enojnim
ponovnim pregrevanjem pare.
Izvedba
Stolpni kotel z ogrevalnimi površinami v enem vleku, kvadratnem preseku kurišča in v viseči izvedbi.
Način regulacije
Modificiran drsni tlak v območju obremenitev od 42 do 100 %.
Kurjava
Tangencialna kurjava: predvidoma z 8 gorilniki na premogov prah, razporejenimi v dveh ravninah.
Kurjava in dovod zgorevalnega zraka bosta dimenzionirana tako, da bo zgorevanje kar najbolj učinkovito,
tvorba
dušikovih oksidov pa v največji meri preprečena.
Tlačni škodljivih
sistem
Tlačni sistem kotla obsega grelnik vode, uparjalnik, pregrevalnike in ponovne pregrevalnike.
Osnovni parametri so:
Pretok sveže pare
Tlak sveže pare
Temperatura sveže pare
Tlak ponovno pregrete pare
Temperatura ponovno pregrete pare
Temperatura napajalne vode v kotel
kg/s
bar
°C
bar
420,7
275
600
°C
56
610
°C
290
©Termoelektrarna Šoštanj d.o.o., december 2014
64 Mk
Postavitev nadomestnega
bloka105moči 600 MW v TEŠ - Novelirani investicijski program, rev. 6
POSLOVNA SKRIVNOST
6.2.1.2.
SPLOŠNI OPIS
Izbrana stolpna izvedba kotla, pri kateri je celoten tlačni del obešen zgoraj na nosilno konstrukcijo kotla,
ima v primerjavi z ostalimi izvedbami kotlov vrsto prednosti, med drugimi:
•
manjši volumen
•
manjšo tlorisno površino
•
manjšo maso
•
možnost večjih gradientov obremenitev
Kurišče bo imelo kvadratni presek, kar omogoča optimalno izbiro števila in moči gorilnikov ter njihovo
razporeditev, da dobimo čim bolj enakomerno zgorevanje in prenos toplote. Napajanje kotla bo
zagotovljeno s tremi napajalnimi črpalkami, gnanimi z elektromotorji preko hidrodinamičnih sklopk, ki
omogočajo regulacijo vrtljajev.
Kot gorivo je predvidena uporaba domačega lignita iz Premogovnika Velenje.
Za bloke s kotlovskimi postrojenji, kot je ta, se je v svetu za najprimernejšo izkazala regulacija z drsnim
oz. modificiranim drsnim tlakom, kjer se tlak sveže pare spreminja z obremenitvijo.
6.2.1.3.
TLAČNI SISTEM
Tlačni sistem sestavljajo:
•
grelnik vode
•
stenski uparjalnik
•
izločevalnik vode
•
pregrevalnik pare
•
ponovni pregrevalnik pare
•
vezni cevovodi in sistem hlajenja pare
•
armatura kotla
•
zagonski sistem
Visoki parametri pare zahtevajo uporabo ustreznih materialov, predvsem avstenitnih in martenzitnih
jekel, ki so bili v preteklih letih razviti in testiranj za te namene.
6.2.1.4.
KURJAVA
Bunkerji premoga, dodelilniki
Za oskrbo s premogom je predvidenih 8 bunkerjev za premog v betonski izvedbi, nameščenih v stavbi
bunkerjev med strojnico in kotlovnico. Za odvzem premoga je predvidenih 16 prečnih odjemalcev pod
bunkerji in 8 dodelilnikov, ki bodo izvedeni kot tračni transporterji na elektromotorni pogon s
frekvenčnimi regulatorji. Zaradi prostorskih omejitev sta dva dodelilnika dvodelna.
Mlini
Za mletje premoga je predvidenih 8 ventilatorskih mlinov, nameščenih na koti ±0 m z neposrednim
vpihovanjem premogove mešanice v kotel. Za dimenzioniranje mlinov bo upoštevan premog s
kurilnostjo 9.200 kJ/kg in 40-odstotno vlago. Potrebna zmogljivost mlinov bo približno 72 t/h. Pri polni
moči bo mogoče kotel oskrbovati s sedmimi mlini. Tako je vedno vsaj eden v rezervi, kar omogoča
©Termoelektrarna Šoštanj d.o.o., december 2014
64 Mk
Postavitev nadomestnega
bloka 6 moči 600 MW v TEŠ - Novelirani investicijski program, rev. 6 i
POSLOVNA SKRIVNOST
ustrezno sprotno vzdrževanje. Pogon mlinov bo izveden z elektromotornim pogonom in hidravlično
sklopko.
Za sušenje premoga in hlajenje mlinov se bodo uporabljali vroči dimni plini iz kurišča in recirkulirani
hladni dimni plini. Ti se bodo odvzemali iz kanalov dimnih plinov za ventilatorjema vleka in se s pomočjo
dveh ventilatorjev po posebnih kanalih dovajali v vod primarnega zgorevalnega zraka.
Gorilniki
Zgorevanje premoga bo potekalo s pomočjo 8 gorilnikov, ki bodo razvrščeni tangencialno v dveh
ravninah po obodu. Vsak mlin bo oskrboval svoj gorilnik v eni navpični smeri. Gorilniki bodo imeli
podstehiometrijsko zgorevanje in dodatni dovod zgorevalnega zraka v zgornjem delu kurišča. Za vžigno
kurjavo je predvideno ekstra lahko kurilno olje (KOEL). Zmogljivost vžigne kurjave bo 30 % zmogljivosti
prašne. Za skladiščenje in oskrbo se bodo uporabile obstoječe naprave v TEŠ.
i
6.2.1.5.
ZRAČNO-DIMNI TRAKT
Sistem oskrbe z zgorevalnim zrakom bo izveden v dveh progah. Zrak za zgorevanje bosta zagotavljala
dva aksialna ventilatorja podpiha, ki ga bosta zajemala bodisi na prostem bodisi iz kotlovnice pod njenim
stropom, kar se bo reguliralo z ustreznimi loputami.
Ventilatorja bosta nameščena na koti ±0 m. Za regulacijo količine zraka bosta opremljena s sistemom za
spreminjanje položaja rotorskih lopatic.
r
,
r
Pred vstopom v kotel se bo zrak v dveh regenerativnih grelnikih zraka ogrel s toploto vročih dimnih
plinov. Vsaj 85 % zraka v kotel mora biti dovedenega kontrolirano preko grelnika zraka. Od tod se bo
zrak po dveh kanalih dovajal v krožni kanal in od tam kot primarni v povratne jaške k mlinom, kot
sekundarni h gorilnikom
in kot zgornji zrak neposredno v kurišče nad gorilniki (ang. Over Fire Air). Na
dogorevalno rešetko bo voden samo vroč zrak.
*
Za potrebe ogrevanja zraka pozimi bosta v linijo svežega zraka pred regenerativnima grelnikoma
nameščena tudi parna grelnika zraka.
»
Za odvod dimnih plinov bosta skrbela dva aksialna ventilatorja vleka.
elektrofiltroma v posebni stavbi, ki bo služila kot zaščita pred hrupom.
Nameščena
bosta za
Ventilatorja bosta opremljena z regulacijo količine dimnih plinov s spreminjanjem položaja rotorskih
lopatic. Za regulacijo temperature v prebiralniku mlina sta predvidena dva recirkulacijska ventilatorja
ohlajenih dimnih plinov. Ohlajene dimne pline bosta vračala v vod primarnega zgorevalnega zraka.
Sistem zapornih loput v kanalih bo v primeru okvare v sistemu ali želje po varčnem obratovanju
omogočal obratovanje bloka samo z eno linijo zrak-dimni plini v območju od 42 do 60 % polne moči.
©Termoelektrarna Šoštanj d.o.o., december 2014
106
•
«k
Postavitev nadomestnega
bloka107moči 600 MW v TEŠ - Novelirani investicijski program, rev. 6
POSLOVNA SKRIVNOST
6.2.1.6.
NOTRANJI ODVOD ŽLINDRE
Za zmanjšanje izgub z nezgorelim premogom bo pod lijakom kotla nameščena dvodelna dogorevalna
rešetka s hidravličnim pogonom.
Pod dogorevalno rešetko bo nameščen mokri iznašalnik žlindre, izveden kot verižni transporter s strgali.
Za hlajenje padajoče žlindre z rešetke se bo uporabljala mehansko očiščena surova voda. Onesnažena
voda se bo iz iznašalnika odvajala v čistilno napravo odpadnih voda.
6.2.2. TURBOAGREGAT S POMOŽNIMI SISTEMI
6.2.2.1.
TURBINA
Turbina bo aksialna, odjemno-kondenzacijska, z enojnim ponovnim pregrevanjem pare. Izhaja iz serije
novejših turbin z ločenim visokotlačnim (VT), srednjetlačnim (ST) in dvema nizkotlačnima (NT)
okrovoma. Nameščena bo na koti +15 m na posebnem podstavku - turbinski mizi, ki bo podprta z
vzmetmi in ločena od ostale konstrukcije stavbe.
Gred turbine bo vležajena z radialnimi drsnimi ležaji med posameznimi okrovi ter na obeh koncih, le
med VT in ST delom bo radialno aksialni ležaj, ki bo prenašal tudi aksialne obremenitve.
Visokotlačni del turbine
Vstopni parametri sveže pare znašajo 600°C in 275 bar. Ohišje turbine je sestavljeno iz notranjega in
zunanjega ohišja, ki je z vzdolžnim spojem ločeno v dva dela, spodnjega in zgornjega. Z vzdolžnem
spojem je ločeno tudi notranje ohišje. Polovici sta spojeni s posebnimi ojačitvenimi obroči. Takšna oblika
omogoča manjše mase in kratke zagonske čase.
Srednietlačni del turbine
V srednjetlačni del turbine vstopa ponovno pregreta para s temperaturo 610°C in tlakom 56 bar.
Srednjetlačni del je izveden kot dvojček (tok pare se na vstopu razdeli v dva toka) v dvojnem okrovu, ki je
sestavljen iz notranjega in zunanjega ohišja. Ohišji sta dvodelni, ločeni z vzdolžnim spojem v zgornji in
spodnji del.
Nizkotlačni del turbine
Para v NT turbini ekspandira do tlaka 42 mbar(abs) v kondenzatorju. Za zagotovitev ustreznega
izstopnega preseka bosta vgrajena dva NT dela turbine. Tudi nizkotlačni del je t. i. dvojček, kjer je
dvokrilna turbina zaprta v dvojnem okrovu, sestavljenem iz zunanjega in notranjega dvojnega ohišja, ki
sta z vzdolžnim spojem ločena v zgornji in spodnji del.
6.2.2.2.
GENERATOR
Generator bo trifazen, dvopolen turboagregat s cilindričnim rotorjem, ki bo s turbino povezan le preko
sklopke. Rotor generatorja bo hlajen z vodikom, ta pa s hladilno vodo iz glavnega hladilnega sistema.
Stator generatorja bo hlajen neposredno s hladilno vodo. Natančnejši opis generatorja je v 6.2.11
ELEKTROTEHNIKA.
©Termoelektrarna Šoštanj d.o.o., december 2014
64 Mk
Postavitev nadomestnega
bloka108moči 600 MW v TEŠ - Novelirani investicijski program, rev. 6
POSLOVNA SKRIVNOST
6.2.2.3.
POMOŽNI SISTEMI TURBINE
REGULACIJA IN ZAŠČITA
Zaščitni sistem varuje turboagregat pred pojavi, ki bi lahko povzročili poškodbe ali celo lom. Zajete so
meritve za nadzor vibracij, temperatur v ležajih, temperatur oz. raztezkov ohišij, gredi in druge. Sistem
meritev za zaščite je zasnovan po principu 2 od 3. Turbinska regulacija ima vgrajen elektrohidravlični
regulator, ki skrbi za zanesljivo in nemoteno delovanje turbine v celotnem območju obremenitev.
Hitrozaporni in regulacijski ventili
Ker je izbrana regulacija z modificiranim drsnim tlakom, zadostujeta po dva hitrozaporno-regulacijska
ventila pred VT in ST delom turbine. Ventili so kombinirani tako, da sta v enem ohišju združena
regulacijski in hitrozaporni ventil z ločenima pogonoma na hidravlični servomotor. Hitrozaporna ventila
se zapirata z vzmetjo, ki zapre dovod pare v turbino, kakor hitro pade tlak hidravlične tekočine.
Nizkotlačna obtočna postaja
Para, ki je turbina ne more prevzeti, se preko NT obtočne postaje odvede v kondenzator. Zmogljivost
postaje je dimenzionirana na 2 x 35 % količine pare. Presežki pare se pojavijo običajno ob zagonih,
izpadih in hitrih zaustavitvah. Odpiranje in zapiranje NT obtočne postaje krmili sistem vodenja bloka
(DCS).
Visokotlačna obtočna postaja
Visokotlačna varnostno-reducirna postaja po potrebi svežo paro reducira in hladi ter zagotavlja hlajenje
ponovnih pregrevalnikov pare pri zagonih in nenadnih izpadih turbine. Dimenzionirana je na 100 %
količino pare, zaradi česar sta z varnostnima ventiloma opremljena le parovoda vročega ponovnega
pregrevanja. Nameščena je na veznih parovodih med parovodoma sveže pare in parovodom hladnega
dela ponovnega pregrevanja.
POMOŽNI SISTEMI
Sistem mazalnega olja je namenjen oskrbi turbinskih in generatorskih ležajev z mazalnim oljem ter
pogonu vrtilne naprave rotorja. Za oskrbo ležajev z mazalnim oljem skrbi glavna oljna črpalka 1 x 100 %,
gnana preko glavne turbinske gredi, dve pomožni oljni črpalki 2 x 100 % z elektromotornima pogonoma.
Predvidena je tudi zasilna mazalna črpalka 1 x 40 % na enosmerni tok. Za dvig rotorja ob zaustavitvah in
zagonih bosta nameščeni visokotlačni zobniški oljni črpalki z elektromotornima pogonoma v izvedbi 2 x
100 %. Napajanje črpalk bo izvedeno preko kablov, ki bodo zaradi varnosti položeni v različnih trasah.
Čiščenje olja bo izvedeno s filtri, ki bodo podvojeni, tako da jih bo možno čistiti tudi med obratovanjem,
hlajenje pa z dvema hladilnikoma olje/voda z zmogljivostjo 2 x 100 %. Regulacija temperature olja bo
izvedena z obvodom olja mimo hladilnika.
Sistem hidravličnega olja je namenjen oskrbi hidravličnih regulacijskih sistemov in hidravličnih pogonov s
pogonsko tekočino. Predviden je skupen sistem hidravličnega olja z dvema elektromotorno gnanima
črpalkama (2 x 100 %), skupnim rezervoarjem in dvojnim filtrom.
Zaradi požarne varnosti bosta oljni postaji nameščeni v posebnem prostoru na koti +9,00 m, oljni vodi
bodo nameščeni v posebnih ceveh znotraj turbinskega podstavka, oljni vodi na turboagregatu pa
opremljeni z gasilnim sistemom.
©Termoelektrarna Šoštanj d.o.o., december 2014
64 Mk
Postavitev nadomestnega
bloka109moči 600 MW v TEŠ - Novelirani investicijski program, rev. 6
POSLOVNA SKRIVNOST
6.2.3. KONDENZATNI SISTEM
Predviden je dvodelni cevni kondenzator z zbiralnikom kondenzata (ang. hotwell) pod njim. Plašč in
stranski komori so izdelani kot varjena konstrukcija iz jeklene pločevine, cevni snopi in čelne cevne
plošče pa iz nerjavnega jekla.
Kondenzator bo opremljen z napravo za kontinuirano mehansko čiščenje kondenzatorskih cevi. Za
vzdrževanje vakuuma v kondenzatorju in izločanje inertnih plinov iz njega bosta poskrbeli dve vakuumski
črpalki na vodni obroč.
Predvideni sta dve glavni kondenzatni črpalki (2 x 100). Normalno bo delovala le ena črpalka, druga bo v
rezervi in se bo vključila v primeru izpada prve ali dviga nivoja kondenzata v zbiralniku pod
kondenzatorjem.
Visokotlačni kotel zahteva za delovanje visoko kakovostno vodo, ki se bo med zagonom in obratovanjem
bloka čistila v sistemu za čiščenje kondenzata. Sistem bo dimenzioniran na zmogljivost 3 x 50 % celotne
količine kondenzata (1 x v rezervi za regeneracijo). Sestavljen bo iz treh enakih linij, kjer posamezno
linijo sestavljata mehanski in mešani ionski filter.
Pretok skozi napravo bosta zagotavljali dve črpalki (ena v rezervi), vsaka z zmogljivostjo 100 % celotne
količine kondenzata. Kondenzat iz zbiralnika pod kondenzatorjem bosta črpali skozi filtre in nato
očiščenega do glavne kondenzatne črpalke, ki črpa kondenzat skozi NT grelnike v napajalni rezervoar.
6.2.4. REGENERATIVNI GRELNIKI, NAPAJALNI REZERVOAR IN NAPAJALNE ČRPALKE
Za ogrevanje kondenzata je predvidenih pet nizkotlačnih (NT) grelnikov, v katerih se kondenzat pred
vstopom v napajalni rezervoar ogreva z odjemno paro iz ST in NT dela turbine. Grelniki bodo izvedeni kot
cevni prenosniki toplote v varjeni izvedbi iz U-cevi, po katerih se bo pretakal glavni kondenzat. Grelnika
A l in A2 bosta izvedena kot dvojni grelnik, vdelan v zgornji del kondenzatorja.
Regenerativno gretje napajalne vode bo potekalo v štirih stopnjah: v VT grelnikih A7, A8, A9 in v
hladilniku pare A7a. Ogrevalna para bo vzeta iz odjemov na ST delu turbine ter iz voda hladnega
ponovnega pregrevanja. Grelniki so predvideni v izvedbi z U-cevmi in vodnimi komorami na spodnji
strani.
Volumen napajalnega rezervoarja bo znašal 400 m 3 , kar bo zagotavljalo nemoteno napajanje kotla v
vseh obratovalnih režimih in njegovo varno zaustavitev. Temperatura oz. tlak v njem se bosta v
normalnem režimu vzdrževala s paro iz odjema na STdelu turbine.
Za razplinjenje je predvidena vgradnja vodoravnega razplinjevalnika, nameščenega neposredno nad
napajalnim rezervoarjem.
Predvidena je vgradnja treh sklopov napajalnih črpalk z zmogljivostjo 3 x 50 %. Vsak sklop je sestavljen
iz:
•
predčrpalke
•
glavne črpalke
•
hidravličnega regulacijskega predležja
•
pogonskega elektromotorja
©Termoelektrarna Šoštanj d.o.o., december 2014
64 Mk
Postavitev nadomestnega
bloka110moči 600 MW v TEŠ - Novelirani investicijski program, rev. 6
POSLOVNA SKRIVNOST
6.2.5. TOPLOTNA POSTAJA
Za potrebe sistema daljinskega ogrevanja v Šaleški dolini je v okviru bloka 6 predvidena postavitev
nadomestne toplotne postaje (v nadaljevanju TP3) namesto TP1, ki se z zaustavitvijo blokov 1-4 ukinja.
Nazivna toplotna moč TP bo 120 MW, povprečna potrebna toplotna moč pa bo 80 MW v zimskem in
30 MW v poletnem času. TP bo izvedena s po dvema toplotnima izmenjevalnikoma para-voda na
visokotlačnem in nizkotlačnem nivoju na parni strani in dvema vršnima izmenjevalnikoma. Odvzem pare
za toplotne prenosnike bo iz odjemov A4 in A5 na turbini ter iz 12-bar kolektorja pomožne pare.
Toplotna postaja bo priključena na obstoječi magistralni toplovod proti Velenju in Šoštanju.
6.2.6. HLADILNI SISTEM
Odvajanje toplote, ki nastaja v samem krožnem procesu ali kot posledica delovanja raznih strojev in
naprav, bo rešeno s hladilnim sistemom novega bloka. Sistem je v grobem razdeljen na:
•
glavni hladilni sistem
•
sistem obratne hladilne vode (OHV)
Glavni hladilni sistem bo t. i. zaprtega tipa z obtočnim hlajenjem in dekarbonatizirano vodo kot hladilnim
medijem. Sestavljen bo iz:
hladilnega stolpa
cevovodov
dveh obtočnih črpalk
armatur
prenosnikov toplote
Hladilni stolp z naravnim vlekom je postavljen južno od bloka v hribino. S primernim odkopom hribine bo
dosežen ustrezen dovod hladilnega zraka. Glavne dimenzije stolpa so:
•
premer na zgornjem robu temelja
103,00 m
•
premer na najožjem delu plašča
56,00 m
162,00 m
•
višina plašča
8,20 m
•
višina vstopne odprtine za zrak
Osnovni podatki hladilnega sistema:
•
pretok hladilne vode
•
ogretje vode
•
temperatura ohlajene vode
61.000 m 3 /h
9,0 °C
17,7 "C (pri zunanji temperaturi 10,6 °C in 75 % vlagi)
Poleg kondenzacijske toplote kondenzatorja hladilna voda prevzema še toploto dveh prenosnikov
sistema OHV. Segreta voda glavnega hladilnega sistema se bo ohlajala v klasičnem hladilnem stolpu na
naravni vlek z enojnim pršiščem in lovilnim bazenom.
S sistemom obratne hladilne vode se uporabniki bloka 6 hladijo s kondicionirano demineralizirano vodo
v zaprtem krogotoku. Ta voda se nato v dveh hladilnikih OHV hladi z vodo iz glavnega hladilnega sistema.
©Termoelektrarna Šoštanj d.o.o., december 2014
64 Mk
Postavitev nadomestnega
bloka 6 moči 600 MW v TEŠ - Novelirani investicijski program, rev. 6 i
POSLOVNA SKRIVNOST
6 . 2 . 7 . ČIŠČENJE DIMNIH PLINOV
Zahteve za čiščenje dimnih plinov so prevzete po Okoljevarstvenem dovoljenju za blok 6 (prejeto
16.2.2011), ki predpisuje naslednje vrednosti (v suhih dimnih plinih pri 6 % O2):
< 100 mg/Nm3
•
SOx
< 150 mg/Nm3
•
NOx
< 20 mg/Nm3
•
prah
Prva stopnja čiščenja se opravi že v kotlu, kjer se iz dimnih plinov izločijo žlindra in grobi pepeli. Z
uporabo modernih gorilnikov s stopenjskim dodajanjem zraka se doseže zgorevanje pri nizki vsebnosti
0 2 , kar zagotavlja nizko vsebnost NOx na izstopu iz kotla (pod 400 mg/nm 3 , v suhih dimnih plinih pri 6 %
O2).
V dimnem kanalu med kotlom in grelnikom zraka je nameščena naprava za selektivno katalitično
redukcijo NOx. Z doziranjem vodne raztopine amoniaka (NH4OH) se v katalizatorjih doseže razgradnja
NOx v N2 in H 2 0. Emisija NOx bo manjša od 150 mg/nm 3 (prikazana kot NO2 v suhih plinih pri 6 % O2),
koncentracija preostalega amoniaka pa pod 3 ppm. Skladišče amoniačne vode bo skupno za bloka 5 in 6,
v kolikor bo naprava za katalitično redukcijo zgrajena tudi na bloku 5.
V grelniku zraka ohlajeni dimni plini se vodijo v elektrofilter, kjer se izločajo prašni delci. Filter je
dimenzioniran na čiščenje do vsebnosti pod 20 mg/nm 3 prahu v dimnih plinih (suhi, 6 % 0 2 ). oz. pod 30
mg/nm 3 v primeru 60-odstotne moči in delovanja ene linije.
Za elektrofiltrom je postavljena naprava za razžveplanje dimnih plinov. Dimenzionirana je za pretok
dimnih plinov 2.100.000 nm 3 /h, kar ustreza pogojem pri slabem premogu Premogovnika Velenje, in
vsebnost S0 2 pred napravo do 8.200 mg/nm3 (suhi dimni plini pri 6 % O2).
Za najustreznejšo je izbrana tehnologija mokrega pranja dimnih plinov na osnovi apnenca (CaCOs) in s
sadro kot produktom. Očiščeni dimni plini se ne dogrevajo in se vodijo v hladilni stolp. Naprava obratuje
brez odpadne vode. Za potrebni odvod tekočine za vzdrževanje dopustne koncentracije kloridov in
fluoridov zadošča suspenzija sadre, ki se meša s pepelom v stabilizat.
Vakuumski tračni filter (2 x 100 %) bo postavljen neposredno nad silosom sadre. Del sadre bo oddan v
nadaljnjo obdelavo zainteresiranim odjemalcem, del pa se s pepelom in žlindro predela v stabilizat po
Slovenskem tehničnem soglasju (STS) in uporabi za sanacijo rudniških ugreznin.
Aktivni del pralnika bo izveden z oblogo iz nerjaveče pločevine, posoda za suspenzijo je gumirana. Za
zaščito pred emisijami hrupa in pred nizkimi temperaturami je vsa oprema čistilne naprave v zaprti
stavbi.
Ventilator vleka bo postavljen med elektrofiltrom in napravo za razžveplanje dimnih plinov, zato naprava
obratuje v nadtlaku. Hitrost dimnih plinov v pralniku je 4 m/s, uporabljene so razpršilne šobe z dvojnim
delovanjem.
V pralniku se dodatno izloči še del pepela ter klorove in fluorove spojine. Na izstopu iz naprave bodo
dosežene naslednje emisijske vrednosti (suhi, 6 % 0 2 ):
•
S0 2
<100 mg/Nm3
•
SO3
< 10 mg/Nm3
•
HCl
<100 mg/Nm
•
HF
< 15 mg/Nm,3:
•
prah
< 20 mg/Nm,3:
©Termoelektrarna Šoštanj d.o.o., december 2014
111
Postavitev nadomestnega
bloka 6 moči 600 MW v TEŠ - Novelirani investicijski program, rev. 6 i
POSLOVNA SKRIVNOST
Kar zadeva izločanje CO2 iz dimnih plinov, je naprava pripravljena za dograditev čistilne naprave, če bodo
predpisi v prihodnosti to zahtevali. Predvideni prostor za postavitev sistema za izločanje CO2 iz dimnih
plinov ob napravi je na lokaciji obstoječega hladilnega stolpa bloka 4, ki bo po njegovi trajni zaustavitvi
izven funkcije.
6.2.8. OSKRBA S P R E M O G O M
Nova enota bo zasnovana tako, da se bo kot gorivo uporabljal izključno domači premog iz Premogovnika
Velenje. Za oskrbo bloka s premogom se bo uporabljal obstoječi transportni sistem blokov 1-4, ki ga bo
potrebno delno preurediti in povečati njegovo zmogljivost na 800 t/h ter zgraditi še nekaj dodatnih
naprav. Deponija premoga, odvzem premoga z nje ter transport do vmesnih bunkerjev PE24 bodo ostali
v obstoječi obliki, povečati je treba le zmogljivost transporterjev med PE24 in PE05 na 800 t/h ter na
novo postaviti presipno postajo PE-05 , tako da bo z nje dodatno speljana še transportna povezava za
oskrbo nove enote, in sicer dva transportna trakova z zmogljivostjo 2 x 800 t/h (2 x 100 % pri najslabšem
premogu s kurilnostjo 9,4 MJ/kg) do presipne postaje ob novem bloku. Tu se smer transporta obrne za
90° in nadaljuje z dvema transporterjema enake zmogljivosti, ki bosta premog dovažala do dveh
reverzibilnih transporterjev nad bunkerji, s katerima se bo razporejal v tamkajšnjih 8 bunkerjev. Vsi
transporterji bodo koritasti in pokriti, med njimi ali ob njih pa bo speljan pohodni podest.
6 . 2 . 9 . OBDELAVA PRODUKTOV
Poglavje opisuje obdelavo trdih produktov zgorevanja premoga in razžveplanja dimnih plinov. V prvo
skupino spadajo žlindra izpod kotla, grobi pepel izpred grelnika zraka in elektrofiltrski (EF) pepel,
medtem ko pri postopku razžveplanja kot produkt nastane sadra.
Predvideno je, da se bosta žlindra in grobi pepel skupaj s sadro predelala v stabilizat po Slovenskem
tehničnem soglasju (STS), ki se bo enako kot stabilizat iz obstoječih blokov 4 in 5 uporabil za sanacijo
rudniških ugreznin. Žlindra se od iznašalca žlindre transportira v drobilno-sejalno postrojenje in naprej v
silos volumna 300 m 3 . Iz silosa se z verižnima dozirnima transporterjema (2 x 100 %) dodaja na
transportni trak in primeša v stabilizat. Elektrofiltrski pepel se bo iz lijakov elektrofiltra s sistemom
tlačnih posod transportiral v silos volumna 2.500 m 3 . Uporabljal se bo za utrjevanje sten in zapolnjevanje
odprtin v Premogovniku Velenje, za potrebe v gradbeni industriji, ostanek pa se bo mešal s suspenzijo
sadre v stabilizat.
Na vakuumskem tračnem filtru sušena sadra se bo skladiščila v silosu prostornine 3.000 m 3 in
uporabljala za potrebe v gradbeništvu, ostanek pa se bo primešal v stabilizat.
Produkti se bodo v obliki stabilizata transportirali s transportnim trakom do obstoječe vmesne deponije,
od tam pa z gradbenimi stroji do rudniških ugreznin.
©Termoelektrarna Šoštanj d.o.o., december 2014
112
Postavitev nadomestnega
bloka113moči 600 MW v TEŠ - Novelirani investicijski program, rev. 6
POSLOVNA SKRIVNOST
6 . 2 . 1 0 . OSKRBA Z VODO
ZAGOTAVLJANJE TEHNOLOŠKIH VODA
Nova enota za obratovanje potrebuje naslednje vode:
•
demineralizirano vodo za polnjenje in pokrivanje izgub kotla, obratnega hladilnega sistema in
toplotne postaje,
•
dekarbonatizirano vodo za polnjenje in pokrivanje izgub glavnega hladilnega sistema in delno
naprave za razžveplanje dimnih plinov,
•
mehansko očiščeno tehnološko vodo za iznašalnik žlindre in ostale pomožne sisteme,
•
surovo vodo kakovosti pitne vode za pomožne sisteme, ki zahtevajo vodo boljše kakovosti.
Obstoječe naprave za pripravo demineralizirane vode so bile pred kratkim modernizirane in imajo dovolj
rezerve v zmogljivosti tudi za novo enoto, ki bo porabila do 40 m 3 /h demineralizirane vode.
Obstoječi objekt za zajem, grobo in fino mehansko čiščenje vode bo za potrebe nove enote razširjen. Od
tod se bo mehansko očiščena voda prečrpavala naravnost do uporabnikov. Neposredna poraba
mehansko očiščene vode je ocenjena na približno 80 m 3 /h v povprečju.
Za dekarbonatizacijo bo zgrajen novi reaktor v izvedbi 1 x 100 % z zmogljivostjo 1.200 m 3 /h. Odločitev za
takšno izvedbo je pogojena s tem, da je rezerva v primeru izpada tega reaktorja zagotovljena iz
obstoječih naprav za dekarbonatizacijo. Reaktor bo izveden kot okrogli lamelni reaktor z mešalom. V
sredino se bodo dovajali apneno mleko, železov klorid in flokulanti. V glavnem pogonskem objektu bodo
nameščeni peščeni filtri za filtracijo glavne hladilne vode s kapaciteto čiščenja 1100 m 3 /h. Vsebnost
disperziranih snovi bo pod 2 mg/l.
Dekarbonatizirana voda se bo zbirala v bazenu dekarbonatizirane vode za nadaljnjo uporabo. V istem
objektu bodo postavljene tudi naprave za skladiščenje in pripravo potrebnih kemikalij za
dekarbonatizacijo. Odpadne vode iz procesa dekarbonatizacije bodo zbrane v bazenu blatne vode in
prečrpane v sistem izločanja blata. Blato se bo zgoščevalo v centrifugah in odvažalo na deponijo,
izločena voda pa se bo vračala v reaktor.
Poraba dekarbonatizirane vode (pri zunanji temperaturi 20°C) je ocenjena na:
•
do 745 m 3 /h za pokrivanje izgub izparevanja v hladilnem stolpu
•
do 330 m 3 /h za kaluženje glavnega hladilnega sistema
•
do 135 m 3 /h za napravo za razžveplanje dimnih plinov
•
do 15 m 3 /h za izpiranje peščenih filtrov
Odjem tehnološke vode iz reke Pake oz. Družmirskega jezera bo, upoštevajoč minimalne rezerve, v
povprečju približno 1.300 m 3 /h. Surova voda kakovosti pitne vode bo zagotovljena iz obstoječega
sistema. Predvidena poraba bo do 20 m 3 /h.
OBDELAVA ODPADNIH VODA
Sistem za obdelavo odpadnih voda bo odstranil suspendirane delce iz vode, slednjo pa očiščeno vračal v
reaktor nove dekarbonatizacije. Suspendirani delci se bodo grobo izločali v usedalniku, v centrifugi
zgoščeno blato pa bo potem prevzel pooblaščeni odjemalec - koncesionar. Na ta način je predvideno
čiščenje naslednjih odpadnih voda:
©Termoelektrarna Šoštanj d.o.o., december 2014
64 Mk
Postavitev nadomestnega
bloka 6 moči 600 MW v TEŠ - Novelirani investicijski program, rev. 6 i
POSLOVNA SKRIVNOST
•
•
•
•
vode za izpiranje rotacijskih sit v črpališču
blatne vode iz reaktorja bloka 6
blatne vode iz reaktorjev blokov 4 in 5
vode za izpiranje peščenih filtrov čiščenja hladilne vode
•
odpadne vode iz iznašalnika žlindre
Za vzdrževanje dopustnega nivoja suspendiranih snovi v hladilni vodi, del katere se kot kaluža izpušča v
vodotok, je predvidena naprava za čiščenje hladilne vode. Postavljena bo v strojnici in priključena na
cevovod hladilnega sistema pred črpalkama. Voda se bo filtrirala v peščenih filtrih in vračala v hladilni
sistem. Odpadna voda od izpiranja peščenih filtrov se bo vodila v usedalnik obdelave odpadnih vod.
6.2.11.
ELEKTROTEHNIKA
TEŠ načrtuje izgradnjo bloka nazivne delovne moči 600 MW. Nazivna navidezna moč generatorja znaša
727 MVA, blok transformatorja pa 710 MVA. Blok bo na elektroenergetski sistem RS povezan preko
novega 400 kV GIS (Gas Insulation Switchyard) stikališča in obstoječega 400 kV prostozračnega voda.
Blok se bo za lastno porabo napajal iz 400 kV omrežja preko blok transformatorja in transformatorjev
blokovne lastne porabe. Rezervno napajanje lastne porabe bo izvedeno preko rezervnega
transformatorja iz 110 kV omrežja.
VKLJUČITEV V ELEKTROENERGETSKI SISTEM RS
Novi blok 6 moči 600 MW bo vključen v 400 kV elektroenergetski sistem RS preko novega 400 kV GIS
stikališča in 400 kV obstoječega prostozračnega voda. Maksimalna moč bloka 6 na pragu bo 543,7 MW.
Splošna lastna raba bloka 6 bo napajana iz 110 kV obstoječega stikališča. Zagon bloka bo možen samo
preko 400 kV omrežja. V namen sinhronizacije bloka na EES bo uporabljen generatorski odklopnik.
V skladu z EZ-1 (člen 35(4)) prenosni sistem obsega elemente elektroenergetskega sistema na 400 in
220-kilovoltni ravni, distribucijski sistem pa elemente na napetostnih ravneh, nižjih od 110 kilovoltov. Pri
pridobivanju soglasja za priključitev na sistem je torej pričakovati usklajevanje glede razmejitve in
stikališča.
TEHNIČNI OPIS
GENERATOR
nazivna moč:
nazivna delovna moč:
frekvenca:
nazivni cos (<f>):
nazivna napetost:
nazivni obrati:
727 MVA
618 MW
50 Hz
0,85
21 kV
3000
Generator bo trifazen, dvopolen turboagregat s cilindričnim rotorjem. Izolacija v statorskem in
rotorskem navitju bo razreda F, vendar temperatura pri polni obremenitvi ne bo presegla razreda B.
©Termoelektrarna Šoštanj d.o.o., december 2014
114
Postavitev nadomestnega
bloka115moči 600 MW v TEŠ - Novelirani investicijski program, rev. 6
POSLOVNA SKRIVNOST
Rotor generatorja bo na radialnih ležajih, ki bodo stalno oskrbovani z ležajnim mazalnim in dvižnim
oljem. Hlajenje generatorja bo kombinirano: rotor bo hlajen z vodikom, stator pa z vodo. Generator bo s
svojim cos (<t>) izpolnjeval tudi zahteve po jalovi moči v 400 kV omrežju.
STATIČNI
VZBUJALNISISTEM
Vzbujalni sistem generatorja bo omogočal hiter odziv na vse motnje v elektroenergetskem sistemu v
smislu stabilnega obratovanja in zagotavljanja potrebne jalove moči.
Napajanje vzbujanja generatorja bo izvedeno s posebnim vzbujalnim transformatorjem. Vzbujalni sistem
generatorja bo opremljen z dvokanalnim napetostnim regulatorjem v redundantni izvedbi, ki bo zajemal
naslednje funkcije:
•
nastavljivo kompenzacijo padca napetosti zaradi reaktivne in delovne moči
•
•
•
•
•
omejitev napetosti
omejitev vzbujalnega toka
omejitev statorskega toka
regulacijo napetosti oziroma cos (|>
stabilizacijo sistemskih nihanj
ELEKTRIČNE ZAŠČITE BLOKA
Zaščite bloka bodo zajemale zaščito generatorja in blok transformatorja. Zaščita bloka bo numerična, z
vgrajenim mikroprocesorjem in modularne izvedbe. Vse zaščitne funkcije bodo redundantne.
Ob delovanju generatorskih zaščit se bo generator ločil od omrežja. To se bo zgodilo v primeru notranjih
napak v generatorju in stikov z zemljo, zunanjih okvar na drugih elementih elektroenergetskega omrežja
ali pa pri nenormalnih obratovalnih pogojih.
SINHRONIZATOR
Za sinhronizacijo generatorja z omrežjem bo služila sinhronizacijska naprava. Sinhronizacija generatorja
bo izvršena z generatorskim odklopnikom na 21 kV napetostnem nivoju.
BLOK TRANSFORMATOR:
•
nazivna moč:
710 MVA
•
prestava praznega teka:
2 1 / 4 0 0 kV± 8 x 1,25 %
Transformator bo regulacijski, na primarni strani bo možnost nastavljanja prestavnega razmerja, s
sekundarne strani pa bo priključen na generatorske oklopljene zbiralke. Primarna stran bo s kabli
povezana na 400 kV stikališče. Postavljen bo na transformatorskem platoju na prostem.
TRANSFORMATOR BLOKOVNE LASTNE RABE
Za potrebe blokovne lastne rabe bosta uporabljena dva enaka trinavita transformatorja sledečih
lastnosti:
•
nazivna moč:
•
prestava praznega teka:
70/40/45 MVA
21±8 x 1,25 % / 10,5 kV
Ker bo transformator regulacijski, bo imel na primarni strani možnost nastavljanja prestavnega razmerja
z odcepi tudi med obratovanjem. Transformator bo opremljen z vso potrebno zaščito, ki je potrebna za
varno delovanje. Stal bo na transformatorskem platoju na prostem.
©Termoelektrarna Šoštanj d.o.o., december 2014
64 Mk
Postavitev nadomestnega
bloka 6 moči 600 MW v TEŠ - Novelirani investicijski program, rev. 6 i
POSLOVNA SKRIVNOST
TRANSFORMATOR SPLOŠNE LASTNE RABE
•
nazivne moči:
40 MVA
•
prestava praznega teka:
115±8 x 1,25 % / 10,5 kV
Transformator v izvedbi za zunanjo montažo bo povezan na 110 kV omrežje v obstoječem GIS-u preko
polja = E03. Ker bo regulacijski, bo imel na primarni strani možnost nastavljanja prestavnega razmerja z
odcepi tudi med obratovanjem. Opremljen bo z vso potrebno zaščito za varno delovanje.
ENERGETSKI RAZVOD
Pri zasnovi enopolne sheme se je upoštevala potreba po ustrezni obratovalni razpoložljivosti novega
bloka. Napetostni nivoji, ki bodo uporabljeni za potrebe lastne porabe, so:
•
visokonapetostni 400 kV nivo za oddajo električne energije,
•
visokonapetostni 110 kV nivo za zagon bloka in napajanje splošnih porabnikov,
•
•
•
•
srednjenapetostni 21 kV nivo generatorskih zbiralk,
srednjenapetostni 10,5 kV nivo, na katerega so priključeni motorji ter transformatorji 10,5/0,72 kV
in 10/0,42 kV,
nizkonapetostna 0,69 kV in 0,4 kV nivoja, na katera so priključeni manjši porabniki,
brezprekinitveni sistem napajanja z napetostmi 220 VDC, 220 VAC in 24 VDC, namenjen vsem tistim
tehnološkim potrošnikom, ki zaradi zahtev tehnologije in za napajanje merilno regulacijske opreme
potrebujejo stalen vir napetosti.
Srednjenapetostni nivo 10.5 kV
Srednjenapetostni nivo bo sestavljen iz dveh razdelitev:
•
blokovne lastne porabe
•
napajanje napajalnih črpalk bloka
Sistem blokovne lastne porabe služi za napajanje večjih porabnikov, potrebnih za normalno obratovanje
bloka, in se napaja iz sekundarjev transformatorjev tega sistema. Razdeljen je na dve sekciji. Porabniki so
razporejeni na obeh sekcijah tako, da ob izpadu ali okvari ene sekcije blok z zmanjšano močjo obratuje
naprej.
Napajanje treh napajalnih črpalk bo izvedeno iz terciarja transformatorjev blokovne lastne porabe in je
prav tako razdeljeno na dve sekciji.
Rezervno napajanje blokovne lastne porabe bo izvedeno preko rezervnega transformatorja iz 110 kV
omrežja. Rezervni transformator lahko naenkrat napaja eno od sekcij blokovne lastne rabe in poskrbi za
varno zaustavitev bloka v primeru okvare na 400 kV omrežju. Za preklop blokovne lastne porabe na
rezervni transformator bo skrbela preklopna avtomatika.
Glavna srednje-napetostna razdelitev bo nameščena pod bunkerskim delom samega bloka, pomožne
razdelitve pa bodo postavljene v pomožnih objektih. SN celice bodo v oklopljeni izvedbi s tipskimi
odklopniki ter zaščitnimi in merilnimi napravami.
Nizkonapetostna nivoja 0,69 kV in 0,4 kV
Nizkonapetostni nivoja bosta 0,69 kV in 0,4 kV. NN razvod bo prav tako razdeljen na več sekcij. Dovod do
sekcij bo izveden preko transformatorjev iz različnih virov iz blokovne in splošne rabe. S tem bo tudi na
tem nivoju poskrbljeno za zanesljivejše delovanje bloka. V primeru okvare katerega od 10,5/0,72 kV/0,4
kV transformatorjev je možno sekcijo, ki jo je napajal okvarjeni transformator, napajati s pomočjo
drugega.
©Termoelektrarna Šoštanj d.o.o., december 2014
116
Postavitev nadomestnega
bloka117moči 600 MW v TEŠ - Novelirani investicijski program, rev. 6
POSLOVNA SKRIVNOST
Blok 6 bo imel v sklopu celotne lastne rabe tudi svoj dizelski agregat, ki se bo vključil samodejno z
določeno časovno zakasnitvijo ob izpadu napetosti na glavnem 0,4 kV razvodu in neuspelem
avtomatskem preklopu. Glavna nizkonapetostna razdelitev bo nameščena pod bunkerskim delom bloka,
pomožne razdelitve pa bodo postavljene v pomožnih objektih.
Zagotovljena napetost
Za vitalne potrošnike mora lastna raba bloka zagotoviti napajanje tudi v primeru popolnega izpada 0,69
kV ali 0,4 kV vira, zato bodo tehnološko najpomembnejši potrošniki priključeni na posebno sekcijo 0,69
kV ali 0,4 kV lastne rabe, ki bo pri normalnem obratovanju priključena na splošno lastno rabo. V primeru
izpada napajalne napetosti pa mora priti do starta dizelskega agregata.
Sistem brezprekinitvenega napajanja
Sistem brezprekinitvenega napajanja služi za napajanje sistemov, ki morajo obratovati tudi pri popolnem
izpadu napetosti. V primeru izpada glavnega vira prevzame napajanje enosmernih potrošnikov baterija,
vse dokler se ne zažene dizelski agregat. Ta potem prevzame breme vseh potrošnikov, ki se napajajo iz
zagotovljene napetosti in iz sistema brezprekinitvenega napajanja.
Transformator 10.5/0.72 kV/0.4 kV
Transformatorji za transformacijo napetosti z 10,5 kV na 0,69 kV in 0,4 kV za napajanje razvodov bodo
suhe izvedbe. Velikost in število transformatorjev sta izbrana glede na pričakovane obremenitve pri
različnih režimih obratovanja. V primeru okvare enega od transformatorjev bodo ostali lahko prevzeli
njegovo breme.
Transformatorji za napajanje glavnih tehnoloških razvodov bodo nameščeni v transformatorskih
prostorih v objektih novega bloka.
6.2.12. VODENJE BLOKA
SISTEM VODENJA (DCS)
Distribuirani sistem vodenja (DCS) bo zagotavljal varno obratovanje, ustrezno razpoložljivost in
gospodarno obratovanje, zahvaljujoč visoki stopnji avtomatizacije pa tudi manjšo potrebo po
obratovalnem in vzdrževalnem osebju. Vodenje bloka zajema celotno napravo, vključno s pomožnimi
objekti, ki z glavnim objektom tvorijo tehnološko celoto.
Glavne naloge sistema vodenja so: avtomatski zagon in zaustavitev bloka, avtomatsko obratovanje,
avtomatska sprememba moči, skočno znižanje moči in omejitev moči pri izpadu agregatov, avtomatski
preklop redundantnih agregatov, udeležba v sekundarni regulaciji frekvenca-moč, vzdrževanje
napetostnih razmer z regulacijo napetosti. Uporabljen bo celovit in uveljavljen sistem vodenja za
termoelektrarne, skladen z mednarodnimi in VGB standardi.
Sistem vodenja glavnega objekta (DCS) sestavljajo naslednje glavne komponente: avtomatizacijski
sistem, sistem nadzora in posluževanja, sistem vodila (bus), inženirski sistem in sistem arhiviranja.
Redundance v sistemu vodenja se bodo uporabile za dvig razpoložljivosti celotne naprave. Preko
podatkovne izmenjave z intranetom/procesno mrežo TEŠ bo omogočen dostop do trenutnih in arhivskih
podatkov centralnega sistema vodenja. Krmiljenje (t.i. Fail Safe), ki ustreza mednarodnim standardom,
bo uporabljeno za gorilnike, kotlovno in turbinsko zaščito.
©Termoelektrarna Šoštanj d.o.o., december 2014
64 Mk
Postavitev nadomestnega
bloka118moči 600 MW v TEŠ - Novelirani investicijski program, rev. 6
POSLOVNA SKRIVNOST
Pomožne naprave bloka s samostojnimi lokalnimi krmiljenji bodo preko perifernega vodila za prenos
podatkov povezane z glavnim sistemom vodenja.
Nadzor in posluževanje celotnega bloka se bosta izvajala preko monitorjev v komandi bloka. Predvidena
so posluževalna mesta za področje kotla, turbine in vodenja bloka. Posluževanje z lokalnih mest je
predvideno samo za določene pogone.
Iz komande bloka bodo posluževane sledeče naprave:
•
kotel
•
turboagregat
•
generator in stikališče
•
naprava za čiščenje dimnih plinov
•
pomožne naprave odpepeljevanja, odžlindrevanja, transporta premoga, priprava vode, toplotna
postaja in druge
PERIFERNA OPREMA
V sistem vodenja DCS bodo spojene naslednje periferne naprave:
•
binarni dajalniki (kontaktni dajalniki nivoja, tlaka, pretoka, temperature)
•
analogni dajalniki (uporovni termometri in termoelementi, pretvorniki tlaka, pretoka, nivoja in
položaja ter analizni instrumenti)
•
nastavitveni pogoni (regulacijski, pogoni odprto-zaprto)
Uporabljeni bodo standardni merilni signali, prednostno s signalom //Ve zero. Pri vseh analognih in
binarnih signalih se bo uporabljala kontrola signala (merilno območje, prekinitev in kratek stik na kablu
ipd.) in izvajala priprava signala za nadaljnjo uporabo.
Prednostno se bodo uporabili električni nastavitveni pogoni. Obseg regulacijskih in nastavitvenih
pogonov bo prilagojen visoki stopnji avtomatizacije bloka.
Kabliranje do perifernih naprav bo preko perifernih razdelilnikov izvedeno direktno v omare sistema
vodenja. Uporabljeni bodo kabli z oklopom za zaščito pred elektromagnetnimi motnjami. Periferne
naprave izven glavnega objekta bodo spojene preko prenapetostne zaščite. Povezave s stikalnimi
napravami bodo izvedene preko klasičnega ožičenja točka-točka.
6.2.13. GRADBENI DEL
Objekti in infrastruktura bloka 6 bodo zgrajeni v območju razširjene industrijske cone TEŠ.
STATIČNA PRESOJA
Pri zasnovi konstrukcij in dimenzioniranju so bili upoštevani vsi veljavni tehnični predpisi in standardi,
veljavni na ozemlju Republike Slovenije, in naslednje predloge:
•
podatki o tehnološki opremi,
•
teže glavnih komponent tehnološke opreme, dobljene od projektanta strojnega dela,
•
obstoječa geotehnična poročila o raziskavah tal in pogojih temeljenja objektov v TEŠ (od UL, LMT prof. Sovine, april 1974 do ZRMK, junij 1995 in F. Vidic - GEOTEC, maj 1998) in
•
projektni seizmični parametri za TEŠ.
©Termoelektrarna Šoštanj d.o.o., december 2014
64 Mk
Postavitev nadomestnega
bloka119moči 600 MW v TEŠ - Novelirani investicijski program, rev. 6
POSLOVNA SKRIVNOST
Pri zasnovi temeljenja so bile upoštevane spreminjajoče se geomehanske karakteristike temeljnih tal od
juga proti severu. Podkleteni objekti južno od tako imenovanega odlomnega roba bodo temeljenj na
dobro nosilni laporni podlagi. Vsi težji elementi opreme in nepodkleteni objekti južno od odlomnega
roba bodo temeljenj na utrjenem gramoznem tamponu, ki bo segal do globine dobro nosilne laporne
podlage. Temeljenje objektov in naprav severno od odlomnega roba bo zahtevnejše zaradi hitro
spreminjajočih se pogojev temeljenja. Te razlike bodo delno kompenzirane z različno debelino dobro
komprimiranega gramoznega nasutja. Debelina nasutja bo predvidoma od 1,0 m na južni strani do 2,5 m
na severni strani posamičnega objekta. Točno debelino bo določil geomehanik pri izkopu. V primeru, da
bi se pri izkopu pokazali slabši geomehanski pogoji, kot so upoštevani, se lahko izvede bonifikacija
terena npr. s piloti t.i. jet grouting.
Pri vseh temeljih bo treba upoštevati podatke o pričakovanih vertikalnih in horizontalnih deformacijah
temeljnih tal.
OPISI OBJEKTOV
GLAVNI POGONSKI OBJEKT- GPO
Glavni pogonski objekt (GPO) sestavljajo strojnica, bunkerski del in kotlovnica. Lokacija glavnega
pogonskega objekta je predvidena na področju zahodno od obstoječih glavnih pogonskih objektov
blokov od 1 do 3 in južno od hladilnega stolpa bloka 4 na lokaciji, kjer sta stala hladilna stolpa blokov 1 in
3, kiju je bilo treba porušiti in odstraniti.
Strojnica
Strojnica
z jekleno
temeljen
- UMA
leži na vzhodni strani glavnega pogonskega objekta. Zasnovana je kot armiranobetonski skelet
predalčno strešno konstrukcijo. Objekt je konstrukcijsko delno samostojen in na vzhodni strani
samostojno, na zahodni strani pa naslonjen na glavne stebre bunkerskega dela.
Tlorisne dimenzije objekta bodo 94,50 x 47,00 m, višina nad terenom bo 37,50 m. Kota temeljenja je
5,80 m pod terenom.
Na koti +15,00 bo nameščena turbina. Turbinski temelj leži na peresih, ki preprečujejo prenos vibracij na
ostalo konstrukcijo. V strojnici je predviden žerjav z nosilnostjo 1700 kN.
Streha je izvedena s trapezno pločevino s potrebno toplotno in protihrupno izolacijo ter z ustrezno
hidroizolacijo in njeno zaščito. Fasade so obložene s sendvič trapezno pločevino s potrebno toplotno in
protihrupno izolacijo.
Bunkerski del - UHF
Bunkerski del leži med strojnico in kotlovnico in je konstrukcijsko samostojen objekt, na katerega se
konzolno opirajo elementi konstrukcije strojnice na eni strani in kotlovnice na drugi strani.
Tlorisna velikost bunkerske zgradbe je 94,50 x 11,00 m, višina nad terenom znaša 67,50 m, medtem ko
je kota temeljenja 8,20 m pod terenom. Objekt je temeljen s kombinacijo točkovnih in pasovnih
temeljev.
Konstrukcijsko gre za armiranobetonski skelet z dvema nizoma stebrov na medsebojni razdalji 6,60 m v
vzdolžni smeri. Medetažne konstrukcije so armiranobetonske na kotah -4,00, ±0,00, +7,00, +11,40,
+15,00, +21,50 in +46,75 m.
©Termoelektrarna Šoštanj d.o.o., december 2014
64 Mk
Postavitev nadomestnega
bloka120moči 600 MW v TEŠ - Novelirani investicijski program, rev. 6
POSLOVNA SKRIVNOST
Kote ±0,00, +7,00 In +11,40 so namenjene elektro opremi. Na koti +11,75 so tudi sanitarije z
garderobami. Na koti +15,00 je komandni prostor in druge naprave za upravljanje. Komandni prostor je
iz požarnovarnostnih razlogov lociran v južnem (krajnem) delu zgradbe.
Med kotama +24,375 in +46,75 ležijo bunkerji za premog. Na koti +20 m so dodelilniki premoga. Kota
+46,75 m je namenjena transportu premoga (polnjenje bunkerjev).
Dostop na posamezne etaže je mogoč po obeh stopniščnih stolpih, ki imata poleg stopnic tudi potrebno
dvigalo.
Streha objekta je izvedena s trapezno pločevino s potrebno toplotno in protihrupno izolacijo ter z
ustrezno hidroizolacijo in se samostojno odvodnjava.
Kotlovnica - UHA
Kotlovnica je zasnovana kot jeklena konstrukcija. Spodnji del objekta z vmesnimi betonskimi etažami na
kotah +0,0 m in +20,06 m ima streho na koti +70,50 m. Tlorisne dimenzije spodnjega dela kotlovnice so
78,90 x 67,90 m. Zgornji del objekta od kote +70,50 do vrha kotla (kota +126,50 m) pa ima tlorisne
dimenzije 54,00 x 46,00 m. V sredini sta tako spodnji kot tudi zgornji del objekta naslonjena na
konstrukcijo kotla, ki prevzame tudi vse horizontalne obtežbe.
Klet kotlovnice je na koti -4,5 m. Služi za razne instalacije, cevovode in dostop do temeljev mlinov in
ventilatorjev. Pod kotlom je naprava za odpepeljevanje. Odvodnjavanje kote -4,5 m je izvedeno z
odprtimi kanali, ki vodijo v tehnološko kanalizacijo.
Kota ±0,00 je v armiranobetonski izvedbi. Tu je nameščenih 8 mlinov za premog in ventilatorji za svež
zrak. Temelji mlinov ležijo na peresih (vzmeteh), ki preprečujejo prenos vibracij na ostalo betonsko
konstrukcijo.
Streha na koti +70,50 m je izvedena s trapezno pločevino s potrebno toplotno in protihrupno izolacijo
ter z ustrezno hidroizolacijo in njeno zaščito. Odvodnjavanje strehe kotla in strehe kotlovnice se izvede z
odtočnimi cevmi po sistemu geberit-pluvia ob glavnih stebrih konstrukcije kotla.
Zunanje stene so obložene s »sendvič« trapezno pločevino, zvočno izolacijo iz mineralne volne v debelini
5 cm in trapezno pločevino kot zaključni sloj fasade. Zunanje stene morajo poleg toplotne izolacije
omogočati tudi zaščito proti hrupu, ki ga na koti ±0,00 povzročajo mlini.
Razen po lokalnih stopniščih med posameznimi etažami je dostop do posameznih etaž in samega kotla
mogoč po dveh stopniščnih stolpih. Prvi je visok 57,6 m in služi samo za komunikacijo v kotlovnici in
bunkerskem delu, drugi, v višini 135,9 m, pa služi za dostop na posamezne podeste kotla.
Elektrofiltri - UHQ
Elektrofiltra sta predvidena med glavnim pogonskim objektom in napravo za razžveplanje.
Jeklena nosilna konstrukcija elektrofiltrov je del opreme in projektirana s potresno odpornostjo.
Izvedeno je globoko temeljenje. Piloti so med seboj povezani s temeljnimi gredami.
Iz elektrofiltrov vodita dimovodna kanala v objekt za razžveplanje. Podporna konstrukcija dimovodnih
kanalov je jeklena, stoji pa na armiranobetonskih temeljih.
Na elektrofiltrskem platoju se v pokritem in zaprtem prostoru dimenzij 15,0 x 62,58 x 11,0 m nahajajo še
ventilatorji vleka. Ventilatorji za recirkulacijo dimnih plinov se nahajajo na koti +27 m v objektu
©Termoelektrarna Šoštanj d.o.o., december 2014
64 Mk
Postavitev nadomestnega
bloka121moči 600 MW v TEŠ - Novelirani investicijski program, rev. 6
POSLOVNA SKRIVNOST
kotlovnice. Ventilatorji vleka so temeljeni na peresih (vzmeteh). Nosilna konstrukcija zaprtega prostora
ventilatorjev je jeklena. Strešni nosilci so na eni strani naslonjeni na jekleno nosilno konstrukcijo
elektrofiltrov, na drugi pa na nosilno konstrukcijo objekta razžveplalne naprave. Zaprti prostor je s
sendvič trapezno fasadno oblogo ustrezno zaščiten pred hrupom.
Razžveplalna naprava - UVG
Tloris glavne procesne zgradbe je meri 33 x 36 m. Na južni strani se nahaja še stopniščni stolp z
dvigalnim jaškom tlorisnih dimenzij cca. 6 x 6,5 m. Višine zgradbe so različne. Del zgradbe ima streho na
koti +18,30 m, drug del pa na koti cca. +48,70 m. Stopniščni stolp ima streho na koti cca. +50,00 m. Vsi
stebri so temeljeni členkasto na koti -0,85 m.
Nosilno jekleno konstrukcijo tvorijo prečni okvirji in vertikalna zavetrovanja. Za potrebe tehnologije so
na različnih višinah izvedene etaže. Razpored posameznih elementov je razviden iz statičnega izračuna.
Za okvirje so uporabljeni vroče valjani profili IPE in HEA različnih dimenzij, za zavetrovanje pa so
uporabljene kvadratne cevi različnih dimenzij. Elementi se med seboj vijačijo. Priključki na temelje so
členkasti.
Na severnem delu glavne procesne zgradbe se nahaja armiranobetonski stopniščni stolp v katerem sta
na koti +1,20 m prostora za transformatorja, na koti +7,00 m je prostor za garderobo, na koti +9,80 m
prostor za sanitarije, na koti +12,00 pa je predviden prostor za komandno kabino v času zagonskih
poizkusov.
Temeljna plošča pralnika je v osnovi debeline 1,65 m. Dno plošče je na koti -2,50 m, kota sidranja jeklene
konstrukcije procesne zgradbe pa je na -0,85 m. V točkah A5, B5, A4 in B4 bo treba lokalno odebeliti
ploščo za 45 cm, tlorisno pod stebri 2,0 x 2,0 m, zaradi bistvenega odstopanja velikosti tlačnih sil glede
na ostale stebre. Podstavek pod pralnikom in ostalimi rezervoarji je debeline 2,60 m.
Fasada je izvedena s predfabriciranimi betonskimi elementi do višine 2,7 m, od tod navzgor pa iz sendvič
panelov.
Kompresorska postaja
Kompresorska postaja je sestavni del objektov za razžveplanje dimnih plinov bloka 6. Locirana je ob
elektrofiltrih in namenjena postavitvi petih kompresorjev. Tlorisne dimenzije objekta so 23,1 x 8,2 m,
višina je 11 m.
Konstrukcijsko je objekt predviden v armiranobetonski izvedbi, predvsem zaradi zahtev zvočne zaščite. V
objektu bo tudi mostno dvigalo nosilnosti 30 kN. Glavno konstrukcijo predstavljajo strešna plošča na
strešnih nosilcih, stene in pasovni temelji. Kompresorji so temeljeni posamično na ločenih temeljih.
SILOSI
Silos sadre - UVH
V tlorisu je objekt silosa sadre zasnovan kot cilinder zunanjega premera 19,20 m. Cilindru je tlorisno
dodan še pravokotnik za potrebe stopnišča in je dimenzij 5,60 x 5,95 m. Na višini +33,00 se cilinder
spremeni v pravokotnik dimenzij 19,20 x 24,20 m.
Višinsko je objekt razdeljen na štiri nivoje. Najnižji del objekta je na višinski koti -1,85 m, najvišji del pa
na koti +44,05 m. Objekt je do kote +33,00 izveden kot monoliten armiranobetonski objekt, nad to koto
pa je zadnja etaža, izvedena iz jeklenih profilov in obložena s pločevinastimi sendvič paneli.
©Termoelektrarna Šoštanj d.o.o., december 2014
64 Mk
Postavitev nadomestnega
bloka122moči 600 MW v TEŠ - Novelirani investicijski program, rev. 6
POSLOVNA SKRIVNOST
Silos elektrofiltrskega pepela - UET02
V tlorisu je objekt silosa zasnovan kot cilinder z zunanjim premerom 12,50 m. Cilindru je tlorisno dodan
še pravokotnik dimenzij 5,80 x 2,90 m za potrebe stopnišča. Do višine +25,80 je silos izveden kot
monoliten armiranobetonski objekt, do višine 53,30 pa je predviden v jekleni izvedbi.
Višinsko je objekt razdeljen na štiri nivoje. Najnižji del objekta se nahaja na višinski koti -1,85 m, najvišji
del pa na koti +53,30 m.
1
Silos žlindre - UET01
V tlorisu je objekt silosa žlindre zasnovan kot cilinder zunanjega premera 9,90 m. Cilindru je tlorisno
dodan še pravokotnik dimenzij 5,10 x 3,65 m za potrebe dodatnega prostora. Do višine +12,50 je silos
izveden kot monoliten armirano betonski objekt, do višine 27,00 pa je predviden v jekleni izvedbi.
»
Višinsko je objekt razdeljen na štiri nivoje. Najnižji del objekta stoji na višinski koti -1,85 m, najvišji del pa
na koti +27,78 m.
•
OBJEKTI ZA TRANSPORT P R E M O G A
«
*
*
(
*
Transport premoga se izvaja po obstoječem poševnem transportnem mostu. Kot novogradnja je
predviden nov poševni transportni most 6 UED 02, ki poteka od spodnje presipne postaje 6 UED 01 do
kotne presipne postaje 6 UED 03. Od kotne presipne postaje je predviden most v novi bunkerski del, ki
bo oprt še na vzdolžno steno strojnice.
•
«p
Spodnja presipna postaja - 6 UED 01
Tlorisna oblika objekta je pravokotna 15,1 x 14,0 m (osni razmak). Primarna nosilna konstrukcija je
okvirna v obeh smereh: stebri podpirajo etaže na kotah +3,08 m, +9,08 m, +11,88 m in +17,88 m. V
pritličju so med stebri okvirjev izvedene armiranobetonske stene, ki služijo kot vertikalno povezje in
hkrati zagotavljajo povečano togost višine prve etaže, na katero se priključujeta oba transportna
mostova. Priključki glavnih sekundarnih nosilcev tehnološke opreme pa so predvideni v členkasti izvedbi.
Stebri in nosilci so predvideni iz vroče valjanih l-profilov (IPE, HEA), strešne lege in diagonale zavetrovanj
pa iz profilov škatlastega preseka (kvadratna cev). Nosilno konstrukcijo etaže na koti +3,08 m predstavlja
armiranobetonska plošča višine 15 cm. Plošča je podprta z jeklenimi profili, ki potekajo v medsebojnih
razmakih manjših od 2,00 m. Jeklena konstrukcija je prekrita s strešno in fasadno izolacijsko oblogo.
Streha je izvedena kot dvokapnica z nagibom cca. 8°. Za kritino strehe in fasadne obloge so predvideni
sendvič izolacijski paneli. Objekt je temeljen plitvo preko sistema pasovnih temeljev, ki so na koti 0,00
povezani s temeljno ploščo. Med osema A in B pod objektom poteka armiranobetonska kineta,
integrirana v temeljno konstrukcijo. Objekt je temeljen na koti cca. -2,00 m.
*
*
*
*
®
•
*
*
Poševni transportni most - 6 UED 02
Most 6 UED 02 povezuje presipni postaji 6 UED 01 in 6 UED 03. Začetek mosta je na višini 4,70 m, konča
pa se na višini 36,30 m. Horizontalna dolžina med skrajnima točkama je približno 106,8 m. Most je
razdeljen na štiri sekcije. Horizontalna dolžina sekcij je cca. 26 m. Sekcije so z jeklenimi podporami
podprte na betonske temelje. Osna širina mosta je 4,7 m, svetla višina mosta pa cca. 2,2 m.
m
Kotna presipna postaja - 6 UED 03
Presipna postaja UED 03 je namenjena namestitvi opreme za izvedbo spremembe smeri transporta.
Nanjo se opirata mosta UED 02 in UED 04. Spodnji del do višine +34,0 m je izveden kot betonska
konstrukcija tlorisnih dimenzij 5,00 x 5,00 m. Nad to koto je zaprta jeklena konstrukcija - nadstrešek, ki
P
©Termoelektrarna Šoštanj d.o.o., december 2014
64
Mk
p
ip
11
Postavitev nadomestnega
bloka123moči 600 MW v TEŠ - Novelirani investicijski program, rev. 6
POSLOVNA SKRIVNOST
ščiti opremo pred vplivi okolja - iz jeklenih profilov. Tlorisna dimenzija nadstreška je 12,0 x 12,0 m, višina
pa 10,0 m. Skupna višina presipne postaje je 44,00 m nad terenom.
Poševni transportni most - 6 UED 04
Most 6 UED 04 povezuje presipno postajo 6 UED 03 in vrh bunkerja rovnega premoga 6 UHF. Začetek
mosta je na višini 35,85 m. Konča se na višini 46,0 m. Horizontalna dolžina med skrajnima točkama je
cca. 58,56 m. Most je razdeljen na dve sekciji. Horizontalna dolžina prve sekcije je cca. 13,56 m in
premošča razdaljo med presipno postajo 6 UED 04 in nosilnim okvirjem strojnice, kjer je temeljena
vmesna podpora. Druga sekcija dolžine cca. 45,0 m pa sega od podpore do bunkerskega dela. Osna
širina mosta je 4,9 m, svetla višina mosta pa cca. 2,2 m.
TRANSPORT ŽLINDRE - UEU 0 1 IN TRANSPORT PRODUKTA - UEU 02
Transport žlindre in produkta se izvaja s cevnimi transportnimi trakovi do obstoječe vmesne deponije.
Nosilno konstrukcijo tvorijo jekleni predalčni nosilci in stebri na armiranobetonskih točkovnih temeljih.
TRANSFORMATORSKI PLATO IN STIKALIŠČE
Transformatorski plato - 6 UBF
Transformatorski plato zavzema prostor na južni strani glavnega pogonskega objekta, neposredno pred
strojnico. Tu so postavljeni štirje transformatorji: blokovni transformator 400/21 kV, 710 MVA, dva
transformatorja lastne porabe 21/10,5 kV, 70/40/45 MVA in rezervni transformator 115/10,5 kV, 40
MVA.
Temelji transformatorjev so armiranobetonski, v zgornjem delu zgrajeni kot lovilna skleda.
Odvodnjavanje poteka preko oljne jame (oljnega separatorja) kapacitete 100 m 3 , ki je locirana na
zahodni strani temeljev. Med transformatorji je predvidena požarna stena (F 90) višine cca. 8,0 m.
Med transformatorskim platojem in 400 kV GIS stikališčem je predvidena pokrita kabelska kineta
notranjih dimenzij 0,90 x 1,5 m oz 1,70 x 2,0 m. Montažni pokrovi kinete bodo dimenzioniranj na težko
prometno obtežbo.
Stikališče - UAA
V sklopu izvedbe celotnega objekta bloka 6 TEŠ bo zgrajen objekt GIS stikališča ob obstoječem 400 kV
stikališču bloka 5. Objekt stikališča je v tlorisu pravokotnik dimenzij 18,20 x 12,40 m. Višinsko je objekt
razdeljen na dve etaži: klet in pritličje. Najnižji del objekta je na višinski koti -3,75 m, najvišji pa na koti
+11,33 m.
Klet objekta je iz monolitnega armiranega betona, pritlični del pa je izveden kot jeklen skelet in obložen
v višini 3,0 m z armiranobetonskimi sendvič paneli, pritrjenimi na nosilno konstrukcijo.
GlS-stikališče bo sestavljeno iz 400 kV GlS-polja, preko katerega bo blok 6 priključen na 400 kV daljnovod
TEŠ - Podlog, in štirih 220 kV GlS-polj. Dve 220 kV transformatorski polji bosta namenjeni za priključitev
blokov 4 in 5, eno daljnovodno polje za priključitev 220 kV daljnovoda TEŠ - Podlog ter eno merilno
polje. Vsi elementi 400 kV in 220 kV GIS stikališča bodo tipske izvedbe z enakimi tehničnimi
karakteristikami, kot se običajno uporabljajo v 400 kV in 220 kV prenosnem omrežju Slovenije.
Kabel med blok transformatorjem bloka 6 ter 400 kV GlS-poljem bo položen na dno kabelske kinete,
prav tako bo s kablom izvedena povezava med 400 kV GlS-poljem ter obstoječim portalom 400 kV
daljnovoda. Z 220 kV kabli v kabelski kineti bodo izvedene tudi vse kabelske povezave med blok
©Termoelektrarna Šoštanj d.o.o., december 2014
64 Mk
I
Postavitev nadomestnega
bloka 6 moči 600 MWv
TEŠ - Novelirani investicijski program, rev. 6
\
POSLOVNA SKRIVNOST
transformatorji blokov 4 in 5 in 220 kV GlS-stikališčem ter med 220 kV daljnovodom in 220 kV GISstikališčem. Povezava med rezervnim transformatorjem in obstoječim 110 kV GlS-stikališčem se bo
izvedla s 110 kV kablom, ki bo deloma položen v kineti skupaj s 400 kV kablom, deloma pa po kabelskih
policah na opornem zidu.
V pritličju GIS stikališča bodo poleg stikalnih polj nameščene omare lokalnega vodenja in zaščite.
(
i
OBJEKTI ZA PRIPRAVO VODE
i
Črpališče surove vode - UGA
Objekt leži ob cesti Velenje-Šoštanj ob uvozu v kompleks TEŠ. Navezuje se na obstoječe črpališče, preko
katerega je speljan tudi dotok vode. Objekt dovaja vodo v sistem za pripravo hladilne vode (v
dekarbonatizacijo).
<
Tlorisne dimenzije objekta so približno 14,0 x 8,0 m. Objekt je zasnovan kot armiranobetonski skelet nad
terenom. Stebri so monolitni, armiranobetonski, dimenzij 30/30 cm in med seboj povezani s
horizontalnimi armiranobetonskimi vezmi. Streha je izvedena kot ravna armiranobetonska plošča
debeline 20 cm. Pod terenom sega objekt v globino približno 5,0 m, kjer je zasnova iz armiranega
betona. Debelina sten je 40 cm. Objekt je temeljen na utrjeni tamponski blazini debeline 1,0 m.
'
,
Fasada je toplotno izolirana z mineralno volno prevlečeno s tankoslojnim mineralnim zaključnim
premazom. Streha objekta je ravna, z minimalnim naklonom, toplotno izolirana in krita z varjeno
hidroizolacijsko folijo.
Objekt dekarbonatizacije - UGB
Objekt stoji severno od obstoječe dekarbonatizacije. Zasnovan je kot armiranobetonska konstrukcija, ki
je z dilatacijo ločena na dva dela. V tlorisu je objekt zasnovan v obliki črke L tlorisnih dimenzij 12,00 x
16,25 m (vzhodni trakt) oziroma 23,15 x 11,80 (zahodni trakt). Maksimalna višina objekta je na relativni
koti +10,30 m. Glavno nosilno konstrukcijo predstavljajo stene, ki so s ploščami povezane z notranjimi
stebri in nosilci. Debelina sten nad površjem je 20 cm, pod nivojem terena pa 30 oziroma 40 cm.
Debelina temeljne plošče znaša 40 oziroma 50 cm.
Konstrukcija je sestavljena iz dveh ločenih delov:
•
večji del ima pod nivojem terena bazen dekarbonatizirane vode;
•
manjši del ima pod nivojem terena črpalke in kompresorsko postajo.
Večji del fasade je toplotno izoliran z mineralno volno prevlečeno s tankoslojnim mineralnim zaključnim
premazom. Streha objekta je ravna, z minimalnim naklonom, toplotno izolirana in krita z varjeno
hidroizolacijsko folijo.
Reaktor - UGL in usedalnik - UGP
Reaktor in usedalnik ležita ob cesti Velenje - Šoštanj ob severnem delu kompleksa TEŠ. V usedalniku se
mehansko očistijo odpadne vode, ki se nato vodijo v reaktor kot surova voda, v katerem se vrši proces
dekarbonatizacije.
Reaktor bo v obliki okroglega bazena, pokrit z jekleno konstrukcijo. Premer reaktorja bo znašal 25 m.
Objekt je temeljen na gramozni blazini debeline približno 1,5 m (v primeru, da se izkaže, da je nosilnost
terena slabša od 100 kN/m 2 , je treba teren dodatno utrditi). Streha je izdelana iz trapezne pločevine.
©Termoelektrarna Šoštanj d.0.0., december 2014
124 m
'
>
t
,
t
Postavitev nadomestnega
bloka125moči 600 MW v TEŠ - Novelirani investicijski program, rev. 6
POSLOVNA SKRIVNOST
Reaktor:
- v tlorisu je objekt zasnovan kot cilinder s premerom 28,40 m;
- maksimalna višina objekta je na relativni koti +12,30 m.
Usedalnik:
- v tlorisu je objekt zasnovan kot cilinder s premerom 17,70 m;
- maksimalna višina objekta je na relativni koti +12,30 m.
HLADILNI STOLP - URA
Hladilni stolp je tehnološko-funkcionalna enota, ki je v gradbenem smislu sestavljena iz dveh ločenih
konstrukcijskih sistemov: lupine ali plašča in pršišča.
Plašč hladilnega stolpa je monolitna armiranobetonska lupina v obliki hiperboloida. Skupna višina
hladilnega stolpa je 162 m, pri čemer je spodnji del, ki je predviden iz poševnih armirano-betonskih
stebrov, višine 9,7 m, zgornji del pa je prava lupina hladilnega stolpa. Stebri plašča so predvideni v
armiranobetonski montažni izvedbi. Spodaj so vpeti v armiranobetonski krožni temeljni venec, na
zgornjem delu pa vpeti v začetni (spodnji) ojačani del lupine.
Temeljenje se izvede na vezno gredo pilotov benotto 0 118 na koti 361,80.
Hladilni stolp ima predvideno tudi ustrezno signalizacijo za letalski promet ter strelovodno in
ozemljitveno instalacijo.
Pršišče hladilnega stolpa tvorijo armiranobetonske konstrukcije (monolitne ali montažne), piloti in
tehnološka oprema za razdelitev vode in njeno hlajenje. Temeljenje vertikalnih podpornih stebrov,
podpornih »A« okvirjev za radialne razdelilne kanale tople vode vertikalnega dovodnega jaška, je
predvideno na pilotih benotto 0 118, ki so pod dnom bazena povezani z armiranobetonskimi vezmi.
Tehnološko opremo na pršišču predstavljajo: lovilci kapljic, sistem za razdelitev tople vode in PVC polnila
za izmenjavo toplote.
Lovilni bazen ohlajene vode je predviden iz vodotesnega armiranega betona MB40. Ustrezne dilatacije
bodo izvedene z dilatacijskimi vložki tipa frank. Tako bo dosežena stalna vodotesnost bazena.
Iz naprave za razžveplanje dimnih plinov v hladilni stolp vodi dimovodni kanal, podprt na podpori v
plašču hladilnega stolpa in na centralnem nosilcu stolpa. Kanal je izdelan iz armirane plastike.
OBJEKTI ZA SKLADIŠČENJE AMONIAKA
Skladišče raztopine amoniaka - od UTK 01 do UTK 04
Skladišče je zasnovano za dovoz vodne raztopine amoniaka z železniškimi cisternami in avtocisternami.
Lokacija skladišča je predvidena na vzhodni strani elektrarne, severno od razžveplalne naprave bloka 5.
Najpomembnejši postroji v okviru skladišča so:
•
vagonsko pretakališče - UTK 01
•
•
kamionsko pretakališče - UTK 02
črpališče-UTK 03
•
nadzemni rezervoar za skladiščenje raztopine amoniaka - UTK 04
•
podzemni drenažni rezervoar za izpraznitev posameznih delov postrojenj
©Termoelektrarna Šoštanj d.o.o., december 2014 125
64 Mk
Postavitev nadomestnega
bloka126moči 600 MW v TEŠ - Novelirani investicijski program, rev. 6
POSLOVNA SKRIVNOST
Transportne poti v skladišču so zasnovane tako, da železniška lokomotiva pripelje vlakovno kompozicijo
na območje elektrarne, nadaljnja manipulacija pa se bo izvajala z lokalno premikalko. Za manipulacijo je
predvidena uporaba dveh obstoječih železniških tirov. Prvi, ki poteka ob hladilnem stolpu bloka 5, je
namenjen odstavljanju polnih vagonov, drugi, ki poteka severno od bloka 5, pa odstavljanju praznih
vagonov.
Črpališče raztopine amoniaka - UTK 03
Črpališče bo stalo severno od razžveplalne naprave bloka 5 in južno od glavne prekladalne postaje
transporta premoga. Objekt črpališča raztopine amoniaka je klasičen objekt pravokotne tlorisne oblike,
tlorisnih dimenzij 10,00 x 10,00 m. Ima samo eno etažo, za 1,50 m pogreznjeno v teren. Najvišja točka
objekta je na koti + 5,40 m.
Rezervoar raztopine amoniaka - UTK 04
Rezervoar raztopine amoniaka je jeklen rezervoar z dvojnim tankom. Položen je na armirano betonsko
temeljno ploščo. Njegove zunanje dimenzije so: premer 6,50 m, višina 11,00 m.
t
«
«i
m
«
m
Mi
©Termoelektrarna Šoštanj d.o.o., december 2014
64
Mk
m
Postavitev nadomestnega
bloka127moči 600 MW v TEŠ - Novelirani investicijski program, rev. 6
POSLOVNA SKRIVNOST
7. POTREBNO ŠTEVILO ZAPOSLENIH
Glede na dejstvo, da blok 3 preneha z obratovanjem pred zagonom bloka 6, kmalu po tem pa se zaustavi
še blok 4, se bo obstoječe obratovalno osebje prerazporedilo na blok 6, zato za obratovanje tega bloka
niso predvidene dodatne zaposlitve. Prav tako se za vse podporne funkcije uporabi obstoječe osebje, ki
že sedaj izvaja ta dela. V nadaljevanju je opisano število zaposlenih, ki opravljajo delo na bloku 6 ali v
podpornih službah za Blok 6.
Za nemoteno obratovanje bloka je potrebno obratovalno osebje, ki neposredno upravlja blok in je
neodvisno od izbire variante ali velikosti bloka. Sem spada vodja bloka, strojnik za kotlovski del in čistilno
napravo, strojnik za turbinski del, dežurni ključavničar za kotlovski del, dežurni ključavničar za turbinski
del, dežurni ključavničar čistilne naprave in transporta produktov, dežurni električar, kar skupaj znaša
40 delavcev. Enako število zaposlenih upravlja tudi z blokom 5.
Za upravljanje pomožnih sistemov bo v pripravi vode zaposlenih 10 delavcev, na transportu premoga pa
20 delavcev.
Upravljanje bloka 6 bo potekalo neprekinjeno in se bo izvajalo v 5 izmenah, za kar je potrebno 70
delavcev.
Poleg upravljalnega osebja je za nemoteno obratovanje bloka potrebno osebje kontrole tehnoloških
procesov (tehnološke vode, energenti, aditivi, stranski produkti), vodstveno osebje in inženirsko osebje
obratovanja bloka. Za navedeno se planira 10 oseb in ni vezano na izmenski režim obratovalnega osebja.
Skupaj bo torej za stalno obratovanje bloka 6 zaposlenih 80 oseb, ki so neposredno vezane na blok.
Poleg obratovalnega osebja pa nastopi potreba tudi po osebju, ki izvaja t.i. logistično podporo
obratovanju bloka (podporno-servisna in vzdrževalna dela). To osebje je prav tako nujno potrebno za
nemoteno obratovanje bloka, vendar pa ni neposredno vključeno v samo obratovanje bloka. Tu so
zajete predvsem sledeče podporne funkcije:
•
štabne (12),
•
kadrovsko splošne in investicijske, vključno z menzo (21),
•
ekonomske (16),
•
tehnika in vzdrževanje (inženirji za posamezne sklope strojne in elektro opreme ter pripadajoče
vzdrževalno osebje, informatika in gradbeno vzdrževanje) (71).
Za potrebe omenjenih služb je predvidenih 120 zaposlenih, pri čemer glavnino osebja predstavlja
področje tehnike in vzdrževanja, ki zagotavlja vzdrževanje vseh naprav. TEŠ se je odločil za strategijo
rednega in intervencijskega vzdrževanja s svojimi delavci ter najem zunanjih izvajalcev zgolj za večja,
remontna in investicijska dela.
Blok 6 bo enota z največjo inštalirano močjo v elektroenergetskem sistemu RS, zanesljivost njenega
obratovanja pa je pomembna za stabilnost delovanja celotnega sistema. Visoko razpoložljivost in
zanesljivost obratovanja poleg ostalih ukrepov omogoča tudi stalna razpoložljivost usposobljenega in
izkušenega kadra za vzdrževanje. TEŠ je v regiji edina termoelektrarna večje moči, zaradi česar ni
pričakovati, da bo na trgu na razpolago usposobljen vzdrževalni servis s kratkim odzivnim časom. Večina
opreme je uvožena iz tujine, pooblaščeni serviserji so na poziv dosegljivi, le če so razpoložljivi in v času,
ki običajno presega 24 ur. Skrajšanje odzivnega časa in zagotavljanje razpoložljivosti je pogojeno s
©Termoelektrarna Šoštanj d.o.o., december 2014
127
Postavitev nadomestnega
bloka 6 moči 600 MW v TEŠ - Novelirani investicijski program, rev. 6
POSLOVNA SKRIVNOST
sklenitvijo dolgoročnih vzdrževalnih pogodb, ki pa so praviloma zelo drage. Stroškovno se bo način
vzdrževanje ocenjeval glede na finančno optimizacijo.
V skladu z načrti združevanja raznih podpornih služb v skupini HSE je možno, da se bo predvideno število
zaposlenih za podporno-servisna in vzdrževalna dela v TEŠ zmanjšalo ali pa se bodo ti zaposleni
angažirali tudi v ostalih družbah skupine.
Za obratovanje bloka 6 je torej predvideno angažiranje 200 delavcev, pri čemer se bo izvedla interna in
eksterna preverba delovnih procesov tako, da bo končno število potrebnih kadrov enako ali nižje glede
na trenutno zapisano v NIP6.
Ob začetku obratovanja bloka 6 bo poleg njega v obratovanju ostal le še blok 5, katerega vzdrževanje bo
zaradi starosti naprav bolj intenzivno in obsežno. Kljub temu je skladno z dolgoročnimi načrti predvideno
postopno zmanjševanje zaposlenih v času do konca obratovanja bloka 5 v letu 2027. V času obratovanja
obeh blokov bodo podporno-servisne in vzdrževalne službe opravljale storitve za oba bloka, enako kot
upravljanje skupnih sistemov (priprava vode, transport premoga ipd.).
Po zaustavitvi bloka 5, se bo število izvajalcev zmanjšalo. Dela oz. storitve, ki jih trenutno opravljajo
zunanji izvajalci (outsorcing) bomo namreč v celoti pričeli izvajali z lastnimi kadri. Ocenjujemo, da bomo
v tem obdobju zagotovili stabilnost delovanja celotnega sistema in zaključili učinkovit prenos znanja,
veščin in sposobnosti.
Postavitev novega nadomestnega bloka s predvideno najnovejšo tehnologijo na področju lignitne
kurjave bo predstavljala delno tudi nove prijeme na področju tehnike, za kar bo potrebno dodatno
usposabljanje upravljalnega in vzdrževalnega osebja novega bloka tudi pri izdelovalcih oz. dobaviteljih
opreme. To pomeni, da moramo, ob nemotenem delovanju preostalih tehnoloških enot, zagotoviti tudi
sočasno usposabljanje zaposlenih za vodenje, upravljanje in vzdrževanje nove tehnološke enote - Bloka
6.
Skladno z zgoraj zapisanim je v spodnji Tabela 50 prikazano gibanje števila zaposlenih v TEŠ:
- v primeru zagona bloka 6 (t.j. z investicijo), in sicer za celoten TEŠ ter od tega delež za Blok 6,
- v primeru zaustavitve projekta (t.j. brez investicije).
V slednjem primeru bi najbrž prišlo do obnove boka 4 in podaljšanja njegovega obratovanja po letu
2015, kar pa tukaj ni upoštevano.
Tabela 50: Gibanje števila zaposlenih
Število zaposlenih
2015
2016
Z investicijo - TEŠ
411
397
Z investicijo-B6
200
200
Brez invest.-TEŠ
211
197
Število zaposlenih
Z investicijo-TEŠ
Z investicijo-B6
Brez invest.-TEŠ
2024
395
200
195
2025
395
200
195
2017
395
200
195
2026
395
200
195
©Termoelektrarna Šoštanj d.o.o., december 2014
2018
395
200
195
2027
395
200
195
2019
395
200
195
2020
395
200
195
2021
395
200
195
2022
395
200
195
2023
395
200
195
2028
343
200
143
2029
343
200
143
2030
343
200
143
2031
200
200
0
2032
200
200
0
128
Postavitev nadomestnega
bloka129moči 600 MW v TEŠ - Novelirani investicijski program, rev. 6
POSLOVNA SKRIVNOST
Število zaposlenih
Z Investicijo
Brez investicije
2033
200
0
2034
200
2036
200
2037
200
0
2035
200
0
0
Število zaposlenih
Z investicijo
Brez investicije
2042
200
0
2043
200
0
2044
200
0
2045
200
0
Število zaposlenih
Z investicijo
Brez investicije
2051
2052
200
0
2053
200
0
2054
200
0
©Termoelektrarna Šoštanj d.o.o., december 2014
0
2038
200
0
2039
200
0
2040
200
0
2041
200
0
2046
200
0
2047
200
0
2048
200
0
2049
200
0
2050
200
0
200
0
129
Postavitev nadomestnega
bloka 6 moči 600 MW v TEŠ - Novelirani investicijski program, rev. 6
POSLOVNA SKRIVNOST
8. ANALIZA LOKACIJE
TE Šoštanj leži na jugozahodnem obrobju Šaleške doline, severozahodno od Celja in v oddaljenosti 30 km
po cesti. Oddaljenost do Ljubljane in Maribora je ca. 80 km.
TE Šoštanj je na obrobju kraja Šoštanj ob regionalni cesti Šoštanj-Velenje. V neposredni bližini
termoelektrarne je Premogovnik Velenje (PV), ki zagotavlja premog za njeno obratovanje. Ob
termoelektrarni teče reka Paka, v neposredni bližini (150 m) elektrarne pa tudi Družmirsko jezero, ki sta
vira tehnološke vode.
Ob Družmirskem jezeru je Velenjsko jezero, katerega gladina je ca. 5 m višja. Področje med obema
jezeroma, ki je od TEŠ oddaljeno ca 2,5 km, služi za odlaganje pepela, žlindre in produkta procesa
razžveplanja, s čimer se vzdržuje pregrada med jezeroma.
TE Šoštanj je na ravnini, ki meji na severni strani s cesto Šoštanj-Velenje in na južni strani s pobočji vrhov
nad Lokovico. Absolutna kota zemljišča termoelektrarne je 359 - 360 m.
i
8.1.
LOKACIJA NAPRAV
V predhodnih študijah so bile obravnavane različne možnosti umestitve objektov novega bloka v
razpoložljivi prostor. Edina možna lokacija novega bloka je na mestu hladilnih stolpov blokov 1, 2 in 3, od
katerih sta bloka 1 in 2 že zaustavljena, blok 3 pa bo zaustavljen v naslednjih letih. Možne umestitve se
med sabo razlikujejo le v razporeditvi objektov.
Pri izbiri optimalne razporeditve so bili upoštevani zlasti naslednji kriteriji:
•
okoljevarstvene zahteve in omejitve
•
•
•
•
r
1
i
"
tehnološki pogoji za nemoteno in učinkovito delovanje nove ter obstoječih enot, ki ostanejo v
obratovanju
tehnični pogoji izgradnje novih objektov
dostopnost do objektov za potrebe vzdrževanja in posluževanja
čim manj moteča vključitev v obstoječe okolje
Na podlagi razprav je bila kot najboljša možna izbrana t. i. postavitev vzhod-zahod, pri kateri je strojnica
postavljena na plato zahodno od bloka 1, kotlovnica in objekti čiščenja dimnih plinov se nadaljujejo v
zahodni smeri proti Šoštanju, hladilni stolp pa je odmaknjen v hribino.
Prednost takšne razporeditve je namestitev objektov v ravninskem delu, razen hladilnega stolpa, ki bo
odmaknjen v hribino na plato, dvignjen za približno 5 m.
m
•»
m
t*
w
i»
m
IRK
m-
©Termoelektrarna Šoštanj d.o.o., december 2014
130
Postavitev nadomestnega
bloka 6 moči 600 MW v TEŠ - Novelirani investicijski program, rev. 6
POSLOVNA SKRIVNOST
Slika 17: Dispozicija objektov bloka 6
Objekti so tako rekoč prislonjeni pod hrib na južni strani, njihov videz pa je tako manj moteč. Širjenje
hrupa je delno omejeno z naravnimi ovirami (hribina, obstoječi in novi objekti) ter izgradnjo
protihrupnih zaščit.
Ena od prednosti te izvedbe je tudi v razporeditvi objektov in tehnološke opreme, ki je tako rekoč
klasična. Pomeni, d a j e dobro preverjena, obvladovana in optimizirana.
©Termoelektrarna Šoštanj d.o.o., december 2014
131
Postavitev nadomestnega
bloka132moči 600 MW v TEŠ - Novelirani investicijski program, rev. 6
POSLOVNA SKRIVNOST
8.2.
TRANSPORTNE POVEZAVE
Ceste
TE Šoštanj je s cestnim omrežjem Republike Slovenije povezana z regionalno cesto II. reda št. 342
Šoštanj - Velenje.
Železnica
TE Šoštanj ima industrijski tir, ki je priključen na železniško progo Velenje-Šoštanj-Celje.
Ladijski transport
Najbližja luka z mehanizacijo za raztovarjanje je Luka Koper.
Letalski transport
Najbližji letališči sta letališče Maribor-oddaljenost po cesti okrog 70 km in letališče Brnik pri Ljubljanioddaljenost po cesti približno 85 km.
Notranji transporti v TEŠ
Dostopi za cestni dovoz opreme so trije. Prvi je glavni vhod v TE Šoštanj na vzhodu, drugi na
severozahodu, takoj iz ceste Velenje-Šoštanj, ki vodi neposredno na glavno montažno površino na
platoju TE Šoštanj in tretji, začasen, na zahodni strani platoja, tik ob predvidenih objektih in hladilnem
stolpu bloka 4.
Severno od predvidenih objektov bo podaljšan železniški tir.
8.3.
TEHNOLOŠKE POVEZAVE
Za transport surovin in energentov se bodo delno uporabile obstoječe tehnološke povezave. Premog se
bo dovažal po obstoječem transportnem sistemu, ki bo nadgrajen in razširjen, ostale surovine pa po
cesti ali železnici. Oddaja električne energijev omrežje bo potekala po obstoječih prostozračnih
daljnovodih. Na bloku 6 je nameščena tudi nova toplotna postaja za oskrbo obstoječega sistema
daljinskega ogrevanja, na katerega bo priključena v obstoječi vročevod TP1/TP2.
8 . 3 . 1 . PRENOSNO O M R E Ž J E ELEKTRIČNE ENERGIJE
TEŠ je z elektroneregetskim sistemom povezan preko prostozračnih vodov na treh napetostnih nivojih:
110 kV, 220 kV in 400 kV.
Blok 6 bo vključen v 400 kV elektroenergetski sistem RS preko novega 400 kV GIS stikališča in 400 kV
obstoječega prostozračnega voda. Splošna lastna raba bloka 6 bo napajana iz 110 kV obstoječega
stikališča.
©Termoelektrarna Šoštanj d.o.o., december 2014
132
Postavitev nadomestnega
bloka 6 moči 600 MW v TEŠ - Novelirani investicijski program, rev. 6
POSLOVNA SKRIVNOST
Slika 18: Daljnovodne povezave TEŠ
8 . 3 . 2 . TRANSPORTNI SISTEM ZA P R E M O G
Za oskrbo bloka 6 s premogom se bo uporabljal obstoječi transportni sistem z deponije premoga do TEŠ.
Deponija premoga, odvzem premoga z nje ter transport do vmesnih bunkerjev bodo ostali v obstoječi
obliki, povečati je treba le zmogljivost transportnih trakov. Od presipne postaje PE-05 bo dodatno
speljana še transportna povezava za oskrbo nove enote, in sicer dva transportna trakova z zmogljivostjo
2 x 800 t/h.
©Termoelektrarna Šoštanj d.o.o., december 2014
133
Postavitev nadomestnega
bloka134moči 600 MW v TEŠ - Novelirani investicijski program, rev. 6
POSLOVNA SKRIVNOST
PE-24
KOMANDA TRANSPORTA
Bunker cmega premoga
DEPONIJA S E V E R
PA-05
r;
DEPONIJA VZHOD
I
PE-31
PE-32
BLOK 5
U —
J
BLOK 4
Slika 19: Shematski prikaz transporta premoga
©Termoelektrarna Šoštanj d.o.o., december 2014
134
Postavitev nadomestnega
bloka135moči 600 MW v TEŠ - Novelirani investicijski program, rev. 6
POSLOVNA SKRIVNOST
8.4.
UPRAVNI POSTOPEK
Investitor mora pri gradnji bloka 6 upoštevati veljavno zakonodajo in aktualno stanje na področju
gradnje zahtevnih energetskih objektov v Republiki Sloveniji.
Po Zakonu o prostorskem načrtovanju (UL RS 33/07) ter Uredbi o vrstah prostorskih ureditev državnega
pomena (UL RS 95/07 in 102/08) sodi graditev bloka 6 v prostorske ureditve državnega pomena. Za tak
poseg je predvidena izdelava državnega prostorskega načrta (DPN). Država je postopek izdelave
prostorskih aktov prenesla na občino Šoštanj. Po dogovoru s pristojnimi ministrstvi je bila sprejeta
obravnava objektov znotraj obstoječe industrijske cone TEŠ ločeno od objektov, ki sodijo izven tega
območja.
Prostorska ureditev za izgradnjo bloka 6 je tako urejena z dvema podrobnima občinskima prostorskima
načrtoma (OPPN). OPPN za ureditev skupnega pomena za blok 6 TEŠ s spremljajočimi objekti je bil
sprejet septembra 2007 in objavljen v UL RS 88/07, OPPN za ureditev skupnega pomena za dimnik in
hladilnik bloka 6 TEŠ pa je bil sprejet junija 2008 in objavljen v UL RS 64/08.
TEŠ je poleg zgoraj omenjenih Okoljskih podrobnih prostorskih načrtov za gradnjo bloka 6 do sedaj
pridobil vsa potrebna soglasja resornih ministrstev. Ključna med njimi so:
a.) Energetsko dovoljenje za 600 MW blok 6, izdano s strani MG
21. 5. 2006
b.) Blok 6 s 600 MW v Resoluciji o nacionalnih Razvojnih projektih Vlade RS
12. 10. 2006
C.)
Skupščina HSE (Vlada RS), razvojni načrt HSE, potrditev 600 MW bloka 6
7. 12. 2006
d.) Soglasje MG za kredit EIB v višini 350 mio EUR
27. 6. 2007
e.) Začetno soglasje MF za kredit EIB v višini 350 mio EUR
3. 7. 2007
f.)
»No Objection Letter« Vlade RS/MF za kredit EIB v višini 350 mio EUR
g-) Končno soglasje MF za kredit EIB v višini 350 mio EUR
h.) Okoljevarstveno soglasje, izdano s strani MOP-a
11. 7. 2007
21. 9. 2007
11. 11. 2009
»No Objection Letter« Vlade RS/MF za kredit EIB 440 +110 mio EUR
18. 3. 2010
Soglasje MG za kredit EIB v višini 440 + 110 mio EUR
j.)
k.) Začetno soglasje MF za kredit EIB v višini 440 + 110 mio EUR
2 9 . 3 . 2010
1.) Končno soglasje MF za kredit EIB v višini 440 + 110 mio EUR
m.) Soglasje MG za kredit EBRD v višini 200 mio EUR
14. 4. 2010
2. 4. 2010
n.) Začetno soglasje MF za kredit EBRD v višini 200 mio EUR
7. 6. 2010
o.) pismo podpore Vlade RS/MG o podpori za kredit EBRD 200 mio EUR
21. 6. 2010
P-) Končno soglasje MF za kredit EBRD v višini 200 mio EUR
q-) Okoljevarstveno dovoljenje, izdano s strani MOP-a
31.12. 2010
r.) Gradbeno dovoljenje za hladilni stolp bloka 6, izdano s strani MOP-a
16. 3. 2011
s.) Gradbeno dovoljenje za blok 6, izdano s strani MOP-a
16. 3. 2011
i-)
©Termoelektrarna Šoštanj d.o.o., december 2014
7. 4. 2010
16. 2. 2011
135
Postavitev nadomestnega
bloka 6 moči 600 MW v TEŠ - Novelirani investicijski program, rev. 6
POSLOVNA SKRIVNOST
9. VPLIVI NA OKOLJE
9.1.
SPLOŠNO
Nova enota bo za gorivo uporabljala lignit iz Premogovnika Velenje. Enota je zasnovana tako, da
negativni vplivi njenega obratovanja na okolje v nobenem primeru ne bodo večji od dovoljenih: omejitve
za varstvo zraka so 100 mg SOx/Nm3, 150 mg NOx/Nm3, 20 mg prahu/Nm3 in 250 mg CO/Nm3
(Okoljevarstveno dovoljenje za blok 6 z dne 16.2.2011 UL RS št. 46/02 in št. 84/02, LCPD 2001/80/EC).
Celo več, naprava bo glede emisij v zrak izpolnjevala tudi zahteve industrijske emisijske direktive iz 2010
(IED 2010/75/EU), ki jo mora Slovenija šele uvesti v svojo zakonodajo.
Upoštevano je načelo najboljšega možnega vključevanja preverjenih naprav, ki izpolnjujejo vse zahteve o
dopustnih obremenitvah, pomeni, da bodo naprave bloka 6 zgrajene skladno z zahtevami BAT (ang. Best
Available Techniques).
Vrednosti emisij iz obstoječih naprav izpolnjujejo zahteve trenutno veljavne zakonodaje, a le do leta
2016, ko se bodo dovoljene emisije tudi za obstoječe naprave precej znižale, kar je razvidno iz Tabela 51.
Tabela 51: Primerjava mejnih vrednosti emisij
IED za obstoječe
Za obstoječe
naprave po
naprave
01.01.2016
400
200
S0 2
[mg/Nm3]
3
200
500
NOx [mg/Nm ]
PM
[mg/Nm3]
20
50
CO
3
250
1,25(1»
C0 2
[kg/kWh]
(1)
za C0 2 ni mejne vrednosti, zato je naved ena predvidena vrednost v kg/kWh
(2)
ob prvi obnovi OVD pričakujemo znižanje meje CO < 200, ker tako zahteva BAT.
9.2.
[mg/Nm )]
IED za nove
naprave
po 07.01.2014
150
200
10
Blok 6
100
150
10
250<2>
0,89 (1)
dni
lil:
VARSTVO ZRAKA
9.2.1. EMISIJA PRAŠNIH DELCEV
Emisija prašnih delcev iz nove enote bo dosegala emisijske koncentracije pod 20 mg/Nm3 izza
elektrofiltra oz. pod 20 mg/Nm3 (povprečno 15 mg/Nm3) na izstopu iz razžveplalne naprave in ne bo
presegala 47 kg/h pri maksimalni koncentraciji oziroma 35,4 kg/h pri povprečni koncentraciji. Emisije
prašnih delcev iz ostalih pomožnih naprav (silos apnenčeve moke, silos pepela, silos sadre, transportne
naprave) bodo usklajene z veljavnimi predpisi za tovrstne naprave. Trenutno dovoljene emisijske
koncentracije prašnih delcev za obstoječe naprave so 50 mg/Nm3.
9.2.2. EMISIJA ŽVEPLOVIH OKSIDOV
V novi enoti se bo uporabljal lignit iz Premogovnika Velenje, ki bo ob uporabi razžveplalne naprave
omogočal obratovanje v skladu s predpisi za tovrstne velike kurilne naprave. Emisijske koncentracije
bodo pod 100 mg SOx/Nm3. Emisija SO2 iz nove enote bo do 235 kg/h. Trenutne dovoljene emisijske
koncentracije žveplovih oksidov za obstoječe naprave so 400 mg/Nm3.
©Termoelektrarna Šoštanj d.o.o., december 2014
136
Postavitev nadomestnega
bloka 6 moči 600 MW v TEŠ - Novelirani investicijski program, rev. 6
POSLOVNA SKRIVNOST
9.2.3. EMISIJA DUŠIKOVIH OKSIDOV
V novi enoti je predvidena tehnologija, ki zagotavlja emisijske koncentracije pod 400 mg NOx/Nm3 na
izstopu iz kotla. Med kotlom in grelnikom zraka je predvidena naprava DeNOx, ki bo vsebnost NOx
reducirala pod predpisanih 150 mg/Nm3. Pri teh koncentracijah bo emisija dušikovih oksidov do 352
kg/uro. Trenutne dovoljene emisijske koncentracije dušikovih oksidov za obstoječe naprave so 500
mg/Nm3.
9.2.4. EMISIJA OGLJIKOVEGA MONOKSIDA
Pri kotlovskih napravah na prašno kurjavo doseganje predpisane mejne emisijske koncentracije CO ni
problematično. V obratovanju enote novega objekta mejna emisijska koncentracija CO, ki znaša 250
mg/Nm 3 , ne bo presežena. Emisija CO v kg/h oziroma ton/leto z okoljevarstvenim dovoljenjem ni
omejena.
9.2.5. EMISIJA PLINASTIH ANORGANSKIH SPOJIN
Za kotlovske naprave s termično močjo nad 300 MW je z uredbo omejena emisija amoniaka.
Predpisane mejne emisijske koncentracije amoniaka so v skladu z OVD (Okoljevarstveno dovoljenje za
blok 6 z dne 16.2.2011 UL RS št. 46/02 in št. 84/02, LCPD 2001/80/EC) naslednje:
•
zaNH 3 :
30 mg/Nm3 (suho, 0 2 = 6 %).
9.2.6. EMISIJA OGLJIKOVEGA DIOKSIDA
Glede na današnje stanje emisij iz obstoječih enot TEŠ bo s pričetkom obratovanja nove enote emisija
ogljikovega dioksida (C0 2 ) ostala na enaki ravni, saj se količina zgorelega premoga ne bo povečala, znižala
pa se bo relativna emisija CO2, izkazana kot v kg C02/kWh.
Od sedanjih vrednosti nad 1,20 kg OVkVVh bo po dograditvi bloka 6 specifična emisija padla pod 0,9 kg
C02/kWh, kar predstavlja relativno znižanje za cca. 25 %, če pa upoštevamo še bloka 1 in 2, vrednost
pade z 1,25 kg C02/kWh in je zmanjšanje še večje, kar 30-odstotno.
Skupna emisija C0 2 na bloku 6, upoštevajoč predvideno porabo garancijskega premoga, sproščeni CO2 iz
razžveplalne naprave in porabo KOEL za zagone, bo pri 6.500 obratovalnih urah (preračunano na polno
obtežbo) znašala 3.080 tisoč ton letno. Specifična emisija bo znašala pod 0,9 kg C02/kWh oddane
električne energije.
V programu je upoštevan nakup emisijskih kuponov C0 2 skladno z določili okoljske zakonodaje v EU in
Sloveniji. Skladno z veljavno zakonodajo in preliminarnim izračunom alokacij za obdobje 2013-2020
(september 2013) smo predvideli del brezplačnih emisijskih kvot, ki so dodeljene zaradi proizvodnje
toplote. V analizi občutljivosti je dodana tudi analiza za primer spremembe cene emisijskih kuponov.
©Termoelektrarna Šoštanj d.o.o., december 2014
137
Postavitev nadomestnega
bloka 6 moči 600 MW v TEŠ - Novelirani investicijski program, rev. 6
POSLOVNA SKRIVNOST
9.3.
VARSTVO VODA
9 . 3 . 1 . ODPADNE VODE
Obratovanje načrtovane nove enote bo povezano z nastajanjem določene količine odpadnih voda.
Njihovi glavni viri so:
Odpadne vode iz čiščenja hladilne vode:
•
vode od izpiranja rotacijskih sit
•
•
gošče od dekarbonatizacije
vode od izpiranja filtrov čiščenja hladilne vode
Odpadne vode iz proizvodnega procesa bloka:
•
vode od regeneracije filtrov čiščenja kondenzata
•
•
•
voda iz iznašalca žlindre
voda iz obdelave produktov (žlindra, pepel)
kalužne vode
Odpadne vode iz proizvodnega procesa razžveplanja dimnih plinov:
•
filtrat vakuumskega filtra
Odpadne vode (občasne) pranja in čiščenja:
•
•
•
•
pranje naprav pred remontom ali večjih popravilih
pranje tal
izpiranje elektrofiltra in ostalih naprav
čiščenje reaktorja in peščenih filtrov.
Vsi viri stalnih odpadnih voda so zajeti v zaprte krogotoke in se vodijo nazaj v tehnološki proces, bodisi
brez čiščenja bodisi po predhodni obdelavi. Iz naprav bloka 6 tako ne bo odpadnih voda, ki bi se vračale
v Pako. Izjema je samo kaluža hladilnega sistema, vendar se ta voda po hlajenju v hladilnem stolpu
odvaja kontinuirano tako, da kljub nenehnemu koncentriranju zaradi izhlapevanja nikoli ne preseže
dovoljenih vrednosti za izpust, zato ni onesnažena in se brez zadržkov lahko izpušča v vodotok. V času
najvišjih dnevnih temperatur se kontinuirano odvajanje za nekaj časa prekine in se ga poveča v času
nižjih temperatur.
Občasne odpadne vode se bodo zbirale v zadrževalniku in prečrpavale bodisi v čiščenje odpadnih voda
(če bo njihova onesnaženost to dopuščala) bodisi v zaprti krogotok voda, ki je trenutno še namenjen
odvajanju dela pepela in žlindre obstoječih blokov v bodočnosti pa bo ostal le še za močenje pepela
(proti zapraševanju okolice). Odpadne vode, nastale v procesu čiščenja hladilne vode, se bodo vodile v
usedalnik čiščenja odpadnih vod, po čiščenju pa se bodo vračale v reaktor za pripravo hladilne vode.
Odpadne vode, ki nastajajo v procesu čiščenja kondenzata (regeneracija in izpiranje filtrov čiščenja
kondenzata), se bodo odvajale v nevtralizacijski bazen, kjer prihaja do mešanja kislih in alkalnih
odpadnih voda. Z dodajanjem NaOH ali HCI se doseže predpisana pH vrednost, ki ustreza ponovni
uporabi te vode v procesu razžveplanja dimnih plinov. Z naknadnim mešanjem suspenzije sadre s
pepelom v stabilizat pa se v nadaljevanju doseže tudi kontinuirano odstranjevanje Na* in Cl~ ionov iz
razžvepljevalne naprave.
©Termoelektrarna Šoštanj d.o.o., december 2014
138
Postavitev nadomestnega
bloka139moči 600 MW v TEŠ - Novelirani investicijski program, rev. 6
POSLOVNA SKRIVNOST
Voda iz obdelave produktov (žlindra, pepel) se bo vračala v iznašalec žlindre. Odpadne vode iz iznašalca
žlindre in umazane vode iz različnih izpustov in pranj, ki se pojavljajo redno, se bodo odvajale v
čiščenje odpadnih voda.
Čiščenje odpadnih voda vključuje sistem zbiranja odpadnih voda v zadrževalnih bazenih, ter izločanje
suspendiranih snovi v usedalniku in filtrski preši. Nastalo blato bo prevzel pooblaščeni prevzemnik,
očiščena voda pa se bo v celoti vračala v proces priprave hladilne vode.
Vodo od kislinskega čiščenja kotla se bo zbralo v vodotesnih bazenih na PSU. Po nevtralizaciji in
obarjanju bo voda uporabljena za močenje pepela, blato pa bo prevzel pooblaščen prevzemnik.
Filtrat vakuumskega filtra se v celoti vrača v razžveplalno napravo, razen v primeru povečanih potreb po
močenju pepela, ko se bo filtrat prednostno uporabljal tudi za ta namen.
9 . 3 . 2 . UKREPI ZA ZAŠČITO VODOTOKOV IN PODTALNICE
Novi termoenergetski objekt je zasnovan tako, da se v obratovanju bloka kapljevine pretakajo le v
zaprtih sistemih, zato v kotlovnici, turbinskem delu ali razžveplalni napravi ni nobenih nekontroliranih
izpustov. V času remontov se odpadne vode pranja in čiščenja odvajajo v zadrževalni bazen in naprej v
proces čiščenja odpadnih voda.
Na različnih mestih v okviru tehnološkega procesa se bodo pojavljali predvsem naslednji možni
onesnaževalci vodnih virov:
•
turbinsko olje
•
•
•
transformatorsko olje
regulacijska tekočina
kisline in lugi
•
suspenzija iz procesa razžveplanja
•
pepel in žlindra
Pepel se zbira v lijakih elektrofiltrov in začasno skladišči v silosu pepela. Žlindra se zbira v iznašalcu
žlindre in začasno skladišči v rezervoarju žlindre. Površine pod zbiralniki so v betonski vodotesni izvedbi,
ob iznašalcu žlindre pa je na voljo še zbirna jama za eventuelne iztoke vode.
Zbiranje suspenzije, ki bi se znotraj objektov razžveplanja utegnila pojaviti v času remontov ali zaradi
morebitnih netesnosti, bo urejeno z zbirnimi kanali, ki vodijo v posamezne drenažne jame. Za praznjenje
pralnika dimnih plinov in ostalih procesnih posod v sklopu razžveplalne naprave je predviden poseben
rezervoar za izpraznitev s prostornino 5.000 m 3 . Zagotovljeno je vračanje vseh zbranih kapljevin nazaj v
proces.
Za vse elektroenergetske oljne transformatorje in ostale agregate, ki vsebujejo večje količine olja,
velja, da bodo opremljeni z zlivnimi lijaki z odvodom v nepropustne oljne jame. Na področjih, kjer je
nevarnost onesnaženja meteornih ali drugih vod z oljem ali maščobami, bodo vsi izpusti v kanalizacijo
speljani preko oljnih separatorjev.
Pretakališča kemikalij bodo izvedena skladno z veljavnimi predpisi in opremljena z lovilnimi bazeni za
primer razlitja. Vse kinete po platoju z nevarnimi snovmi bodo v vodotesni izvedbi.
Odvod meteornih vod je predviden v kanalizacijski sistem, odvod fekalne vode pa bo speljan v centralno
čistilno napravo.
©Termoelektrarna Šoštanj d.o.o., december 2014
139
Postavitev nadomestnega
bloka140moči 600 MW v TEŠ - Novelirani investicijski program, rev. 6
POSLOVNA SKRIVNOST
9.4.
STRANSKI PRODUKTI
9 . 4 . 1 . PEPEL, ŽLINDRA IN SADRA
Stranski produkt iz klasičnega kotla na prašno kurjavo nastopa v obliki pepela, ki je trdni produkt
zgorevanja in zapušča kurišče kot žlindra in kot leteči pepel v toku dimnih plinov. Žlindro, ki jo je treba
predhodno ohladiti z vodo, se izpod kurišča s transportnimi trakovi odvaja v silos žlindre ter od tam
kasneje primeša v stabilizat. Leteči pepel se iz dimnih plinov izloči v elektrofiltrih. Izpod elektrofiltrov ga je
potrebno transportirati v silos pepela, od tam pa se bo prodajal uporabnikom oziroma primešaval v
stabilizat.
Izvedba kotla s premogovno kurjavo zahteva čiščenje dimnih plinov na napravi za razžveplanje dimnih
plinov. Načrtovan je mokri kalcitni postopek, kjer v procesu vezave žveplovih oksidov nastaja sadra
CaS0 4 x2H 2 0, ki se bodisi suši in prodaja bodisi skupaj z elektrofiltrskim pepelom in žlindro predela v
stabilizat. Proces razžveplanja bo voden tako, da v končnem produktu vsebnost nečistoče kalcijevega
sulfita (CaS0 3 x Vi H 2 0) ne bo presegala vrednosti 0,7-1 % v suhi tvarini.
Pepel, žlindra in sadra se bodo predelali v stabilizat, enako kot na obstoječih blokih 4 in 5 in se skladno s
Slovenskim tehničnim soglasjem (STS) uporabili za zapolnjevanje na področju sanacije ugreznin (PSU)
Premogovnika Velenje. Glede na povprečno izbran premog bodo količine produktov:
•
elektrofiltrski pepel in žlindra (suho)
do 75 t/h
•
sadra (suha)
do 34 t/h
Pri obratovanju 6.500 ur bo letna skupna količina suhih produktov 708.500 t (z upoštevanjem dodane
vode za vlaženje pa 845.5001. V primeru prodaje 185.500 ton suhih produktov ostane 523.000 ton suhih
oziroma 624.1001 vlažnih za vgrajevanje na PSU). Voda za vlaženje se zaradi kemijskih lastnosti pepela
sčasoma popolnoma veže s pepelom. Del produktov bo prodan uporabnikom, preostala količina pa bo v
obliki stabilizata na razpolago za zapolnjevanje rudniških usedlin.
Tabela 52: Običajna sestava sadre po mokrem kalcitnem postopku (% v suhi snovi)
Produkt
CaS0 4 x 2 H 2 0
CaS0 3 x 1/2 H 2 0
Leteči pepel
Kalcit (CaC0 3 )
Silikati, siderit, magnezit, fluorid, hematit, glina
Enote
%
%
%
%
%
Običajne
vrednosti
91-96
0,7-1,0
0,1-2
maks. 5
maks. 5
Razžveplalna naprava novega objekta bo zasnovana tako, da se bo del suspenzije produkta
odvodnjaval na tračnem filtru z namenom, da se pridobi določeno količino sadre v uporabni obliki, za
preostalo suspenzijo produkta pa je predvideno mešanje s pepelom in žlindro v stabilizat.
Glede na sedanje izkušnje lahko predvidimo prodajo približno 85.000 ton elektrofiltrskega pepela letno,
prodajo sadre pa bi bilo možno zagotoviti v količinah do 125.000 t/leto.
©Termoelektrarna Šoštanj d.o.o., december 2014
140
Postavitev nadomestnega
bloka141moči 600 MW v TEŠ - Novelirani investicijski program, rev. 6
POSLOVNA SKRIVNOST
9.4.2. PRIČAKOVANA KVALITETA IZLUŽENIH VODA
Med pomembnejše vplive, ki jih navedene snovi lahko imajo na okolje, uvrščamo možnost onesnaževanja
površinskih voda in podtalnice. Potencialni vpliv na površinske vode in podtalnico se močno zmanjša z
ustreznim načinom vgrajevanja.
PSU bo imel ločen sistem za odvajanje izcednih vod in vod, ki se bodo zbirale na aktivnih površinah. V
usedalniku prečiščene vode se bodo preko sistema črpalk uporabile za namakanje PSU.
Površinskim vodam bo z ločenim sistemom kanalov preprečen vdor v telo PSU v največji možni meri.
Za nadzor nad preprečevanjem prekomernega vpliva na okolje je predviden tudi monitoring na PSU, ki
zajema:
•
stalen monitoring vsebnosti trdih delcev v ozračju, radioaktivnosti in meteoroloških pogojev
•
geodetsko opazovanje PSU
•
spremljanje kakovosti voda
9.4.3. RADIOAKTIVNO SEVANJE
Tako kot velja, da je izvor slednih kovin v izcednih vodah v vsakem primeru elektrofiltrski pepel, je tudi
morebitna problematika radioaktivnega sevanja na PSU neposredno odvisna od lastnosti pepela oz.
premoga. Smatramo, da obstoječe meritve in analize radioaktivnosti na PSU predstavljajo dobro osnovo
za oceno vplivov na okolje.
V TEŠ so se izvajale meritve radioaktivnosti na PSU. Meritve so vključevale:
•
določanje vsebnosti radioaktivnih snovi v vzorcih pepela
•
določanje vsebnosti radioaktivnih snovi odvzetih na PSU
•
meritve hitrosti doze na PSU
•
določanje vsebnosti radona v zraku
Na osnovi rezultatov meritev vsebnosti radioaktivnih izotopov (U-238, Ra-226, Pb-210, Ra-228, Th-228) v
vzorcih pepela je bilo zaključeno, da aktivnost odvzetih vzorcev pepela ne presega predpisanih
vrednosti.
Običajna koncentracija radona (Rn-222) na prostem je odvisna od geološke sestave in strukture tal in od
radioaktivnosti, ki jo vsebujejo tla. Vse izmerjene koncentracije radona na PSU so primerljive s
koncentracijami v širši okolici, nekoliko višje koncentracije so dobljene nad razpokami na PSU.
Najpomembnejši podatek pa je ocena letne efektivne doze za dodatno izpostavljenost sevanju za
prebivalstvo, ki živi v bližini PSU. Celotna obsevna obremenitev najbolj izpostavljenih prebivalcev v
okolici PSU je bila vsa leta monitoringa zelo nizka in ne dosega 1 % predpisane mejne vrednosti.
Pepel, ki je vgrajen v PSU, z vidika radioaktivnosti ne predstavlja posebne nevarnosti za okolico.
©Termoelektrarna Šoštanj d.o.o., december 2014
141
Postavitev nadomestnega
bloka142moči 600 MW v TEŠ - Novelirani investicijski program, rev. 6
POSLOVNA SKRIVNOST
9.5.
ZAŠČITA OKOLICE PRED HRUPOM
V Termoelektrarni Šoštanj se redno izvajajo meritve hrupa v okolju. Meritve so narejene v skladu z
Uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Ur. I. RS št. 105/05, 34/08, 109/09, 62/10) in
Pravilnikom o prvem ocenjevanju in obratovalnem monitoringu za vire hrupa ter o pogojih za njegovo
izvajanje (Ur. I. RS št. 105/08). Ocena obremenjenosti okolja kaže, da termoelektrarna pri najbližjih za
hrup občutljivih objektih povzroča čezmerne obremenitve okolja s hrupom v nočnem času, zaradi česar
bo treba izvesti nekatere zaščitne ukrepe, ki so že načrtovani (zaustavitev bloka 4 po zagonu bloka 6).
Lokacija načrtovane nove enote je na robu naseljenega območja, zato spada področje elektrarne v IV.
območje naravnega ali življenjskega okolja, meji pa na III. območje. Uredba o mejnih vrednostih kazalcev
hrupa v okolju (Ur. I. RS št. 105/05, 34/08, 109/09, 62/10) za III. območje določa, da mejne ravni hrupa
(nočna raven Ln) ne smejo presegati 50 dBA za vse vire skupaj oziroma 48 dBA za posamezen vir kot je
TEŠ. Temu ustrezno bo izvedena protihrupna zaščita načrtovanih objektov in naprav bloka 6, katerega
prispevek k skupnemu hrupu ne sme biti večji od 45 dBA. Modeliranje je pokazalo, da skupaj s 45 dBA
vpliva obstoječega bloka 5, hrup iz TEŠ na najbolj občutljivih objektih ne bo presegal dovoljenih 48 dBA.
Ker pa na te lokacije drugi hrupni viri bistveno ne vplivajo, tudi celotna nočna obremenjenost ne bo
presegala 50 dBA.
Protihrupna zaščita bo pri novi enoti izvedena na dveh nivojih. Prvi nivo predvideva uvedbo protihrupnih
zaščitnih ukrepov na samih izvorih hrupa. Hrupni agregati bodo obdani z zaščitnimi ohišji ali nameščeni v
ustrezne protihrupne komore ter po potrebi opremljeni z dušilci zvoka. Zniževanje ravni hrupa na
samem izvoru je pomembno tudi s stališča zagotavljanja ustreznih razmer na delovnih mestih.
Drugi nivo protihrupne zaščite je namestitev pretežnega dela opreme v zaprte objekte. Predvidena je
fasada z dvojno profilirano pločevino in učinkovito zvočno in toplotno vmesno izolacijo, dimni kanali
bodo izolirani speljani v napravo za razžveplanje, od tam pa v hladilni stolp. Posebna pozornost bo
posvečena protihrupni izvedbi hladilnega stolpa.
9.6.
VPLIV ELEKTROMAGNETNEGA SEVANJA
Obravnavan objekt je s stališča elektromagnetnega sevanja kompleksen, saj zajema generator, s
pomožnimi sklopi ter lastno porabo, elektromotorske pogone, njihovo energetsko napajanje ter
visokonapetostni razvod vključno z 400 kV stikališčem. Pozornost presoje zahtevajo tudi vsi sekundarni
sistemi objekta, ki služijo vodenju, regulaciji, krmiljenju ter oskrbi z energijo.
Analiza kaže, da je pričakovati zanemarljiv vpliv. Vpliv bo sicer obstajal, vendar bo komaj zaznaven in ni
pomemben zaradi majhnega količinskega obsega sprememb ali majhne pomenske vrednosti
spremenjene sestavine okolja.
Na bloku 6 je predvidena vgraditev sodobne visokonapetostne opreme. Izračunane vrednosti
električnega in magnetnega polja za stanje po posegu kažejo, da na zemljiških parcelah zunaj
nadzorovanega območja mejne vrednosti za dano sestavino prostora niso presežene, zato omilitveni
ukrepi med obratovanjem niso potrebni.
©Termoelektrarna Šoštanj d.o.o., december 2014
142
Postavitev nadomestnega
bloka 6 moči 600 MW v TEŠ - Novelirani investicijski program, rev. 6
POSLOVNA SKRIVNOST
9.7.
VPLIV NA VIDEZ KRAJINE TER KULTURNE, ZGODOVINSKE IN NARAVNE
ZNAMENITOSTI
Postavitev nove nadomestne enote predstavlja pomemben poseg v krajinski prostor Šaleške doline.
Videzu krajine v dolini dajejo svoj pečat obstoječi objekti Termoelektrarne Šoštanj. V bližini TEŠ se
nahajajo tudi objekti premogovnika. Našteti objekti so locirani v ravnini ob Paki med magistralno
železniško progo Celje-Velenje in hribino. V tem delu doline se nahajajo skoraj izključno objekti, ki so
povezani s proizvodnjo električne energije, zato območje lahko označimo kot industrijsko. Postavitev
novega nadomestnega termoenergetskega objekta ne predstavlja bistvene spremembe kakovosti in
videza območja.
Nova enota leži na platoju med obstoječim bivšim blokom 1 in zahodno mejo industrijske cone TEŠ.
Novi, sodobno oblikovani objekti je izveden s fasadami iz kvalitetne mikrolinirane pločevine, nekateri pa
so delno ali v celoti predvideni v armiranobetonski izvedbi. Vtis velikosti objektov in povezavo z ozadjem
je možno ublažiti z izborom ustreznih barvnih odtenkov. Ker je v ozadju brežina, višina novih objektov ni
izrazito moteča. Pri načrtovanju tovrstnih objektov se je običajno treba podrediti tehnološkim zahtevam,
ki narekujejo posamezne tehnične rešitve in s tem posege v prostor. Načrtovani objekti so arhitektonsko
oblikovani tako, da so vključili v industrijski značaj kompleksa.
©Termoelektrarna Šoštanj d.o.o., december 2014
143
Postavitev nadomestnega
bloka 6 moči 600 MW v TEŠ - Novelirani investicijski program, rev. 6
POSLOVNA SKRIVNOST
10.
ČASOVNI NAČRT IZVEDBE INVESTICIJE
Celotni časovni načrt izvedbe investicije je podan v Priloga 1
Pomembnejši termini so:
izbor dobavitelja GTO in podpis pogodbe o rezervaciji
podpis pogodbe GTO
podpis pogodbe RDP
podpis NTP za GTO
podpis pogodbe za H S
gradbeno dovoljenje za GTO
podpis pogodbe za gradbena dela GTO
tlačni preizkus kotla
zaključena montaža turbine in pripravljena na zagon
prva sinhronizacija z omrežjem
tehnični pregled
začetek poskusnega obratovanja
pridobljeno uporabno dovoljenje
september 2007
junij 2008
junij 2009
december 2009
februar 2010
marec 2011
april 2011
november 2013
maj 2014
september 2014
maj 2015
junij 2015
april/maj 2016*
* Opomba: Pridobitev uporabnega dovoljenja je odvisna od dolžine poskusnega obratovanja, ki ga
odredi upravni organ po uspešno opravljenem tehničnem pregledu. Za tovrstne objekte je priporočljivo
obdobje poskusnega obratovanja 9-12 mesecev. V časovnih projekcijah je temu ustrezno upoštevan rok
pridobitve uporabnega dovoljenja april/maj 2016. Investitor TEŠ si bo prizadeval, da bo dosegel prvotno
zastavljen rok za pridobitev uporabnega dovoljenja, t.j. 15.02.2016.
©Termoelektrarna Šoštanj d.o.o., december 2014
144
Postavitev nadomestnega
bloka145moči 600 MW v TEŠ - Novelirani investicijski program, rev. 6
POSLOVNA SKRIVNOST
11. OCENA VREDNOSTI PROJEKTA
Ocena vrednosti projekta je sestavljena iz:
a) vrednosti glavne tehnološke opreme,
b) vrednosti opreme za RDP,
c) vrednosti opreme za Hladilni sistem,
d) vrednosti gradbenih del za glavni pogonski objekt (GPO),
e) vrednosti opreme in storitev za pripravo vode,
f)
vrednosti opreme in storitev za transport premoga,
g) vrednosti opreme in storitev obdelave produktov,
h) vrednosti opreme in storitev tehnoloških povezav,
i)
vrednosti opreme in storitev priključitve na EES in
j)
ostalih sklenjenih pogodb,
k) stroškov financiranja v času gradnje na osnovi dopolnjenih izhodišč v zvezi s strukturo in dinamiko
virov financiranja. Stroške financiranja v času gradnje predstavljajo interkalarne obresti, stroški
odobritev kreditov, stroški odobritve garancij ter stroški zavarovanja kreditov. Prav tako
bremenijo investicijsko vrednost stroški obresti po že črpanih kreditih, strošek premije za državno
poroštvo in stroški garancijske premije HSE.
Vse vrednosti v celotnem NIP 6 so brez DDV zaradi raznolikosti obdavčitve opravljenih dobav in storitev
(domači trg, tuji trg, 76.a člen ZDDV-1).
Investitor davek na dodano vrednost obračunava in plačuje na več načinov - s samo-obdavčitvijo in s
plačilom DDV dobavitelju. Zaradi časovnega neskladja med plačilom in povračilom DDV se financira DDV
z lastnimi viri iz tekočega poslovanja in kratkoročnimi premostitvenimi krediti.
Osnova za oceno vrednosti projekta so podpisane pogodbe, teh je že za 95 % celotnega obsega
vrednosti projekta, vrednost preostalih del pa je ocenjena na osnovi projektne dokumentacije, prejetih
ponudb in trenutno veljavnih tržnih cen.
©Termoelektrarna Šoštanj d.o.o., december 2014
145
Postavitev nadomestnega
bloka146moči 600 MW v TEŠ - Novelirani investicijski program, rev. 6
POSLOVNA SKRIVNOST
Tabela 53: Ocenjena vrednost projekta (v 000 EUR)
Stalne cene
Tekoče cene
GRADBENA DELA
79.461.079
79.461.079
Pripravljalna dela
21.292.700
21.292.700
GPO
38.272.900
38.272.900
Ostali objekti
10.403.700
10.403.700
8.941.779
8.941.779
Upravna stavba
Ostalo
550.000
550.000
OPREMA
1.191.801.029
1.191.801.029
GTO
1.037.794.848
1.037.794.848
RDP
84.050.190
84.050.190
Hladilni sistem
25.456.900
25.456.900
Priprava vode
9.132.410
9.132.410
Transport premoga
3.664.600
3.664.600
Obdelava produktov
17.749.328
17.749.328
Tehnološke povezave
3.249.882
3.249.882
Priključitev na EES
2.811.300
2.811.300
Ostalo
7.891.570
7.891.570
OSTALO
32.836.293
32.836.293
Stroški investitorja
25.133.493
25.133.493
7.702.800
7.702.800
1.304.098.400
1.304.098.400
Zavarovanje
SKUPAJ
Stroški financiranja
SKUPAJ
124.359.300
124.359.300
1.428.457.700
1.428.457.700
Uredba o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih
financ, zaradi zagotavljanja realnega obsega virov financiranja, predvideva, da se investicijska vrednost
opredeli po stalnih in tekočih cenah. Stalne cene so tiste cene, ki veljajo v času izdelave investicijskega
programa.Tekoče cene se od stalnih cen razlikujejo v tem, da vključujejo tudi ocenjene podražitve v času
izvedbe investicije. Na presečni datum zajema vhodnih podatkov za NIP 6 je 95 % pogodb že podpisanih,
za preostali obseg del (5 %) so upoštevane prejete ponudbe in trenutne tržne cene, pri čemer je dvig cen
zaradi inflacije že upoštevan. Glede na navedeno je vrednost investicije prikazana enako, tako po stalnih
kot po tekočih cenah.
Vse vrednosti v celotnem NIP 6 so brez DDV zaradi raznolikosti obdavčitve opravljenih dobav in storitev
(domači trg, tuji trg, 76.a člen ZDDV-1).
Tabela 54: Specifična predračunska vrednost investicije v EUR/kW
Predračunska vrednost EUR/kW
od tega:
Pripravljalna dela
Oprema z montažo in gradbenimi deli
Ostali stroški
©Termoelektrarna Šoštanj d.o.o., december 2014
2.173,5
35,49
2.083,28
54,73
146
Postavitev nadomestnega
bloka147moči 600 MW v TEŠ - Novelirani investicijski program, rev. 6
POSLOVNA SKRIVNOST
V Tabela 55 je prikazana dinamika vlaganj do zaključka projekta po posameznih sklopih oz. postavkah. V
Tabela 57 so prikazani viri in dinamika za pokrivanje vlaganj po posameznih letih do zaključka projekta.
Tabela 55: Dinamika gradnje, tekoče cene v 000 EUR
Plačano
31.10.2014
2014
11-12
2015
SKUPAJ
1.494.464
16.525.826
79.461.079
18.816.271
94.917
2.381.512
21.292.700
GRADBENA DELA
61.440.789
Pripravljalna dela
GPO
27.970.296
745.394
9.557.210
38.272.900
Ostali objekti
5.297.228
645.868
4.460.605
10.403.700
Upravna stavba
8.941.779
0
0
8.941.779
415.216
8.286
126.499
550.000
1.068.431.802
10.959.152
112.410.074
1.191.801.029
GTO
932.677.984
10.728.128
94.388.736
1.037.794.848
RDP
81.187.840
0
2.862.350
84.050.190
Hladilni sistem
23.800.586
0
1.656.314
25.456.900
Priprava vode
7.365.129
136.278
1.631.003
9.132.410
Transport premoga
2.865.250
61.156
738.194
3.664.600
Obdelava produktov
14.808.702
0
2.940.626
17.749.328
Tehnološke povezave
2.499.306
0
750.576
3.249.882
Priključitev na EES
2.372.308
29.565
409.427
2.811.300
854.696
4.025
7.032.848
7.891.570
OSTALO
25.649.687
414.663
6.771.943
32.836.293
Stroški investitorja
19.895.918
414.663
4.822.912
25.133.493
5.753.769
0
1.949.031
7.702.800
1.155.522.278
12.868.279
135.707.843
1.304.098.400
93.162.465
1.465.712
29.731.123
124.359.300
1.248.684.743
14.333.991
165.438.966
1.428.457.700
Ostalo
OPREMA
Ostalo
Zavarovanje
SKUPAJ
Stroški financiranja
SKUPAJ
©Termoelektrarna Šoštanj d.o.o., december 2014
147
Postavitev nadomestnega
bloka148moči 600 MW v TEŠ - Novelirani investicijski program, rev. 6
POSLOVNA SKRIVNOST
12. NAČRT FINANCIRANJA
Načrt financiranja do zaključka projekta je prikazan v Tabela 56, sestava virov je sledeča:
•
lastniški viri - prosta amortizacija, dobiček, dokapitalizacija s strani HSE
•
•
•
kredit EIB v višini 550.000,0 tisoč EUR
kredit EBRD v višini 200.000,0 tisoč EUR
kredit HSE v višini 83.000,0 tisoč EUR
Tabela 56: Viri financiranja
Tekoče cene
Stalne cene 31.10.2014
000 EUR
1. Lastniški viri
%
000 EUR
%
595.457,7
41,7
595.457,7
41,7
497.216,0
34,8
•
HSE
497.216,0
34,8
•
TEŠ
98.241,7
6,9
98.241,7
6,9
2. Kredit EIB
550.000,0
38,5
550.000,0
38,5
3. Kredit EBRD
200.000,0
14,0
200.000,0
14,0
83.000,0
5,8
83.000,0
5,8
100,0
1.428.457,7
100,0
4. Kredit skupine HSE
Skupaj
1.428.457,7
Za financiranje projekta so že bili uspešno črpani krediti pri:
-
EIB v skupni vrednosti 550.000,0 tisoč EUR, od tega:
•
110.000,0 tisoč EUR po finančni pogodbi štev. 24.109 (SI) No. 2006-0319 z dne
27.09.2007 in Amendment N . l . Posojilo je bilo črpano 17.2.2011.
• 440.000,0 tisoč EUR po finančni pogodbi štev. 25.541 (SI) No. 2006-0319 z dne
22.04.2010. Posojilo je bilo črpano 14.3.2013.
EBRD v skupni vrednosti 200.000,0 tisoč EUR po pogodbi Loan agreement Operation number
40417, od tega:
•
Prva tranša v vrednosti 82.000,5 tisoč EUR je bila črpana 1.6.2011
•
Druga tranša v vrednosti 117.000,5 tisoč EUR je bila črpana 19.3.2013.
Poleg črpanih kreditov v skupni višini 750.000,0 tisoč EUR je bilo do 31.10.2014 vloženih v projekt tudi
498,7 mio EUR lastniških virov.
Za dokončanje projekta bo potrebno vložiti še 179.000,8 tisoč EUR. Predvidena struktura virov za
financiranje je sledeča:
-
96.000,8 tisoč EUR lastniških virov (HSE in TEŠ)
83.000,0 tisoč EUR dolgoročni krediti v okviru skupine HSE
Lastna sredstva zagotavlja matična družba HSE skupaj z investitorjem.
Dolgoročni kredit v višini 83.000,0 tisoč EUR v okviru skupine HSE je dogovorjen z matično družbo HSE in
je že vključen v poslovni načrt TEŠ za leto 2015.
©Termoelektrarna Šoštanj d.o.o., december 2014
148
Postavitev nadomestnega
bloka 6 moči 600 MW v TEŠ - Novelirani investicijski program, rev. 6
POSLOVNA SKRIVNOST
Tabela 57: Viri financiranja in dinamika vlaganj v 000 EUR (tekoče cene)
11-12
1-6
Že koriščeno
C Ifl IDA 1
31.10.2014
2014
2015
oz
7b
1. Lastniški viri
498.684,7
14.334,0
82.439,0
595.457,7
41,7
-HSE
400.691,5
14.085,6
82.439,0
497.216,0
34,3
-TEŠ
97.993,3
248,4
0,0
98.241,7
7,4
2. Kredit EIB
550.000,0
0,0
0,0
550.000,0
38,5
3. Kredit EBRD
200.000,0
0,0
0,0
200.000,0
14,0
0,0
0,0
83.000,0
83.000,0
5,8
1.248.684,7
14.334,0
165.439,0
1.428.457,7
100,0
4. Kredit skupine HSE
SKUPAJ
Navedena struktura virov financiranja projekta do zaključka le-tega predstavlja dogovorjeno sestavo
virov financiranja med TEŠ in HSE glede na zmožnosti posameznega deležnika za zagotovitev
predvidenih virov financiranja.
IZRAČUN KREDITNIH OBVEZNOSTI
12.1.1.
KREDIT EIB
Višina kredita:
Tranša 1
Transa 2
550.000,0 tisoč EUR
110.000,0 tisoč EUR (črpanje 1. polletje 2011)
440.000,0 tisoč EUR (črpanje 1. polletje 2013)
Obrestna mera:
Tranša 1:
Tranša 2:
6M EURIBOR (0,338 %; 18.9.2013) in 0,271 % marža
3,158 % fiksna
Prva tranša ima 5-letni moratorij na plačilo glavnice in 41 polletnih obrokov.
Druga tranša ima 4-letni moratorij na plačilo glavnice in 43 polletnih obrokov.
Obresti v času gradnje (interkalarne obresti):
polletno plačilo
polletno plačilo
polletno plačilo
Redne obresti 7 :
Glavnica:
Prvo odplačilo glavnice:
Tranša 1
Tranša 2
1/2016
1/2017
Zavarovanje kredita (1. tranša):
100 % garancija komercialnih bank
Zavarovanje kredita (2. tranša):
100 % poroštvo države
Strošek zavarovanja-garancija (1. tranša):
1,65 % letno od stanja kredita do 28.12.2012
2,10 % letno od stanja kredita od 28.12.2012 dalje
7
V amortizacijskem načrtu so odplačila obresti in glavnic prikazana kumulativno na letni ravni in zaradi preglednosti niso
prikazana na polletnem nivoju
©Termoelektrarna Šoštanj d.o.o., december 2014
149
Postavitev nadomestnega
bloka150moči 600 MW v TEŠ - Novelirani investicijski program, rev. 6
POSLOVNA SKRIVNOST
Strošek poroštva zavarovanja (1. tranša):
80 % poroštvo HSE (0,60% letno od povprečnega
stanja kredita)
20 % odstop dolgoročnih terjatev TEŠ
Strošek odobritve zavarovanja (1. tranša):
0,95 % od zneska kredita enkratno ob zavarovanju
Strošek zavarovanja - poroštvo Republike Slovenije (2. tranša): 1,25 % letno od stanja kredita
Amortizacijski načrt je povzet po načrtu banke kreditodajalke, ki ga je le-ta predložila ob črpanju kredita.
Podrobnejši amortizacijski načrt vračila kredita se nahaja v Priloga 6.
©Termoelektrarna Šoštanj d.o.o., december 2014
150
Postavitev nadomestnega
bloka 6 moči 600 MW v TEŠ - Novelirani investicijski program, rev. 6
POSLOVNA SKRIVNOST
12.1.2.
KREDITEBRD
Višina kredita:
Kredit je razdeljen na dva dela:
Črpanje 1
Črpanje 2
Obrestna mera:
Črpanje 1:
Črpanje 2 :
200.000,0 tisoč EUR
100.000,0 tisoč EUR - del A je sestavljen: 80 % iz A l in 20 % A2
100.000,0 tisoč EUR - del B je sestavljen: 80 % iz B I in 20 % B2
82.500,0 tisoč EUR (1. polletje 2011)
117.500,0 tisoč EUR (1. polletje 2013)
Vsako črpanje je 50 % iz dela A in 50 % iz dela B.
Al,
A2,
Al,
A2,
B I je
B2 je
B I je
B2 je
5,46 % fiksna
5,97 % fiksna
6M EURIBOR
6M EURIBOR
z vključeno 2,0 % maržo
z vključeno 2,65 % maržo
(0,338 %; 18.9.2013) in 2,0 % marža
(0,338 %; 18.9.2013) in 2,65 % marža
Kredit je zavarovan z garancijo HSE in odstopom dolgoročnih terjatev TEŠ do HSE. Garancija predstavlja
80 % vrednosti kredita tranše 1 in tranše 2, odstop dolgoročnih terjatev pa predstavlja 20 % vrednosti
kredita tranše 1 in tranše 2.
Odplačilo tranše 1 je po A l in B I v 20 enakih polletnih obrokih s prvim odplačilom glavnice 30.9.2015.
Odplačilo posojila A2 in B2 je v 14 enakih polletnih obrokih s prvim odplačilom glavnice 30.9.2015.
Odplačilo tranše 2 je po A l in B I v 20 enakih polletnih obrokih s prvim odplačilom glavnice 30.9.2015.
Odplačilo posojila A2 in B2 je v 14 enakih polletnih obrokih s prvim odplačilom glavnice 30.9.2015.
Obresti v času gradnje (interkalarne obresti):
polletno plačilo
Redne obresti 8 :
Glavnica:
Prvo odplačilo glavnice:
Transa 1
Transa 2
polletno plačilo
polletno plačilo
Zavarovanje kredita:
80 % poroštvo HSE
30.9.2015
30.9.2015
20 % odstop dolgoročnih terjatev TEŠ
Strošek zavarovanja - poroštvo HSE:0,60 % letno od povprečnega stanja kredita
Commitment fee:
0,9 % letno za del A l in B I ter 1,00 % letno za del A2 in
B2 od stanja nečrpanega dela kredita
Strošek odobritve kredita:
1,30 % od zneska kredita enkratno ob odobritvi
Strošek sindiciranja:
0,25 % od sindicirane vsote
Amortizacijski načrt je povzet po načrtu banke kreditodajalke, ki ga je le-ta predložila ob črpanju kredita.
Podrobnejši amortizacijski načrt vračila kredita se nahaja v Priloga 6.
8
V amortizacijskem načrtu so odplačila obresti in glavnic prikazana kumulativno na letni ravni in zaradi preglednosti niso
prikazana na polletnem nivoju
©Termoelektrarna Šoštanj d.o.o., december 2014
151
Postavitev nadomestnega
bloka152moči 600 MW v TEŠ - Novelirani investicijski program, rev. 6
POSLOVNA SKRIVNOST
12.1.3.
i
KREDIT SKUPINE HSE
Višina kredita 1:
Enkratno črpanje
83.000,0 tisoč EUR
83.000,0 tisoč EUR (črpanje 1. polletje 2015)
Obrestna mera:
4,00 % letna, fiksna
i
t
«
Kredit skupine HSE bo skladno z določili posojilne pogodbe št. 40.417 z dne 12.1.2011, sklenjene med
TEŠ in EBRD skupaj z obrestmi odplačan predvidoma 1.1.2026.
i
I
«
*
s
(
»«
«Im
«I!
«ti-
m
to
m*
m
m
k
m
m
m
m
m
m
©Termoelektrarna Šoštanj d.o.o., december 2014
152
Postavitev nadomestnega
bloka 6 moči 600 MW v TEŠ - Novelirani investicijski program, rev. 6
POSLOVNA SKRIVNOST
12.1.4.
IZRAČUN STROŠKOV FINANCIRANJA V ČASU GRADNJE
Tabela 58: StroSki financiranja v času gradnje (v 000 EUR)
Že plačano
11-12/2014
31.10.2014
Kredit EIBA
1-6/2015
SKUPAJ
Interkalarne obresti
4.489,9
0,0
590,7
5.080,6
Odobritev garancije
3.073,0
12,5
0,0
3.085,5
Strošek garancije - Intesa
7.143,6
40,3
2.182,6
9.366,5
Poroštvo HSE
1.516,0
0,0
562,3
2.078,3
220,8
0,0
0,0
220,8
Stroški za nečrpan del kredita
Kredit EIB B
Interkalarne obresti
20.842,8
0,0
11.116,3
0,0
31.959,1
Strošek garancije - poroštvo RS
10.020,5
0,0
2.727,4
12.747,9
Stroški financiranja EIB kredit (A+B)
47.306,6
52,8
17.179,2
64.538,6
19.857,1
0,0
5.631,8
25.488,9
2.535,1
0,0
0,0
2.535,1
Kredit EBRD
Interkalarne obresti
Strošek za nečrpan del kredita
Stroški
odobritve
Strošek
provizij
Poroštvo HSE
Stroški financiranja EBRD kredit
0,0
0,0
0,0
0,0
3.060,2
0,0
0,0
3.060,2
1.594,8
27.047,2
0,0
0,0
1.022,4
6.654,2
2.617,2
33.701,4
Krediti HSE (83,0)
Interkalarne obresti
0,0
0,0
0,0
0,0
Stroški financiranja HSE kredit
0,0
0,0
0,0
0,0
12.051,3
0,0
0,0
12.051,3
4.822,0
0,0
2.160,1
6.982,1
3.344,7
3.344,7
Kratkoročni kredit
Obresti
Stroški odloženih plačil Alstom,
Rudis, ostali dobav.
Obresti po pogodbah o prevzemu
dolga
Stroški financiranja kratkoročnih
kreditov
Stroški starševske garancije
Prejete obresti od depozitov
(vezava ostanka kredita EBRD)
SKUPAJ STROŠKI FINANCIRANJA
SKUPAJ
16.873,3
0,0
5.504,7
22.378,0
2.068,8
1.413,0
393,0
3.874,8
93.162,4
1.465,8
29.731,2
0,0
0,0
0,0
0,0
93.162,4
1.465,8
29.731,2
124.359,3
-133,5
©Termoelektrarna Šoštanj d.o.o., december 2014
-133,5
124.359,3
153
Postavitev nadomestnega bloka154moči 600 MW v TEŠ - Novelirani investicijski program, rev. 6
POSLOVNA SKRIVNOST
13. PROJEKCIJE STROSKOV IN PRIHODKOV POSLOVANJA INVESTICIJE
13.1. VHODNI PODATKI
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8.
9.
10.
11.
12.
13.
14.
15.
16.
17.
18.
19.
20.
21.
22.
23.
Moč na generatorju
Lastna raba
Teoretična moč na pragu
Specifična poraba
Kurilnost premoga (garancijski premog)
Cena premoga
Poraba premoga (garancijski premog)9
Poraba apnenca
Cena apnenca
Poraba amoniaka
Cena amoniaka
Poraba DEMI vode
Cena DEMI vode
Poraba DEKA vode
Cena DEKA vode
Poraba kurilnega olja za zagon
Cena kurilnega olja
Količina produkta
- prodaja pepela
- prodaja sadre
Cena odlaganja
Število zaposlenih
Strošek dela
Ostali stroški
Vzdrževanje
600 MW
56,3 MW
543,7 MW
8.441 kJ/kWh
10,47 MJ/kg
2,75 EUR/GJ
438 ton/h
21,2 t/h
25,5 EUR/t
0,91 t/h
150,0 EUR/t
38,0 m 3 /h
1,40 EUR/m 3
I.055 m3/h
0,1 EUR/m 3
300 t/leto
850 EUR/t
skupna 130 t/h, za odlaganje 98 t/h
13 t/h po 7,0 EUR/t
19 t/h po 7,0 EUR/t
2,0 EUR/t
200
36.100 EUR/zaposlenega/leto
5.000,5 tisoč EUR/leto
I I . 0 0 0 , 0 tisoč EUR (1. do 24. leto)
6.000,15 tiosč EUR (25. do 40. leto)
Stroški vzdrževanja so podani na osnovi koeficientov za vzdrževanje takih objektov, upoštevaje izkušnje
in podatke iz rednega vzdrževanja in remontov bloka 5 TEŠ. Poleg rednega vzdrževanja je glede na
priporočila dobavitelja vsake 4 leta predviden remont bloka 6 s predvidenim stroškom v višini
13,2 mio EUR. Ta strošek je predviden kot investicijsko vlaganje in se amortizira v periodi med
remontoma. Stroški vzdrževanja so predvideni na polne obratovalne ure (6.500 h, preračunano na polno
moč). Po letu 2039 se strošek vzdrževanja poveča, saj so v strošku vzdrževanja vključena tudi vlaganja v
podaljšanje dobe trajanja.
24.
25.
26.
Življenjska doba
Amortizacija
Emisija C0 2
40 let
grad. dela 2,5 % letno, oprema in ostalo 3,33 % letno
1,076 kg C0 2 /kg premoga
9
Pri izračunu dejanskih obratovalnih ur na podlagi razpoložljivih letnih količin premoga je bila upoštevana specifična
poraba, povečana zaradi režima obratovanja (sekundarna regulacija, trapez) in zahtev obratovanja. Tako izračunana
specifična poraba znaša 8.547 kJ/kWh.
©Termoelektrarna Šoštanj d.o.o., december 2014 154
t»
Ml
II»
P!
IN
m
Postavitev nadomestnega
bloka155moči 600 MW v TEŠ - Novelirani investicijski program, rev. 6
POSLOVNA SKRIVNOST
Vhodni podatki za izračun stroškov in prihodkov poslovanja investicije se nekoliko razlikujejo od tistih v
NIP5, in sicer predvsem zaradi spremenjenih tehnoloških podatkov o specifični porabi bloka ter porabi
premoga. Vzroki za te spremembe so opisani že v poglavju 6.2. Poleg teh se spremenijo še nekateri drugi
podatki, kot je opisano v nadaljevanju:
-
-
-
-
Poraba amonijaka je narasla za 350 kg/h. Povečanje je posledica nižjih dovoljenih emisij
dušikovih oksidov v okoljevarstvenem dovoljenju (OVD). Za višjo stopnjo izločanja dušikov
oksidov je potrebna večja količina amonijaka.
Poraba apnenca je narasla za ca. 200 kg/h. Sprememba v rabi apnenca nastane zaradi
spremenjene porabe premoga in v OVD zahtevane višje stopnje izločanja žveplovih oksidov iz
dimnih plinov.
Za polovico manjša letna poraba kurilnega olja je posledica ocene, da bo blok v povprečju
zaustavljen približno 10-krat na leto. Zaradi primerljivo boljšega izkoristka ocenjujemo večjo
angažiranost bloka 6 v primerjavi z ostalimi enotami.
Specifična emisija CO2 je z 1,056 kgC02/kg premoga narasla na 1,076 kgC02/kg premoga.
Sprememba je posledica upoštevanja tvorjenja C0 2 v procesu razžveplanja dimnih plinov in pri
zgorevanju kurilnega olja, prerarčunana na enoto mase premoga.
©Termoelektrarna Šoštanj d.o.o., december 2014
155
Postavitev nadomestnega
bloka 6 moči 600 MW v TEŠ - Novelirani investicijski program, rev. 6
POSLOVNA SKRIVNOST
i
i
13.2. OSKRBA S SUROVINAMI
13.2.1.
PREMOG
Za potrebe obratovanja TEŠ je predvidena uporaba premoga iz Premogovnika Velenje. Predvidena
proizvodnja premoga za oskrbo TEŠ v primeru obratovanja B5 in B6 je razvidna iz Tabela 59, v primeru
obratovanja samo B6 pa iz Tabela 61.
Sredi prihodnjega desetletja se bo začela proizvodnja premoga v Premogovniku Velenje zniževati in bo
pospešeno upadala do leta 2040, potem pa bo ostala na nivoju 2 mio ton do konca obratovanja
nadomestnega bloka 6 TEŠ. To bo prispevalo k uresničevanju ciljev prehoda v nizkoogljično družbo. Ta
prehod bo zaradi projekta lahko še hitrejši, če bo v naslednjih dvajsetih letih tehnologija zajema in
skladiščenja CO2 napredovala ter bo njena uporaba postala tudi komercialno sprejemljiva.
Delovanje nadomestnega bloka 6 TEŠ bo omogočilo postopno prenehanje premogovništva v Šaleški
dolini. Dinamika načrtovane porabe premoga za delovanje bloka 6 omogoča premogovniku, da v zadnjih
desetih letih posluje na vzdržnem minimumu in lahko temu prilagaja tako kadrovsko strukturo kot tudi
obseg investicij. Trend zmanjševanja obsega jamskih prostorov in avtomatizacija delovnih procesov ne
bosta prispevala zgolj k vzdrževanju cene energenta, temveč bosta tudi olajšala zapiranje premogovnika.
Šoštanjska energetska lokacija bo ostala tudi po letu 2050, danes pa še ni možno napovedovati, kakšna
bo proizvodnja in s katerim energentom bo potekala na tej lokaciji.
RAZPOLOŽLJIVE ZALOGE PREMOGA V PREMOGOVNIKU VELENJE
Elaborati o zalogah se v Premogovniku Velenje izdelujejo že od leta 1960 naprej. V njih se na osnovi
obstoječih in na novo pridobljenih podatkov vsakič znova preračunavajo razpoložljive količine zalog. Te
podatke Premogovnik Velenje vsako leto dostavi Republiški komisiji za ugotavljanje zalog in virov
mineralnih surovin, ki deluje v sklopu ministrstva, pristojnega za rudarstvo. Način izdelave elaboratov je
natančno predpisan v Pravilniku o klasifikaciji in kategorizaciji zalog in virov mineralnih surovin.
Skladno z zahtevami »Pravilnika o klasifikaciji in kategorizaciji trdnih mineralnih surovin« (Ur. I. RS št.
36/06) je bil v začetku leta 2014 izdelan elaborat »Elaborat o klasifikaciji in kategorizaciji izračunanih
zalog in virov premoga v Premogovniku Velenje s stanjem 31.12.2013« št: E/14-IV. Elaborat je bil potrjen
s strani Ministrstva za infrastrukturo, Direktorat za Energijo (potrdilo o stanju zalog in virov mineralne
surovine št. 3611-1/2014-2, 25.09.2014).
Potrjeni parametri količin in kvalitete premoga v elaboratu:
•
Bilančne rezerve na stanje 31.12.2013:162.000.500 ton.
•
Odkopne rezerve na stanje 31.12.2013:126.750.000 ton.
•
Vlaga premoga 34,81 %.
• Vsebnost pepela 16,14 %.
•
Kurilna vrednost premoga: 10,65 MJ/kg.
©Termoelektrarna Šoštanj d.o.o., december 2014
156
i
*
'
»
>
*
1
»
g
Postavitev nadomestnega
bloka157moči 600 MW v TEŠ - Novelirani investicijski program, rev. 6
POSLOVNA SKRIVNOST
PROIZVODNJA PREMOGA V PREMOGOVNIKU VELENJE
Planirana dinamika proizvodnje PV predvideva odkopavanje premoga na dveh odkopnih ploščah
istočasno do takrat, ko so v jamah PV na razpolago tri odkopna polja. Po obstoječem konceptu je to
predvideno do leta 2032. Po tem letu se bo odkopavanje izvajalo le na dveh odkopnih poljih, kar
pomeni, da obratovanje dveh odkopov istočasno skozi vse leto ne bo možno. Zaradi navedenega bo
zmanjševanje proizvodnje neizogibno. Po letu 2040 pa bo možno odkopavanje le še na enem odkopu.
V obdobju po letu 2011, ko smo pričeli odpirati novi odkopni polji (steber CD v jami Preloge in krovninski
del v jami Pesje), so se pričeli pojavljati nepredvideni dogodki, kot so povečane deformacije jamskih
objektov in stebrni udari. Samo zaradi stebrnega udara, ki se je zgodil 15.10 2013 na k.-115 v jami
Preloge, je bilo popolnoma uničenih 250 m jamskih objektov, ki jih je bilo potrebno obnoviti
(pretesariti). Obseg pretesarb zaradi nepredvidenih dogodkov se je po letu 2011 povečal za več kot
300 96.
Takšno stanje narekuje dodatne nepredvidene aktivnosti, kot so so sanacije oziroma pretesarbe jamskih
objektov, prestavilo oziroma popravilo jamske infrastrukture v teh objektih (prestavilo odvozov,
cevovodov, energetskih vodov, ...), spremembo dinamike priprave in odkopavanja odkopnih plošč ter
puščanje večjih varnostnih stebrov. Našteti dodatni ukrepi za zagotavljanje proizvodnje vplivajo tudi na
povečanje stroškov proizvodnje premoga na PV.
Za potrebe izdelave predmetne novelacije NlP-a je bila v PV izdelana novelacija dokumenta Planiranje
proizvodnje in kvalitete premoga za oskrbo bloka 6 (začetno stanje 1.1.2011) z dne 19. 9. 2013 (Velenje,
12.12. 2014), kjer je potrebno izpostaviti naslednje:
•
•
•
napoved kvalitete premoga v obdobju med 2015 in 2054 je izdelana na osnovi dolgoročnega
koncepta odkopavanja (elaborat „Koncept razvoja jam Premogovnika Velenje", št. elaborata ŠK
001/10, Velenje, 6. 5. 2010);
vrednosti posameznih parametrov se določajo z mrežo simetričnih točk na posameznem odkopu
in utežnim razmerjem po postopku „Klasifikacija ležišča premoga glede na kurilno vrednost in
geomehanske lastnosti hribin". Vhodni podatki za obdelavo so bili pripravljeni na osnovi
geološke baze podatkov in verificiranih geoloških profilov. Odstopanja so možna v območjih
večjih geoloških anomalij in obrobnih pogojev. Ta območja bodo pred odkopavanjem dodatno
raziskana;
fizikalno-mehanski in kemični parametri za posamezne odkope, predele jam in tudi za
Premogovnik Velenje kot celoto so izračunani po geometrični metodi oziroma na osnovi
utežnega razmerja, k i j e podano v odvisnosti od predvidene proizvodnje za posamezne odkopne
plošče, kjer so odkopne izgube že upoštevane.
©Termoelektrarna Šoštanj d.o.o., december 2014
157
Postavitev nadomestnega
bloka158moči 600 MW v TEŠ - Novelirani investicijski program, rev. 6
POSLOVNA SKRIVNOST
PROIZVODNJA PV ZA OSKRBO TEŠ. KO OBRATUJETA B5 IN B6
Novelirani parametri odkopavanja za oskrbo TEŠ, ko obratujeta B5 in B6, so prikazani v Tabela 59.
Tabela 59: Parametri odkopavanja premoga za oskrbo TEŠ, ko obratujeta B5 in B6
?
3
fc
o
z_J
ce
*
4-*
M/)
LU
1<N
<
Z
a
o
>
IM
O
0C
h
H/l
UJ
»s
<
z
o
o
g
a.
o
tc
a.
2015
10,27
3.571.106
36.677
2035
9,16
2.615.063
23.945
2016
10,55
3.551.781
37.466
2036
9,71
2.366.864
22.987
2017
10,98
3.369.161
37.006
2037
9,71
2.268.245
22.029
2018
10,11
3.709.856
37.499
2038
9,71
2.169.625
21.071
2019
10,45
3.611.375
37.724
2039
9,71
2.071.006
20.113
2020
10,53
3.650.966
38.437
2040
9,71
1.972.387
19.155
2021
10,25
3.662.835
37.529
2041
10,35
1.850.139
19.155
2022
10,22
3.711.368
37.929
2042
10,35
1.850.139
19.155
2023
10,16
3.437.464
34.913
2043
10,35
1.850.139
19.155
2024
10,06
3.331.780
33.531
2044
10,35
1.850.139
19.155
2025
9,46
3.451.949
32.668
2045
10,35
1.850.139
19.155
2026
9,63
3.282.945
31.623
2046
9,55
2.006.018
19.155
2027
9,60
3.191.010
30.633
2047
9,55
2.006.018
19.155
2028
8,99
3.326.576
29.903
2048
9,55
2.006.018
19.155
2029
8,94
3.213.339
28.730
2049
9,55
2.006.018
19.155
2030
8,93
3.151.948
28.134
2050
9,55
2.006.018
19.155
2031
9,16
3.033.473
27.775
2051
10,06
1.904.762
19.155
2032
9,16
2.928.870
26.817
2052
10,06
1.904.762
19.155
2033
9,16
2.824.268
25.859
2053
10,06
1.904.762
19.155
2034
9,16
24.902
2054
10,06
1.904.762
19.155
107.094.757
1.053.231
2.719.665
SKUPAJ
©Termoelektrarna Šoštanj d.o.o., december 2014
158
Postavitev nadomestnega
bloka159moči 600 MW v TEŠ - Novelirani investicijski program, rev. 6
POSLOVNA SKRIVNOST
V Tabela 60 so prikazane predlagane izhodiščne cene premoga za oskrbo TEŠ, ko obratujeta B5 in B6.
Tabela 60: Predlagane izhodiščne cene premoga za oskrbo TEŠ, ko obratujeta B5 in B6
CENE (v EUR / GJ)
CENE (v EUR/GJ)
2015
2,75
2035
2,75
2016
2,75
2036
2,75
2017
2,75
2037
2,75
2018
2,75
2038
2,75
2019
2,75
2039
2,75
2020
2,75
2040
2,75
2021
2,75
2041
2,75
2022
2,75
2042
2,75
2023
2,75
2043
2,75
2024
2,75
2044
2,75
2025
2,75
2045
2,75
2026
2,75
2046
2,75
2027
2,75
2047
2,75
2028
2,75
2048
2,75
2029
2,75
2049
2,75
2030
2,75
2050
2,75
2031
2,75
2051
2,75
2032
2,75
2052
2,75
2033
2,75
2053
2,75
2034
2,75
2054
2,75
PROIZVODNJA PV ZA OSKRBO TEŠ. KO OBRATUJE SAMO B6
Dne 30.10.2014 je bila s strani HSE podana zahteva za pregled njihovega predloga proizvodnje
Premogovnika Velenje za primer obratovanja TEŠ samo z B6.
Po pregledu predloga proizvodnje PV s strani HSE ugotavljamo, da se lahko predlogu v večji meri
prilagodimo. Na osnovi koncepta odkopavanja in dolgoročnih planov menimo, da lahko pride do
odstopanja v letih od 2025 do 2030. V tem obdobju se ne bo mogoče popolnoma prilagoditi proizvodnji,
kot jo predlaga HSE. Takrat bo glavnina proizvodnje potekala iz G-področja in stebra CD, kjer so višine
odkopavanja 5 do 8 m. Do takrat pa bo večji del proizvodnje prihajal iz jame Pesje, kjer so višine
odkopavanja v povprečju več kot 15 m. Razliko med željeno in prilagojeno proizvodnjo bomo
nadomestili s povečano proizvodnjo po letu 2030.
Parametri odkopavanja za oskrbo TEŠ, ko obratuje samo B6, so prikazani v Tabela 61.
©Termoelektrarna Šoštanj d.o.o., december 2014
159
Postavitev nadomestnega
bloka 6 moči 600 MW v TEŠ - Novelirani investicijski program, rev. 6
POSLOVNA SKRIVNOST
PROIZVODNJA B6 (t)
PROIZVODNJA B6 (TJ)
PROIZVODNJA B6 (t)
PROIZVODNJA B6 (TJ)
2015
10,27
3.571.106
36.677
2035
9,17
2.649.879
24.293
2016
10,59
3.143.484
33.279
2036
9,72
2.400.586
23.336
2017
11,02
3.005.032
33.126
2037
9,72
2.302.296
22.378
2018
10,14
3.269.506
33.167
2038
9,72
2.204.007
21.420
2019
10,48
3.329.710
34.908
2039
9,72
2.105.717
20.462
KURILNOST (GJ/t)
KURILNOST (GJ/t)
Tabela 61: Parametri odkopavanja premoga za oskrbo TEŠ, ko obratuje samo B6
2020
10,57
3.303.346
34.903
2040
9,72
2.007.427
19.504
2021
10,28
3.393.830
34.899
2041
10,35
1.883.817
19.504
2022
10,26
3.402.102
34.894
2042
10,35
1.883.817
19.504
2023
10,19
3.422.794
34.890
2043
10,35
1.883.817
19.504
2024
10,10
3.453.215
34.879
2044
10,35
1.883.817
19.504
2025
9,50
3.495.566
33.200
2045
10,35
1.883.817
19.504
2026
9,67
3.496.225
33.800
2046
9,56
2.040.915
19.504
2027
9,63
3.497.846
33.700
2047
9,56
2.040.915
19.504
2028
9,02
3.546.983
32.000
2048
9,56
2.040.915
19.504
2029
8,97
3.566.170
32.000
2049
9,56
2.040.915
19.504
2030
8,96
3.305.767
29.614
2050
9,56
2.040.915
19.504
2031
9,19
3.169.546
29.124
2051
10,06
1.938.220
19.504
2032
9,19
3.065.302
28.166
2052
10,06
1.938.220
19.504
2033
9,19
2.862.786
26.305
2053
10,06
1.938.220
19.504
2034
9,19
2.747.986
25.250
2054
10,06
1.938.220
19.504
107.094.757
1.053.231
SKUPAJ
•K
m
m
©Termoelektrarna Šoštanj d.o.o., december 2014
160
Postavitev nadomestnega
bloka161moči 600 MW v TEŠ - Novelirani investicijski program, rev. 6
POSLOVNA SKRIVNOST
V Tabela 62 so prikazane predlagane izhodiščne cene premoga za oskrbo TEŠ, ko obratuje samo B6.
Tabela 62: Predlagane izhodiščne cene premoga za potrebe TEŠ, ko obratuje samo B6
CENE (v E U R / G J )
CENE (v EUR / GJ)
2015
2,75
2035
2,72
2016
2,97
2036
2,72
2017
3,00
2037
2,72
2018
3,03
2038
2,71
2019
2,92
2039
2,71
2020
2,97
2040
2,71
2021
2,92
2041
2,71
2022
2,94
2042
2,71
2023
2,78
2043
2,71
2024
2,72
2044
2,71
2025
2,75
2045
2,71
2026
2,70
2046
2,71
2027
2,67
2047
2,71
2028
2,69
2048
2,71
2029
2,67
2049
2,71
2030
2,69
2050
2,71
2031
2,69
2051
2,71
2032
2,72
2052
2,71
2033
2,75
2053
2,71
2034
2,76
2054
2,71
©Termoelektrarna Šoštanj d.o.o., december 2014
161
Postavitev nadomestnega
bloka 6 moči 600 MW v TEŠ - Novelirani investicijski program, rev. 6
POSLOVNA SKRIVNOST
13.2.2. APNENEC
Za potrebe razžveplalne naprave bo treba zagotoviti cca. 130.000 t mletega apnenca letno, odvisno od
vsebnosti žvepla v premogu.
'
,
Za skladiščenje apnenca se bo uporabilo obstoječe skladišče, kot rezerva pri izpadu dnevne dobave.
Sprotna poraba zmletega apnenca se zagotovi z redno dnevno dostavo.
<
V Sloveniji so 4 dobavitelji apnenčeve moke, ki že sedaj dobavljajo aditiv za razžveplalne naprave blokov
4 in 5. Dobavitelji še imajo rezerve v zmogljivosti, ki bi jih lahko koristili za povečano dobavo, pripravljeni
pa so tudi vlagati v povečanje svojih zmogljivosti. Z dobavo apnenca ne bo težav.
<
13.2.3. AMONIAK
Za potrebe naprave za katalitično redukcijo NO* v dimnih plinih bo treba zagotoviti amoniak (v obliki
24 % amoniačne vode). V Sloveniji ni primernega dobavitelja, surovina je iz uvoza iz držav EU. Potrebne
letne količine se gibljejo okrog 6.0001. Skladiščenje bo urejeno v centralnem skladišču za celotno TE.
13.2.4. KEMIKALIJE ZA PRIPRAVO VODE IN ČIŠČENJE ODPADNIH VOD
Za pripravo tehnološke vode in čiščenje odpadnih voda bo treba zagotoviti ustrezne kemikalije. Te se že
sedaj nabavljajo za potrebe obstoječe TE, po dograditvi nove enote se bo samo nekoliko povečala
njihova količina. Z dobavo ne bo težav.
13.2.5. KURILNO O U E
i
»
r
1
r
«
P
Vžigno kurjavo ob zagonu bloka bodo zagotavljali gorilniki na KOEL. Blok se bo z njim oskrboval iz
obstoječega rezervoarja TEŠ. Blok 6 bo opremljen z dnevnim rezervoarjem volumna cca. 250 m 3 in
potrebno inštalacijo za oskrbo oljnih gorilnikov. Letno je predvidenih do 10 zagonov, kar pomeni
približno porabo 300 t/leto.
13.2.6. DEMI IN DEKA VODA
Demineralizirana voda za potrebe parnega krožnega procesa in sistema obratne hladilne vode se bo
zagotavljala iz obstoječe naprave za pripravo demineralizirane vode. Predvidena poraba
demineralizirane vode na bloku 6 znaša 40 m 3 /h.
Za pripravo dekarbonatizirane vode bo zgrajen nov objekt priprave vode z zmogljivostjo 1.200 m 3 /h.
Dekarbonatizirana voda se bo uporabljala za polnjenje in pokrivanje izgub glavnega hladilnega sistema in
v napravi za razžveplanje dimnih plinov. Pripravljala se bo iz surove vode, dobavljene iz reke Pake in
Družmirskega jezera.
©Termoelektrarna Šoštanj d.o.o., december 2014
'
«
162
^
p
i»
Postavitev nadomestnega
bloka163moči 600 MW v TEŠ - Novelirani investicijski program, rev. 6
POSLOVNA SKRIVNOST
13.3. STROŠKI PROIZVODNJE ELEKTRIČNE ENERGIJE BLOKA 6 NA PRAGU TEŠ-A
V Tabela 63 so prikazane projekcije stroškov proizvodnje in proizvodnja električne energije po
vzpostavitvi delovanja investicije za obdobje ekonomske dobe investicijskega projekta. V modelu je bilo
uporabljena predvidena proizvodnja, cena električne energije in cena emisijskih kuponov C0 2 , ki jih je na
osnovi tržnih cen in študije POYRY kot vhodne podatke za NIP 6 posredoval HSE dne 30.10.2014 (Tabela
48: Osnovni scenarij).
V izračunu so upoštevane stalne cene z izjemo cen EE, premoga in kuponov CO2, kjer so upoštevane že
omenjene projekcije cen, pridobljene s strani strokovnih služb HSE.
Predvidena proizvodnja bloka 6 je izračunana s strani HSE na osnovi tržnih cen in napovedi cen študije
Pdyry, razpoložljive količine premoga iz Premogovnika Velenje po posameznih letih ter s strani TEŠ
planirane razpoložljivosti posameznih blokov (Tabela 40), specifične porabe po blokih, planirane porabe
premoga za proizvodnjo toplote, planirane emisijske faktorje CO2 po blokih, planirane emisije CO2 za
proizvodnjo toplote, maksimalne dovoljene letne količine emisij CO2 skladno s podpisano pogodbo z
državo, terminom dokončanja in predvidena proizvodnja bloka 6 v testnem obratovanju ter omejitve
obratovanja ostalih blokov v obdobju testnega obratovanja in po njem, tehnične karakteristike bloka 6 in
zmožnost zagotavljanja sekundarne regulacije, potrebni remonti ter zaustavitve (nege, preklopi
daljnovodov,...) ter ostale tehnične karakteristike proizvodnih enot.
Podatek o proizvodnji za posamezna leta obratovanja je bil posredovan s strani HSE dne 30.10.2014 kot
eden od bistvenih vhodnih podatkov za pripravo predmetne novelacije investicijskega programa za blok
6 TEŠ.
Prikazano proizvodnjo bloka 6 je HSE izračunal na osnovi podatka da bo blok 5 obratovalno sposoben do
leta 2027. Tako je kljub boljšemu izkoristku bloka 6 bolj smiselno obratovati z blokom 5 v dražjih urah,
kot pa dodatno obratovanje bloka 6 v cenejših urah. Po letu 2030 pa prične proizvodnja padati zaradi
zmanjšane količine premoga. V kolikor bi se pokazalo, da razlika med prihodki in variabilnimi stroški
dolgoročno ne pokriva fiksnih stroškov bloka 5 bi bilo potrebno razmisliti o njegovi zaustavitvi že v letu
2016, kar pa bi pozitivno vplivalo na proizvodnjo bloka 6. Poleg tega, da bi blok 6 več obratoval že v
obdobju 2016-2027, bi zaradi manjše skupne porabe premoga TEŠ v tem obdobju lahko po letu 2030
proizvedel dodatno cca. 7 TWh.
©Termoelektrarna Šoštanj d.o.o., december 2014
163
Postavitev nadomestnega bloka 6 moči 600 MW v TEŠ - Novelirani investicijski program, rev. 6
POSLOVNA SKRIVNOST
Tabela 63: Projekcije stroškov proizvodnje (v 000 EUR) in proizvodnja električne energije po vzpostavitvi delovanja investicije za obdobje ekonomske
dobe investicijskega projekta
1. Premog
2. Apnenec
2015
2016
2017
2018
2019
2020
2021
2022
2023
2024
75.232,1
83.384,4
82.556,1
75.100,8
84.109,0
82.241,9
79.803,3
73.961,3
76.787,5
75.679,5
3.114,1
3.494,8
3.415,9
3.312,9
3.066,0
3.185,4
3.138,6
3.128,6
3.464,2
3.429,2
3. Amoniak
790,7
875,5
866,7
787,0
883,3
863,3
837,3
774,9
805,1
793,2
4. DEMI voda
308,2
341,2
337,8
306,7
344,2
336,5
326,3
302,0
313,8
309,2
5. Tehnološka voda
611,1
676,7
669,9
608,3
682,7
667,3
647,1
598,9
622,2
613,1
6. ELKO
230,3
255,0
255,0
255,0
255,0
255,0
255,0
255,0
255,0
255,0
1.138,0
1.260,1
1.247,3
1.132,7
1.271,2
1.242,5
1.205,0
1.115,2
1.158,7
1.141,6
7. Stroški odlaganja produkta
8. Vzdrževanje
1.710,0
3.420,0
3.420,0
3.420,0
3.420,0
3.420,0
3.420,0
3.420,0
3.420,0
3.420,0
9. Ostali stroški 10
9.934,5
11.000,0
11.000,0
11.000,0
11.000,0
11.000,0
11.000,0
11.000,0
11.000,0
11.000,0
10. Amortizacija
25.406,0
50.812,0
50.812,0
50.262,0
49.712,0
49.712,0
49.712,0
49.712,0
49.712,0
49.712,0
11. Stroški dela
7.220,0
7.220,0
7.220,0
7.220,0
7.220,0
3.610,0
7.220,0
7.220,0
7.220,0
7.220,0
12. Stroški financiranja
17.056,9
35.514,2
35.361,9
35.082,5
33.077,9
31.100,1
29.066,2
27.090,2
25.317,5
23.614,3
13. CO2 emisijski kupon
14.833,5
19.099,5
20.145,5
19.072,4
21.591,0
22.396,5
24.200,3
24.309,4
31.193,9
40.046,2
3.383,3
3.603,8
3.396,0
3.451,6
3.744,7
3.883,8
3.891,3
4.059,4
14. Stroški proizvodnje toplote
2.227,2
3.367,5
SKUPAJ vsi stroški
153.990,0
217.322,9
217.321,3
207.361,7
217.061,1
213.871,0
211.005,4
202.824,8
210.991,0
216.942,6
SKUPAJ stroški elektrike 11
151.762,8
213.955,4
213.938,0
203.757,8
213.665,1
210.419,4
207.260,7
198.941,0
207.099,7
212.883,3
3.149,6
3.487,4
3.452,1
3.134,9
3.518,2
3.438,8
3.335,0
3.086,5
3.206,7
3.159,6
48,19
61,35
61,97
65,00
60,73
61,19
62,15
64,46
64,58
67,38
2.811,6
3.116,2
3.085,3
2.806,6
3.143,3
3.073,5
2.982,4
2.764,1
2.869,7
2.828,3
Proizvodnja (GWh)
Lastna cena (EUR/MWh)
Proizvodnja CO2 (000 ton)
10
Postavka Ostali stroški vsebuje: ostale stroške storitev (preriv premoga in druge storitve) in stroške dajatev (stavbna zemljišča: dajatev se povišuje glede na vrednost točke, ki jo določi
občina; odškodnine: vrednost na podlagi sklenjenih letnih odškodninskih sporazumov; ekološke takse: vrednost je odvisna od količine porabljenega premoga in vode; monitoring: zajema
storitve za ekološke raziskave in ekološki nadzor).
11
V izračunu stroškov elektrike so izvzeti stroški proizvodnje toplote.
©Termoelektrarna Šoštanj d.o.o., december 2014
f t
» I
•
1
»
I
t
1
» i
164
Postavitev nadomestnega
bloka 6 moči 600 MW v TEŠ - Novelirani investicijski program, rev. 6
POSLOVNA SKRIVNOST
2025
2026
2027
2028
2029
2030
2031
2032
2033
2034
1. Premog
70.145,9
68.096,1
73.471,4
82.234,0
79.007,9
77.369,0
76.381,6
73.747,5
71.113,3
68.479,2
2. Apnenec
2.904,7
2.818,1
3.045,3
3.411,9
3.275,6
3.206,3
3.164,6
3.053,2
2.941,9
2.830,6
3. Amoniak
734,1
712,2
769,6
862,3
827,8
810,3
799,8
771,7
743,5
715,4
4. DEMI voda
286,1
277,6
300,0
336,1
322,6
315,8
311,7
300,7
289,8
278,8
5. Tehnološka voda
567,4
550,5
594,9
666,5
639,8
626,3
618,2
596,4
574,7
552,9
6. ELKO
255,0
255,0
255,0
255,0
255,0
255,0
255,0
255,0
255,0
255,0
1.056,6
1.025,0
1.107,7
1.241,0
1.191,4
1.166,3
1.151,1
1.110,6
1.070,1
1.029,6
7. Stroški odlaganja produkta
8. Vzdrževanje
3.420,0
3.420,0
3.420,0
3.420,0
3.420,0
3.420,0
3.420,0
3.420,0
3.420,0
3.420,0
9. Ostali stroški
11.000,0
11.000,0
11.000,0
11.000,0
11.000,0
11.000,0
11.000,0
11.000,0
11.000,0
11.000,0
10. Amortizacija
49.712,0
49.712,0
49.712,0
49.712,0
49.712,0
49.712,0
49.712,0
49.712,0
49.712,0
49.712,0
11. Stroški dela
7.220,0
7.220,0
7.220,0
7.220,0
7.220,0
7.220,0
7.220,0
7.220,0
7.220,0
7.220,0
12. Stroški financiranja
21.906,6
16.251,1
15.175,4
12.287,9
9.277,5
8.203,0
7.126,3
6.052,8
4.975,7
3.899,1
13. CO2 emisijski kupon
46.911,0
54.231,1
64.902,1
76.352,8
76.693,3
78.489,5
81.323,3
82.468,8
83.503,3
84.362,7
14. Stroški proizvodnje toplote
4.362,7
4.482,3
4.451,0
4.551,2
4.619,9
4.697,3
4.771,5
4.885,3
5.005,1
5.130,3
SKUPAJ vsi stroški
216.119,4
215.568,7
230.973,2
248.999,5
242.843,1
241.793,5
242.483,4
239.708,7
236.819,3
233.755,4
SKUPAJ stroški elektrike
211.756,7
211.086,4
226.522,2
244.448,2
238.223,2
237.096,2
237.711,9
234.823,4
231.814,2
228.625,0
2.924,1
2.836,9
3.065,6
3.434,7
3.297,4
3.227,7
3.185,7
3.073,6
2.961,6
2.849,5
72,42
74,41
73,89
71,17
72,24
73,46
74,62
76,40
78,27
80,23
2.621,5
2.544,9
2.745,8
3.073,2
2.952,7
2.891,4
2.854,5
2.756,1
2.657,6
2.559,2
Proizvodnja (GWh)
Lastna cena (EUR/MWh)
Proizvodnja CO2 (000 ton)
©Termoelektrarna Šoštanj d.o.o., december 2014
165
Postavitev nadomestnega
bloka 6 moči 600 MW v TEŠ - Novelirani investicijski program, rev. 6
POSLOVNA SKRIVNOST
2035
2036
2037
2038
2039
2040
2041
2042
2043
2044
1. Premog
65.847,7
63.213,6
60.579,5
57.914,1
55.342,5
52.677,1
52.677,1
52.677,1
52.677,1
52.677,1
2. Apnenec
2.719,4
2.608,0
2.496,7
2.384,1
2.275,4
2.162,7
2.162,7
2.162,7
2.162,7
2.162,7
3. Amoniak
687,3
659,1
631,0
602,5
575,1
546,6
546,6
546,6
546,6
546,6
4. DEMI voda
267,9
256,9
245,9
234,8
224,1
213,0
213,0
213,0
213,0
213,0
5. Tehnološka voda
531,2
509,4
487,7
465,7
444,5
422,5
422,5
422,5
422,5
422,5
6. ELKO
255,0
255,0
255,0
255,0
255,0
255,0
255,0
255,0
255,0
255,0
7. Stroški odlaganja produkta
989,1
948,6
908,2
867,2
827,6
786,7
786,7
786,7
786,7
786,7
8. Vzdrževanje
3.420,0
3.420,0
3.420,0
3.420,0
5.130,0
5.130,0
5.130,0
5.130,0
5.130,0
5.130,0
9. Ostali stroški
11.000,0
11.000,0
11.000,0
11.000,0
11.000,0
11.000,0
11.000,0
11.000,0
11.000,0
11.000,0
10. Amortizacija
49.712,0
49.712,0
49.712,0
49.712,0
49.712,0
49.712,0
49.712,0
49.712,0
49.712,0
49.712,0
11. Stroški dela
7.220,0
7.220,0
7.220,0
7.220,0
7.220,0
7.220,0
7.220,0
7.220,0
7.220,0
7.220,0
12. Stroški financiranja
2.823,7
1.776,4
858,0
90,5
0,0
0,0
0,0
0,0
0,0
0,0
13. CO2 emisijski kupon
85.304,3
85.618,7
85.622,5
85.269,8
84.746,1
83.770,3
83.770,3
83.770,3
83.770,3
83.770,3
5.267,3
5.401,6
5.543,1
5.694,4
5.913,3
6.102,4
6.102,4
6.102,4
6.102,4
6.102,4
SKUPAJ vsi stroški
230.777,5
227.197,9
223.436,5
219.435,8
217.752,3
213.895,9
213.895,9
213.895,9
213.895,9
213.895,9
SKUPAJ stroški elektrike
225.510,2
221.796,3
217.893,4
213.741,4
211.839,0
207.793,5
207.793,5
207.793,5
207.793,5
207.793,5
2.737,5
2.625,5
2.513,4
2.400,0
2.290,6
2.177,2
2.177,2
2.177,2
2.177,2
2.177,2
82,38
84,48
86,69
89,06
92,48
95,44
95,44
95,44
95,44
95,44
2.460,8
2.362,4
2.264,0
2.164,4
2.068,2
1.968,6
1.968,6
1.968,6
1.968,6
1.968,6
14. Stroški proizvodnje toplote
Proizvodnja (GWh)
Lastna cena (EUR/MWh)
Proizvodnja CO2 (000 ton)
166
©Termoelektrarna Šoštanj d.o.o., december 2014
•
1 1
» 1
» 1
i
1
t i
» 1
I I
» I
" 1
Postavitev nadomestnega
bloka 6 moči 600 MW v TEŠ - Novelirani investicijski program, rev. 6
POSLOVNA SKRIVNOST
2045
1. Premog
2046
2047
2048
2049
2050
2051
2052
2053
2054
52.677,1
52.677,1
52.677,1
52.677,1
52.677,1
52.677,1
52.677,1
52.677,1
52.677,1
52.677,1
2. Apnenec
2.162,7
2.162,7
2.162,7
2.162,7
2.162,7
2.162,7
2.162,7
2.162,7
2.162,7
2.162,7
3. Amoniak
546,6
546,6
546,6
546,6
546,6
546,6
546,6
546,6
546,6
546,6
4. DEMI voda
213,0
213,0
213,0
213,0
213,0
213,0
213,0
213,0
213,0
213,0
5. Tehnološka voda
422,5
422,5
422,5
422,5
422,5
422,5
422,5
422,5
422,5
422,5
6. ELKO
255,0
255,0
255,0
255,0
255,0
255,0
255,0
255,0
255,0
255,0
786,7
786,7
786,7
786,7
786,7
786,7
786,7
786,7
7. Stroški odlaganja produkta
786,7
786,7
8. Vzdrževanje
5.130,0
5.130,0
5.130,0
5.130,0
5.130,0
5.130,0
5.130,0
5.130,0
5.130,0
5.130,0
9. Ostali stroški
11.000,0
11.000,0
11.000,0
11.000,0
11.000,0
11.000,0
11.000,0
11.000,0
11.000,0
11.000,0
10. Amortizacija
27.588,1
5.464,1
5.464,1
5.464,1
5.464,1
5.280,8
5.097,4
5.097,4
5.097,4
5.097,5
7.220,0
7.220,0
7.220,0
7.220,0
7.220,0
7.220,0
7.220,0
7.220,0
7.220,0
7.220,0
11. Stroški dela
12. Stroški financiranja
0,0
0,0
0,0
0,0
0,0
0,0
0,0
0,0
0,0
0,0
13. CO2 emisijski kupon
83.770,3
83.770,3
83.770,3
83.770,3
83.770,3
83.770,3
83.770,3
83.770,3
83.770,3
83.770,3
14. Stroški proizvodnje toplote
5.470,8
4.839,1
4.839,1
4.839,1
4.839,1
4.833,9
4.828,7
4.828,7
4.828,7
4.828,7
SKUPAJ vsi stroški
191.772,0
169.648,0
169.648,0
169.648,0
169.648,0
169.464,7
169.281,3
169.281,3
169.281,3
169.281,4
SKUPAJ stroški elektrike
186.301,2
164.808,9
164.808,9
164.808,9
164.808,9
164.630,8
164.452,6
164.452,6
164.452,6
164.452,7
2.177,2
2.177,2
2.177,2
2.177,2
2.177,2
2.177,2
2.177,2
2.177,2
2.177,2
2.177,2
85,57
75,70
75,70
75,70
75,70
75,62
75,53
75,53
75,53
75,53
1.968,6
1.968,6
1.968,6
1.968,6
1.968,6
1.968,6
1.968,6
1.968,6
1.968,6
1.968,6
Proizvodnja (GWh)
Lastna cena (EUR/MWh)
Proizvodnja CO2 (000 ton)
©Termoelektrarna Šoštanj d.o.o., december 2014
167
Postavitev nadomestnega
bloka168moči 600 MW v TEŠ - Novelirani investicijski program, rev. 6
POSLOVNA SKRIVNOST
13.4. PROJEKCIJA PRIHODKOV IN STROSKOV POSLOVANJA PO VZPOSTAVITVI
DELOVANJA INVESTICIJE ZA OBDOBJE EKONOMSKE DOBE
INVESTICIJSKEGA PROJEKTA
Prihodki projekta so prihodki od prodaje električne in toplotne energije ter prihodki od prodaje pepela in
sadre. Prihodki od prodaje električne energije so računani na osnovi povprečnih prodajnih cen TEŠ-a, ki
so prikazane v Tabela 48.
Prihodki od prodaje toplotne energije so računani po izhodiščni ceni 11 EUR/MWh, kolikor znaša
trenutna pogodbena prodajna cena za toploto med TEŠ in Komunalnim podjetjem Velenje. Prihodki od
prodaje pepela in sadre so računani po izhodiščni ceni 7 EUR/t pepela in 7 EUR/t sadre.
Stroški vsebujejo vse stroške, izračunane in navedene v poglavju 13.3. Vsi vhodni podatki o cenah ostalih
energentov so usklajeni med strokovnimi službami HSE in TEŠ.
V Tabela 64 so prikazane projekcije prihodkov in stroškov poslovanja po vzpostavitvi delovanja
investicije za obdobje ekonomske dobe investicijskega projekta.
Projekcije v vseh letih obratovanja kažejo pozitivni poslovni izid oz. dobiček pri poslovanju z izjemo v
prvih štirih letih poslovanja (2015-2018), ko zaradi izredno nizke odkupne cene električne energije
nastopi izguba.
V primeru razgradnje bloka 6 se ocenjuje, da bi višina prihodkov od prodaje materiala in opreme ob
koncu obratovanja dosegla vsaj višino stroškov same razgradnje, zaradi česar bi bil v primeru morebitne
potrebe po razgradnji učinek na poslovanje nevtralen.
m
*
©Termoelektrarna Šoštanj d.o.o., december 2014
168
Postavitev nadomestnega bloka 6 moči 600 MW v TEŠ - Novelirani investicijski program, rev. 6
POSLOVNA SKRIVNOST
Tabela 64: Projekcije prihodkov in stroškov poslovanja po vzpostavitvi delovanja investicije za obdobje ekonomske dobe investicijskega projekta (v
000 EUR)
2015
2016
2017
2018
2019
2020
2021
2022
2023
2024
PRIHODKI
147.204,7
171.001,4
168.628,2
179.236,1
219.798,6
225.063,9
241.456,1
237.286,7
254.688,8
279.225,7
1. Prodaja el. in toplote
146.198,7
169.995,5
167.622,2
178.230,1
218.792,7
224.057,9
240.450,1
236.280,7
253.682,8
278.219,7
2. Prodaja pepela in sadre
STROŠKI
1. Premog
1.006,0
1.006,0
1.006,0
1.006,0
1.006,0
1.006,0
1.006,0
1.006,0
1.006,0
1.006,0
153.990,0
217.322,9
217.321,3
207.361,7
217.061,1
213.871,0
211.005,4
202.824,8
210.991,0
216.942,6
75.232,1
83.384,4
82.556,1
75.100,8
84.109,0
82.241,9
79.803,3
73.961,3
76.787,5
75.679,5
2. Vzdrževanje
1.710,0
3.420,0
3.420,0
3.420,0
3.420,0
3.420,0
3.420,0
3.420,0
3.420,0
3.420,0
3. Amortizacija
25.406,0
50.812,0
50.812,0
50.262,0
49.712,0
49.712,0
49.712,0
49.712,0
49.712,0
49.712,0
4. Stroški dela
3.610,0
7.220,0
7.220,0
7.220,0
7.220,0
7.220,0
7.220,0
7.220,0
7.220,0
7.220,0
5. Stroški financiranja
17.056,9
35.514,2
35.361,9
35.082,5
33.077,9
31.100,1
29.066,2
27.090,2
25.317,5
23.614,3
6. Ostali stroški
16.141,5
17.872,7
17.805,9
17.203,9
17.931,2
17.780,5
17.583,6
17.111,9
17.340,1
17.250,7
7. CO2 emisijski kuponi
14.833,5
19.099,5
20.145,5
19.072,4
21.591,0
24.309,4
31.193,9
40.046,2
-6.785,3
-46.321,4
-48.693,1
-28.125,6
2.737,5
22.396,5
11.192,9
24.200,3
DOBIČEK/IZGUBA
30.450,7
34.461,9
43.697,8
62.283,1
5.176,6
5.858,5
-46.321,4
-48.693,1
-28.125,6
2.737,5
11.192,9
25.274,1
28.603,4
7.428,6
36.269,1
10.588,1
-6.785,3
Davek iz dobička
12
ČISTI DOBIČEK/IZGUBA
51.694,9
12
Zaradi spremembe Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2) bo TEŠ iz naslova investicije v nadomestni blok 6 koristil davčni ščit in je upravičen do znižanja davčne osnove v
naslednjih davčnih obdobjih.
©Termoelektrarna Šoštanj d.o.o., december 2014
169
Postavitev nadomestnega
bloka 6 moči 600 MW v TEŠ - Novelirani investicijski program, rev. 6
POSLOVNA SKRIVNOST
2025
2026
PRIHODKI
259.327,3
263.230,1
287.387,4
320.691,5
316.629,3
306.034,6
311.023,1
317.395,4
321.013,7
328.114,5
1. Prodaja el. in toplote
258.321,4
262.224,1
286.381,4
319.698,3
315.647,2
305.062,1
309.709,5
316.128,0
319.792,5
326.939,6
1.006,0
1.006,0
1.006,0
993,2
982,2
972,5
1.313,6
1.267,4
1.221,2
1.175,0
216.119,4
215.568,7
230.973,2
248.999,5
242.843,1
241.793,5
242.483,4
239.708,7
236.819,3
233.755,4
68.479,2
2. Prodaja pepela in sadre
STROŠKI
1. Premog
2027
2029
2028
2030
2032
2031
2033
2034
70.145,9
68.096,1
73.471,4
82.234,0
79.007,9
77.369,0
76.381,6
73.747,5
71.113,3
2. Vzdrževanje
3.420,0
3.420,0
3.420,0
3.420,0
3.420,0
3.420,0
3.420,0
3.420,0
3.420,0
3.420,0
3. Amortizacija
49.712,0
49.712,0
49.712,0
49.712,0
49.712,0
49.712,0
49.712,0
49.712,0
49.712,0
49.712,0
7.220,0
7.220,0
7.220,0
7.220,0
7.220,0
7.220,0
7.220,0
7.220,0
7.220,0
7.220,0
12.287,9
9.277,5
8.203,0
7.126,3
6.052,8
4.975,7
3.899,1
4. Stroški dela
5. Stroški financiranja
21.906,6
16.251,1
15.175,4
6. Ostali stroški
16.803,9
16.638,4
17.072,4
17.772,8
17.512,3
17.380,0
17.300,3
17.087,6
16.875,0
16.662,3
7. CO2 emisijski kuponi
46.911,0
54.231,1
64.902,1
76.352,8
76.693,3
78.489,5
81.323,3
82.468,8
83.503,3
84.362,7
DOBIČEK
43.207,9
47.661,4
56.414,1
71.692,0
73.786,3
64.241,1
68.539,7
77.686,7
84.194,4
94.359,2
7.345,3
8.102,4
9.590,4
12.187,6
12.543,7
10.921,0
11.651,8
13.206,7
14.313,1
16.041,1
35.862,6
39.558,9
46.823,7
59.504,4
61.242,6
53.320,1
56.888,0
64.480,0
69.881,4
78.318,1
Davek iz dobička
ČISTI DOBIČEK
©Termoelektrarna Šoštanj d.o.o., december 2014
i
§
«
t
i
9
i
f
i
»
i
v i
170
t
i
t
%
t i
r
i
^
""
~
^
-
-
~
~
"
"
~
-
'
*
Postavitev nadomestnega
bloka 6 moči 600 MW v TEŠ - Novelirani investicijski program, rev. 6
POSLOVNA SKRIVNOST
2035
2036
2037
2038
2039
2041
2040
2042
2044
2043
PRIHODKI
316.747,2
307.494,4
296.969,1
283.015,4
274.788,0
268.988,1
268.988,1
268.988,1
268.988,1
268.988,1
1. Prodaja el. in toplote
315.618,3
306.411,8
295.932,7
282.025,8
273.843,5
268.090,3
268.090,3
268.090,3
268.090,3
268.090,3
1.128,8
1.082,6
1.036,4
989,6
944,5
897,8
897,8
897,8
897,8
897,8
230.777,5
227.197,9
223.436,5
219.435,8
217.752,3
213.895,9
213.895,9
213.895,9
213.895,9
213.895,9
55.342,5
52.677,1
52.677,1
52.677,1
52.677,1
52.677,1
2. Prodaja pepela in sadre
STROŠKI
1. Premog
65.847,7
63.213,6
60.579,5
57.914,1
2. Vzdrževanje
3.420,0
3.420,0
3.420,0
3.420,0
5.130,0
5.130,0
5.130,0
5.130,0
5.130,0
5.130,0
3. Amortizacija
49.712,0
49.712,0
49.712,0
49.712,0
49.712,0
49.712,0
49.712,0
49.712,0
49.712,0
49.712,0
4. Stroški dela
7.220,0
7.220,0
7.220,0
7.220,0
7.220,0
7.220,0
7.220,0
7.220,0
7.220,0
7.220,0
858,0
90,5
0,0
0,0
0,0
0,0
0,0
0,0
15.386,5
15.386,5
15.386,5
15.386,5
15.386,5
83.770,3
83.770,3
83.770,3
83.770,3
5. Stroški financiranja
2.823,7
1.776,4
6. Ostali stroški
16.449,8
16.237,2
16.024,5
15.809,3
15.601,7
7. CO2 emisijski kuponi
85.304,3
85.618,7
85.622,5
85.269,8
84.746,1
DOBIČEK
85.969,6
80.296,5
73.532,6
63.579,6
57.035,7
83.770,3
55.092,2
55.092,2
55.092,2
55.092,2
55.092,2
Davek iz dobička
14.614,8
13.650,4
12.500,5
10.808,5
9.696,1
9.365,7
9.365,7
9.365,7
9.365,7
9.365,7
ČISTI DOBIČEK
71.354,8
66.646,1
61.032,1
52.771,1
47.339,7
45.726,5
45.726,5
45.726,5
45.726,5
45.726,5
©Termoelektrarna Šoštanj d.o.o., december 2014
171
Postavitev nadomestnega
bloka 6 moči 600 MW v TEŠ - Novelirani investicijski program, rev. 6
POSLOVNA SKRIVNOST
2045
2046
2047
2048
2049
2050
2052
2051
2053
2054
PRIHODKI
268.988,1
268.988,1
268.988,1
268.988,1
268.988,1
268.988,1
268.988,1
268.988,1
268.988,1
268.988,1
1. Prodaja el. in topi.
268.090,3
268.090,3
268.090,3
268.090,3
268.090,3
268.090,3
268.090,3
268.090,3
268.090,3
268.090,3
897,8
897,8
897,8
897,8
897,8
897,8
897,8
897,8
897,8
897,8
191.772,0
169.648,0
169.648,0
169.648,0
169.648,0
169.464,7
169.281,3
169.281,3
169.281,3
169.281,4
52.677,1
52.677,1
52.677,1
2. Prodaja pepela in sadre
STROŠKI
1. Premog
52.677,1
52.677,1
52.677,1
52.677,1
52.677,1
52.677,1
52.677,1
2. Vzdrževanje
5.130,0
5.130,0
5.130,0
5.130,0
5.130,0
5.130,0
5.130,0
5.130,0
5.130,0
5.130,0
3. Amortizacija
27.588,1
5.464,1
5.464,1
5.464,1
5.464,1
5.280,8
5.097,4
5.097,4
5.097,4
5.097,5
7.220,0
7.220,0
7.220,0
7.220,0
7.220,0
7.220,0
7.220,0
7.220,0
7.220,0
7.220,0
0,0
0,0
0,0
0,0
0,0
0,0
0,0
0,0
0,0
0,0
4. Stroški dela
5. Stroški financiranja
6. Ostali stroški
15.386,5
15.386,5
15.386,5
15.386,5
15.386,5
15.386,5
15.386,5
15.386,5
15.386,5
15.386,5
7. CO2 emisijski kuponi
83.770,3
83.770,3
83.770,3
83.770,3
83.770,3
83.770,3
83.770,3
83.770,3
83.770,3
83.770,3
DOBIČEK
77.216,2
99.340,1
99.340,1
99.340,1
99.340,1
99.523,4
99.706,8
99.706,8
99.706,8
99.706,7
Davek iz dobička
13.126,7
16.887,8
16.887,8
16.887,8
16.887,8
16.919,0
16.950,2
16.950,2
16.950,2
16.950,1
ČISTI DOBIČEK
64.089,4
82.452,3
82.452,3
82.452,3
82.452,3
82.604,4
82.756,6
82.756,6
82.756,6
82.756,6
©Termoelektrarna Šoštanj d.o.o., december 2014
172
Postavitev nadomestnega
bloka 6 moči 600 MW v TEŠ - Novelirani investicijski program, rev. 6
POSLOVNA SKRIVNOST
13.5. LIKVIDNOST PROJEKTA
Za prikaz likvidnosti projekta, tako v fazi izgradnje kot v fazi rednega obratovanja, je narejen finančni tok
projekta, podan v Tabela 65.
Prilive finančnega toka projekta tvorijo:
•
prihodki od prodaje
•
viri financiranja investicije (lastniški viri in kreditna sredstva)
Odlive finančnega toka projekta predstavljajo:
•
investicijski stroški
•
stroški obratovanja (brez amortizacije)
•
obveznosti do virov financiranja (glavnica, obresti in drugi stroški financiranja)
•
davek od dobička
©Termoelektrarna Šoštanj d.o.o., december 2014
173
Postavitev nadomestnega
bloka 6 moči 600 MW v TEŠ - Novelirani investicijski program, rev. 6
POSLOVNA SKRIVNOST
Tabela 65: Likvidnost investicijskega projekta (v 000 EUR)
Že real.
PRILIVI
2014
750.000,0
2019
2018
2020
168.628,2
179.236,1
219.798,6
225.063,9
241.456,1
237.286,7
0,0
147.204,7
171.001,4
168.628,2
179.236,1
219.798,6
225.063,9
241.456,1
237.286,7
750.000,0
14.334,0
165.439,0
0,0
14.334,0
82.439,0
188.925,9
207.990,0
210.053,5
207.114,2
203.894,3
206.225,0
209.038,7
750.000,0
0,0
83.000,0
ODLIVI
1.248.684,7
14.334,0
295.610,7
1. Investicija
1.248.684,7
14.334,0
165.439,0
0,0
13.200,0
13.200,0
2. Stroški obratovanja
111.527,1
130.996,7
131.147,4
122.017,1
134.271,2
133.058,9
132.227,2
126.022,6
3. Glavnice, obresti in
drugi odhodki
financiranja
18.644,6
57.929,3
76.842,5
74.836,4
72.843,0
70.835,4
68.821,2
63.957,5
5.176,6
5.858,5
35.231,0
28.248,0
NETO PRILIVI
0,0
17.033,0
-39.361,7
-17.924,5
V «
» 1
? 1
f «
I «
-30.817,4
12.684,4
21.169,6
174
©Termoelektrarna Šoštanj d.o.o., december 2014
i «
2022
171.001,4
4. Davek iz dobička
•
2021
312.643,7
- lastniški viri
- kreditna sredstva
2017
2016
14.334,0
1. Prihodki od prodaje
2. Viri financiranja
2015
I «
» 1
I I
"
1
Postavitev nadomestnega
bloka 6 moči 600 MW v TEŠ - Novelirani investicijski program, rev. 6
POSLOVNA SKRIVNOST
2023
2024
2025
2026
2027
2028
2029
2030
2031
2032
2033
PRILIVI
254.688,8
279.225,7
259.327,3
263.230,1
287.387,4
320.691,5
316.629,3
306.034,6
311.023,1
317.395,4
321.013,7
1. Prihodki od prodaje
254.688,8
279.225,7
259.327,3
263.230,1
287.387,4
320.691,5
316.629,3
306.034,6
311.023,1
317.395,4
321.013,7
202.696,2
211.769,3
199.672,6
373.417,7
213.187,3
306.828,6
309.483,9
242.282,5
230.504,6
229.284,0
227.501,4
2. Viri financiranja
- lastniški viri
- kreditna sredstva
ODLIVI
1. Investicija
2. Stroški obratovanja
3. Glavnice, obresti in
drugi odhodki
financiranja
4. Davek iz dobička
NETO PRILIVI
13.200,0
13.200,0
135.961,5
143.616,4
144.500,8
149.605,6
166.085,9
186.999,6
183.853,6
183.878,6
185.645,1
183.943,9
182.131,6
59.306,1
57.564,8
47.826,4
202.509,7
37.511,0
107.641,4
113.086,7
34.282,9
33.207,7
32.133,3
31.056,8
7.428,6
10.588,1
7.345,3
8.102,4
9.590,4
12.187,6
12.543,7
10.921,0
11.651,8
13.206,7
14.313,1
51.992,6
67.456,4
59.654,8
-110.187,6
74.200,1
13.862,9
7.145,4
63.752,2
80.518,5
88.111,4
93.512,3
2034
2035
2036
2038
2039
2041
2042
2043
2044
2037
2040
PRILIVI
328.114,5
316.747,2
307.494,4
296.969,1
283.015,4
274.788,0
268.988,1
268.988,1
268.988,1
268.988,1
268.988,1
1. Prihodki od prodaje
328.114,5
316.747,2
307.494,4
296.969,1
283.015,4
274.788,0
268.988,1
268.988,1
268.988,1
268.988,1
268.988,1
239.366,2
221.761,6
214.482,9
206.884,1
204.064,7
177.736,3
173.549,6
173.549,6
186.749,6
173.549,6
173.549,6
164.183,9
164.183,9
2. Viri financiranja
- lastniški viri
- kreditna sredstva
ODLIVI
1. Investicija
13.200,0
13.200,0
13.200,0
2. Stroški obratovanja
180.144,3
178.241,8
175.709,5
172.866,5
169.633,2
168.040,3
164.183,9
3. Glavnice in obresti
29.980,9
28.905,0
25.123,0
21.517,0
10.422,9
0,0
0,0
164.183,9
164.183,9
4. Davek iz dobička
16.041,1
14.614,8
13.650,4
12.500,5
10.808,5
9.696,1
9.365,7
9.365,7
9.365,7
9.365,7
9.365,7
NETO PRILIVI
88.748,3
94.985,5
93.011,5
90.085,0
78.950,7
97.051,7
95.438,5
95.438,5
82.238,5
95.438,5
95.438,5
©Termoelektrarna Šoštanj d.o.o., december 2014
175
Postavitev nadomestnega
bloka 6 moči 600 MW v TEŠ - Novelirani investicijski program, rev. 6
POSLOVNA SKRIVNOST
2045
2046
2047
2048
2049
2050
2051
2052
2053
2054
PRILIVI
268.988,1
268.988,1
268.988,1
268.988,1
268.988,1
268.988,1
268.988,1
268.988,1
268.988,1
268.988,1
1. Prihodki od prodaje
268.988,1
268.988,1
268.988,1
268.988,1
268.988,1
268.988,1
268.988,1
268.988,1
268.988,1
268.988,1
177.310,7
194.271,7
181.071,7
181.071,7
181.071,7
194.302,9
181.134,1
181.134,1
181.134,1
181.134,0
2. Viri financiranja
- lastniški viri
- kreditna sredstva
ODLIVI
1. Investicija
13.200,0
2. Stroški obratovanja
13.200,0
164.183,9
164.183,9
164.183,9
164.183,9
164.183,9
164.183,9
164.183,9
164.183,9
164.183,9
164.183,9
4. Davek iz dobička
13.126,7
16.887,8
16.887,8
16.887,8
16.887,8
16.919,0
16.950,2
16.950,2
16.950,2
16.950,1
NETO PRILIVI
91.677,5
74.716,4
87.916,4
87.916,4
87.916,4
74.685,2
87.854,0
87.854,0
87.854,0
87.854,1
3. Glavnice in obresti
©Termoelektrarna Šoštanj d.o.o., december 2014
I
«
f
i
1 1
t i
»
1
I I
176
Postavitev nadomestnega
bloka177moči 600 MW v TEŠ - Novelirani investicijski program, rev. 6
POSLOVNA SKRIVNOST
14.
PRESOJA UPRAVIČENOSTI INVESTICIJE
Za presojo upravičenosti investicije je napravljen izračun finančno tržne učinkovitosti po stalnih cenah. V
skladu z Uredbo o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju
javnih financ (UL RS št. 60/2006 in št. 54/2010) »stalne cene« predstavljajo enotni imenovalec vseh
vrednostnih izrazov. Praviloma so to cene, ki veljajo takrat, ko se izdeluje investicijska dokumentacija.
Stalne cene lahko vključujejo tudi pričakovane strukturne spremembe (na primer spremembo razmerja
med ponudbo in povpraševanjem), ki se preverjajo v analizi občutljivosti.
Za izračun učinkov investicije smo uporabili scenarij cen električne energije in cen emisijskih kuponov
CO2, ki jih je kot vhodne podatke za NIP 6 posredoval HSE dne 30.10.2014, ki edini v okviru skupine HSE
izvaja trženje in prodajo električne energije za celotno skupino.
HSE d.0.0. je pri prognozi prodajnih cen električne energije in nakupnih cen emisijskih kuponov CO2 v
osnovnem scenariju uporabil trenutne tržne cene pasovne energije in CO2 kuponov za dobavo v letih
2015, 2016 in 2017, od vključno leta 2017 dalje pa cene električne energije za pas in cene CO2 kuponov
iz študije Wholesale Electricity Priče Projections ForSlovenia - An ILEX Extended Market Update Note to
Holding Slovenske elektrarne d.0.0. July 2014 Edition, ki jo je izdelalo podjetje Pôyry Management
Consulting Austria GmbH v juliju 2014 za izdelavo noveliranega investicijskega programa TEŠ B6,
naročnik študije pa je bil HSE d.0.0., predviden obratovalni diagram premogovnih blokov TEŠ d.0.0. nad
pasom, predvidene prihodke od sistemskih storitev in predvidene stroške izpadov premogovnih blokov
TEŠ d.0.0. Pri prognozi prodajnih cen električne energije in CO2 kuponov TEŠ d.0.0. je HSE d.0.0.
upošteval tudi že prodano električno energijo in nakupe CO2 kuponov. Izračunana prodajna cena
električne energije velja za celotno proizvodnjo TEŠ d.0.0. iz premogovnih blokov in vključuje tudi
dodatne prihodke iz naslova sistemskih storitev.
V izračunu so upoštevane stalne cene z izjemo cen EE in kuponov CO2, kjer so upoštevane že omenjene
projekcije cen, pridobljene s strani HSE in PV.
14.1. FINANČNO-TRŽNI UČINKI
Dinamični pokazatelji projekta temeljijo na sedanji vrednosti oziroma na diskontiranih vrednostih. Za
preračun na sedanjo vrednost se uporablja diskontna stopnja. Višina diskontne stopnje vpliva na
vrednosti dinamičnih pokazateljev posebno pa še na višino NSV. Pri enakih donosih in enaki vrednosti
investicijskih izdatkov bo NSV praviloma večja, če uporabimo nižjo diskontno stopnjo, in manjša, če
uporabimo višjo diskontno stopnjo. Vprašanja povezana z ustrezno višino diskontne stopnje v finančni
analizi (finančna diskontna stopnja) in diskontne stopnje v ekonomski analizi (družbena diskontna
stopnja) ter relacijama med obema so obširno obdelana v ekonomsko-teoretični literaturi. V praksi je
določitev obeh v povezavi z nacionalno sektorsko politiko povezana z izvedbo celovite študije na
nacionalni ravni oziroma z uporabo priporočil (kot v priročniku Evropske komisije Guide to Cost Benefit
Analysis of Investment Projects, DG Regional Policy, julij 2008), ki temeljijo na splošnih študijah. V
priročniku je priporočena 5 % družbena diskontna stopnja.
V finančno tržni analizi je uporabljena za diskontno stopnjo individualna diskontna stopnja, ki je
izračunana v višini tehtane sredine stroškov kapitala (WACC) in za primerjavo tudi splošna diskontna
stopnja, ki jo določa Uredba o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije
na področju javnih financ.
©Termoelektrarna Šoštanj d.o.o., december 2014
177
Postavitev nadomestnega
bloka178moči 600 MW v TEŠ - Novelirani investicijski program, rev. 6
POSLOVNA SKRIVNOST
Za dinamično oceno finančno tržnih učinkov je za projekt izračunana individualna diskontna stopnja po
metodi tehtanega povprečja stroškov kapitala (WACC).
Za izračun tehtanega povprečja stroškov kapitala (WACC) je uporabljena naslednja splošna formula:
W A C C = — * Re
V
— * Rd * (1 - T c )
Kjer pomeni:
Re = donos na lastniška sredstva (kapital)
Rd = obrestna mera za sposojena sredstva
E = lastniška sredstva (kapital)
D = posojila
V= E+D
E/V = delež lastniških sredstev (kapitala) v skupnih virih
D/V = delež dolga v skupnih virih
Tc = davčna stopnja na dobiček
Izračun tehtanega povprečja stroškov kapitala je prikazan v Tabela 66.
»
Tabela 66: Izračun tehtanega povprečja stroškov kapitala za projekt TE§6
Sredstva
Znesek
(tisoč EUR)
1. Kapital HSE
2. Kapital TEŠ
497.216,0
98.241,7
3.
3.
3.
5.
110.000,0
440.000,0
200.000,0
83.000,0
EIB posojilo A
EIB posojilo B
EBRD
Kredit skupine HSE
Davčna stopnja
WACC
Obrestna mera po
davku
9,00%
9,00 %
3,49%
3,15 %
5,06 %
3,32%
Obrestna
mera
«
•i
•
4,20%
3,80 %
6,10 %
m
4,00%
m
17,00 %
M
m
5,89%
Tehtano povprečje stroškov kapitala za projekt bloka 6 v TEŠ znaša 5,89 %. Tehtano povprečje stroškov
kapitala predstavlja individualno diskontno stopnjo, k i j e uporabljena za izračun dinamičnih pokazateljev
projekta.
Uredba o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih
financ v 8. členu predpisuje splošno diskontno stopnjo v višini 7 %. Za primerjavo tega projekta z ostalimi
je NSV projekta izračunana tudi pri 7 % diskontni stopnji.
|||r
©Termoelektrarna Šoštanj d.o.o., december 2014
178
Postavitev nadomestnega
bloka179moči 600 MW v TEŠ - Novelirani investicijski program, rev. 6
POSLOVNA SKRIVNOST
Tabela 67: Finančno tržni učinki
Doba vračila investicijskih vlaganj (let)
NSV pri WACC 5,89 % (v 000 EUR)
NSV pri 7 % d.s. (v 000 EUR)
ISD
RNSV
Kazalnik relativne koristnosti
Donosnost na lastniški kapital (ROE)
LCOE - diskontirana proizvodna cena električne
energije (pred davki, EUR/MWh)
Povprečna lastna cena (EUR/MWh)
Povprečna lastna cena brez CO2 (EUR/MWh)
16
54.948,3
-133.835,4
6,19 %
0,050
1,015
8,09 %
82,3
74,58
50,87
Za izračun finančno-tržne učinkovitosti je sestavljen ekonomski tok projekta, ki zajema obdobje izvedbe
projekta in 40-letno obdobje poslovanja (ekonomska doba projekta).
Prilive ekonomskega toka sestavljajo prihodek od prodaje električne in toplotne energije, prihodek od
prodaje pepela in sadre. Odlive ekonomskega toka pa predstavljajo vrednost investicije (brez stroškov
financiranja), stroški poslovanja (brez amortizacije in stroškov financiranja) in davek na dobiček, ki bi ga
projekt ustvaril. Uporabljena je individualna diskontna stopnja v višini WACC, to je 5,89 %, za primerjavo
pa tudi 7 % diskontna stopnja.
Podrobni podatki ekonomskega toka projekta so podani v Priloga 2.
Izračunani so naslednji ekonomski kazalci:
Doba vračila investicijskih vlaganj: 16 let
Doba vračila investicijskih vlaganj je čas (obdobje, izraženo s številom let), v katerem ustvarjena prosta
denarna sredstva pokrijejo investicijske stroške. Glede na to, da je ekonomska doba projekta 40 let, je
kazalnik dobe vračanja investicijskih vlaganj krepko pozitiven.
Neto sedanja vrednost
Pri tej metodi investicijske izdatke in donose diskontiramo na začetni termin (to), ko nastopijo prvi
investicijski izdatki. S tem ko jih diskontiramo, ustrezno vključimo časovno komponento denarja.
Diskontna stopnja izraža stopnjo zahtevanega donosa.
Po tem pokazatelju je investicija sprejemljiva, če je njena neto sedanja vrednost večja od 0. NSV projekta
znaša:
•
(diskontni faktor: WACC 5,89 %):
54.000,9 tisoč EUR
•
(diskontni faktor: 7 %):
-133.000,8 tisoč EUR
Interna stopnja donosnosti: 6,19 %
Interna stopnja donosa je tista diskontna stopnja, pri kateri je neto sedanja vrednost enaka 0. Da je
investicija po tem pokazatelju spremenljiva mora vedno biti Interna stopnja donosa višja od individualne
zahtevane stopnje donosa (WACC).
©Termoelektrarna Šoštanj d.o.o., december 2014
179
I
Postavitev nadomestnega
bloka 6 moči 600 MW v TEŠ - Novelirani investicijski program, rev. 6
POSLOVNA SKRIVNOST
Relativna neto sedanja vrednost: 0,050
Relativna NSV meri neto donos na enoto investicijskih stroškov. Izračunamo jo iz razmerja med NSV in
sedanjo vrednostjo investicijskih stroškov in pomeni primerjavo med vsoto vseh diskontiranih neto
prilivov (NSV) in vsoto diskontiranih investicijskih vlaganj.
1
Kazalnik relativne koristnosti: 1,015
Kazalnik relativne koristnosti je razmerje med sedanjo vrednostjo vseh koristi projekta in sedanjo
vrednostjo stroškov. D a j e naložba upravičena, mora biti kazalnik večji od 1.
'
«
Donosnost na vloženi kapital
Donos na kapital je izražen v odstotkih in pokaže dobičkonosnost virov sredstev, ki jih zagotavljajo
delničarji. Povprečna donosnost vloženega kapitala po statični metodi (ROE) znaša 8,09 %.
«
Investicija je sprejemljiva ob upoštevanju predpostavk, da je doba vračila investicijskih vlaganj krajša
od življenjske dobe projekta, da je neto sedanja vrednost (NSV) pri 5,89 % WACC pozitivna, da je
interna stopnja donosnosti (ISD) višja od povprečne cene virov financiranja (WACC) in da je relativna
neto sedanja vrednost (RNSV) pozitivna (kazalnik relativne koristnosti je večji od 1).
'
•
'
i
{
r
i
t«
«
«P
©Termoelektrarna Šoštanj d.o.o., december 2014
180
Postavitev nadomestnega
bloka 6 moči 600 MW v TEŠ - Novelirani investicijski program, rev. 6
POSLOVNA SKRIVNOST
14.2. EKONOMSKA MERILA
Ekonomsko vrednotenje izhaja iz predpostavke, da je vložke projekta treba opredeliti na podlagi njihovih
oportunitetnih stroškov. Ekonomska analiza je narejena na podlagi družbenega vidika.
Kot izhodišče ekonomske analize upoštevamo denarne tokove po stalnih cenah iz finančne analize, pri
čemer pa je pri izračunih ekonomske upravičenosti investicije iz izračuna izvzeto plačilo davka od
dobička pravnih oseb. S tem pristopom so tako poenostavljeno ocenjene eksternalije projekta.
Uporabljena je 5 % diskontna stopnja.
Tabela 68: Rezultati izračuna ekonomske upravičenosti investicije
Doba vračila investicijskih vlaganj
Ekonomska NSV pri 5 % diskontni stopnji (v 000 EUR)
ISD
RNSV
Kazalnik relativne koristnosti
16
376.283,4
6,75%
0,332
1,059
14.3. RAZVOJNA MERILA
Investicija ustreza ciljem narodnogospodarskega, sektorskega razvoja in varstva okolja, če doseže
določen odstotek možnih točk, ki jih določi sektorska metodologija. Čeprav je bila Uredba o enotni
metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ objavljena v
Uradnem listu že leta 1998 ter obnovljena v letu 2006, sektorska metodologija do danes še ni objavljena,
zato ocene ustreznosti investicije z vidika razvojnih meril ni mogoče narediti. Kot pa je že opisano v
poglavju 4 Analiza obstoječega stanja, je projekt blok 6 ključni razvojni projekt v slovenski energetiki.
©Termoelektrarna Šoštanj d.o.o., december 2014
181
Postavitev nadomestnega
bloka182moči 600 MW v TEŠ - Novelirani investicijski program, rev. 6
POSLOVNA SKRIVNOST
15. POSLOVANJE TEŠ Z INVESTICIJO
Glede na to, da bo blok 6 v določenem obdobju obratoval skupaj z ostalimi proizvodnimi enotami v TEŠ,
v nadaljevanju prikazujemo tudi rezultate poslovanja TEŠ kot celote.
Za TEŠ kot celoto so upoštevani naslednji vhodni podatki:
•
za blok 6 vsi v tem NIP podani podatki in izračuni
•
za ostale bloke so upoštevani načrtovani rezultati poslovanja za leto 2014 in dolgoročne
projekcije poslovanja TEŠ in HSE ter plan obratovanja in zaustavitev posameznih blokov
V projekciji poslovanja TEŠ kot celote so upoštevana vlaganja v opredmetena osnovna sredstva, ki se
prenašajo v učinke skozi obračunane in povečane stroške amortizacije. Predvidena so vlaganja za
zagotavljanje zanesljivosti proizvodnje na obstoječih blokih ter skupnih napravah TEŠ, upoštevajoč
načrtovano zaustavitev proizvodnih objektov. Drugi pomembnejši sklop vlaganj je načrtovano
investicijsko vzdrževanje (4-letni remontni ciklusi). Vlaganja po letih so razvidna iz Priloga 3.
V Tabela 69 so podani podatki o proizvodnji električne in toplotne energije ter o proizvodnji in
brezplačnih količinah CO2 emisijskih kuponov.
V Tabela 70 je podan predvideni poslovni rezultat Termoelektrarne Šoštanj do leta 2054. Prihodki in
stroški obstoječih enot so povzeti po poslovnem načrtu za leto 2014 in dolgoročni projekciji poslovanja
TEŠ in HSE, upoštevaje predvidene proizvodnje in zaustavitve obstoječih enot.
V letih 2015-2016 so upoštevani tudi učinki dezinvestiranja in sicer kot rezultat odprodaje poslovno
nepotrebnega premoženja.
©Termoelektrarna Šoštanj d.o.o., december 2014
182
Postavitev nadomestnega
bloka 6 moči 600 MW v TEŠ - Novelirani investicijski program, rev. 6
POSLOVNA SKRIVNOST
Tabela 69: Proizvodnja električne in toplotne energije GWh) ter proizvodnja CO2 0 astoječih blokov in bloka 6
2015
2016
2017
2019
2018
B3
0,0
0,0
0,0
B4
653,5
0,0
B5
94,8
648,7
2020
2022
2021
0,0
0,0
0,0
0,0
0,0
0,0
0,0
0,0
0,0
0,0
0,0
634,5
930,2
649,5
778,2
776,6
1.009,7
748,3
648,7
634,5
930,2
649,5
778,2
776,6
1.009,7
B6
3.149,6
3.487,4
3.452,1
3.134,9
3.518,2
3.438,8
3.335,0
3.086,5
Skupaj premogovni bloki
3.897,9
4.136,1
4.086,6
4.065,1
4.167,6
4.216,9
4.111,6
4.096,1
Skupaj
PLT
SKUPAJ elektrika
Proizvodnja toplote
0,0
0,0
0,0
0,0
0,0
0,0
0,0
0,0
3.897,9
4.136,1
4.086,6
4.065,1
4.167,6
4.216,9
4.111,6
4.096,1
332,2
330,9
329,6
328,3
327,0
325,7
324,4
323,0
77,2
30,9
29,6
28,3
27,0
25,7
24,4
23,0
300,0
300,0
300,0
- B 4, 5
- B6
Proizvodnja COi (000 ton)
Brezplačna količina CO2 (000 ton)
255,0
300,0
300,0
300,0
300,0
3.728,8
3.886,3
3.838,2
3.905,2
3.912,9
3.993,3
3.899,9
3.953,8
90,33
73,07
58,10
45,34
37,97
32,04
0,00
0,00
2024
2023
2025
2027
2026
2028
2030
2029
2031
B5
637,4
548,2
654,1
626,5
355,1
0,0
0,0
0,0
0,0
Skupaj
637,4
548,2
654,1
626,5
355,1
0,0
0,0
0,0
0,0
B6
3.206,7
3.159,6
2.924,1
2.836,9
3.065,6
3.434,7
3.297,4
3.227,7
3.185,7
Skupaj premogovni bloki
3.844,1
3.707,7
3.578,2
3.463,4
3.420,7
3.434,7
3.297,4
3.227,7
3.185,7
0,0
0,0
0,0
0,0
0,0
0,0
0,0
0,0
0,0
3.844,1
3.707,7
3.578,2
3.463,4
3.420,7
3.434,7
3.297,4
3.227,7
3.185,7
321,8
318,5
318,5
318,5
318,5
318,5
318,5
318,5
318,5
0,0
0,0
PLT
SKUPAJ elektrika
Proizvodnja toplote
- B 4, 5
-B6
Proizvodnja CO2 (000 ton)
21,8
18,5
18,5
18,5
18,5
0,0
0,0
300,0
300,0
300,0
300,0
300,0
318,5
318,5
318,5
318,5
3.623,3
3.476,3
3.393,5
3.284,6
3.167,8
3.073,2
2.952,7
2.891,4
2.854,5
©Termoelektrarna Šoštanj d.o.o., december 2014
183
Postavitev nadomestnega
bloka 6 moči 600 MW v TEŠ - Novelirani investicijski program, rev. 6
POSLOVNA SKRIVNOST
2032
2033
2034
2036
2035
2037
2038
2039
2040
B6
3.073,6
2.961,6
2.849,5
2.737,5
2.625,5
2.513,4
2.400,0
2.290,6
2.177,2
SKUPAJ elektrika
3.073,6
2.961,6
2.849,5
2.737,5
2.625,5
2.513,4
2.400,0
2.290,6
2.177,2
318,5
318,5
318,5
318,5
318,5
318,5
318,5
318,5
318,5
318,5
318,5
318,5
318,5
318,5
318,5
318,5
318,5
318,5
2.756,1
2.657,6
2.559,2
2.460,8
2.362,4
2.264,0
2.164,4
2.068,2
1.968,6
Proizvodnja toplote
-B6
Proizvodnja CO2 (000 ton)
2041
2042
2043
2044
2045
2046
2047
2048
2049
B6
2.177,2
2.177,2
2.177,2
2.177,2
2.177,2
2.177,2
2.177,2
2.177,2
2.177,2
SKUPAJ elektrika
2.177,2
318,5
2.177,2
318,5
2.177,2
318,5
2.177,2
318,5
2.177,2
318,5
2.177,2
318,5
2.177,2
318,5
2.177,2
318,5
2.177,2
318,5
318,5
318,5
318,5
318,5
318,5
318,5
318,5
318,5
318,5
1.968,6
1.968,6
1.968,6
1.968,6
1.968,6
1.968,6
1.968,6
1.968,6
1.968,6
Proizvodnja toplote
-B6
Proizvodnja CO2 (000 ton)
2050
2051
2052
2053
2054
B6
2.177,2
2.177,2
2.177,2
2.177,2
2.177,2
SKUPAJ elektrika
2.177,2
318,5
2.177,2
318,5
2.177,2
318,5
2.177,2
318,5
2.177,2
318,5
318,5
318,5
318,5
318,5
318,5
1.968,6
1.968,6
1.968,6
1.968,6
1.968,6
Proizvodnja toplote
-B6
Proizvodnja CO2 (000 ton)
©Termoelektrarna Šoštanj d.o.o., december 2014
1
» 1
I
1
» 1
» 1
I I
184
» i
» 1
I »
•
1
•
«
*
*
'
*
*
*
*
*
'
Postavitev nadomestnega bloka 6 moči 600 MW v TEŠ - Novelirani investicijski program, rev. 6
POSLOVNA SKRIVNOST
Tabela 70: Poslovni rezultat TEŠ (v 000 EUR)
POSLOVANJE TEŠ
Z BLOK 6
PRIHODKI
2015
2016
2017
2018
2019
2020
2021
2022
2023
2024
199.355,4
206.433,6
202.683,5
234.861,7
263.361,6
278.741,0
300.346,1
190.961,4
204.669,6
201.472,0
233.663,0
262.184,6
277.570,0
299.207,1
315.924,4
306.978,1
329.418,8
177.076,1
196.637,0
193.457,6
225.666,8
254.206,6
269.610,2
291.265,5
308.002,4
299.072,9
321.559,8
toplotna energija
4.060,0
4.632,6
4.614,4
4.596,2
4.578,0
4.559,8
4.541,6
4.522,0
4.505,2
4.459,0
terciarna rezerva
3.228,0
3.400,0
3.400,0
3.400,0
3.400,0
3.400,0
3.400,0
3.400,0
3.400,0
3.400,0
reodkup plina
6.597,3
8.394,0
1.764,0
1.211,5
1.198,7
1.177,0
1.171,0
1.139,0
1.006,0
1.006,0
1.006,0
STROŠKI
6.300,0
248.794,6
537,5
268.801,0
268.182,4
269.950,3
268.165,3
269.983,0
0,0
267.476,4
0,0
269.077,7
0,0
263.040,4
0,0
266.903,9
1. Gorivo
112.639,3
103.032,2
101.766,2
103.121,7
103.741,9
105.702,8
103.205,9
104.304,7
96.011,5
92.209,5
1. Poslovni prihodki
električna energija
2. Ostalo
3. Dezinvestiranje
316.930,3
307.984,1
330.424,8
2. Vzdrževanje
4.600,0
4.560,0
4.560,0
4.560,0
4.560,0
4.560,0
4.484,0
4.408,0
4.256,0
4.180,0
3. Stroški dela
16.177,4
14.259,7
14.259,7
13.897,9
13.897,9
13.897,9
13.897,9
13.897,9
13.897,9
13.897,9
4. Amortizacija
51.977,0
65.584,0
65.270,4
64.891,1
63.950,6
63.679,7
63.528,2
63.269,6
63.178,8
63.232,8
5. Ostali stroški
26.457,3
22.068,1
22.105,2
22.071,0
22.232,5
22.173,7
21.979,0
21.799,1
21.355,7
20.961,9
6. Stroški financiranja
17.590,0
35.676,0
35.363,0
35.083,0
33.078,0
31.100,0
29.066,0
27.090,0
25.317,0
23.606,0
7. C02 emisijski kuponi
19.353,5
23.621,0
24.857,9
26.325,7
26.704,4
28.868,9
31.315,4
34.308,4
39.023,4
48.815,7
-49.439,2
-62.367,4
-65.498,9
-35.088,6
-4.803,7
8.758,0
32.869,8
47.852,6
44.943,7
63.520,9
5.587,9
-62.367,4
-65.498,9
-35.088,6
-4.803,7
8.758,0
27.281,9
8.134,9
39.717,7
7.640,4
-49.439,2
37.303,3
10.798,6
52.722,4
DOBIČEK/IZGUBA
Davek iz dobička 13
ČISTI DOBIČEK/IZGUBA
13
Zaradi spremembe Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2) bo TEŠ iz naslova investicije v nadomestni blok 6 koristil davčni ščit in je upravičen do znižanja davčne osnove v
naslednjih davčnih obdobjih.
©Termoelektrarna Šoštanj d.o.o., december 2014
185
Postavitev nadomestnega
bloka 6 moči 600 MW v TEŠ - Novelirani investicijski program, rev. 6
POSLOVNA SKRIVNOST
POSLOVANJE TEŠ
Z BLOK 6
2025
PRIHODKI
1. Poslovni prihodki
električna energija
2032
2033
2034
319.829,3
323.873,1
2026
323.728,8
2027
320.691,5
2028
316.629,3
2029
306.034,6
2030
311.023,1
2031
317.395,4
321.013,7
328.114,5
318.823,3
322.867,1
322.722,8
319.698,3
315.647,2
305.062,1
309.709,5
316.128,0
319.792,5
326.939,6
310.964,3
315.008,1
314.863,8
315.239,3
311.188,2
300.603,1
305.250,5
311.669,0
315.333,5
322.480,6
toplotna energija
4.459,0
4.459,0
4.459,0
4.459,0
4.459,0
4.459,0
4.459,0
4.459,0
4.459,0
4.459,0
terciarna rezerva
3.400,0
3.400,0
3.400,0
1.006,0
1.006,0
1.006,0
993,2
982,2
972,5
1.313,6
1.267,4
1.221,2
1.175,0
STROŠKI
0,0
274.108,0
0,0
274.494,7
0,0
275.047,4
260.004,4
253.611,7
252.769,1
246.647,2
243.868,3
240.379,1
236.236,3
1. Gorivo
89.836,5
86.964,6
84.240,0
82.234,0
79.007,9
77.369,0
76.381,6
73.747,5
71.113,3
68.479,2
4.028,0
3.914,0
3.800,0
3.420,0
3.420,0
3.420,0
3.420,0
3.420,0
3.420,0
3.420,0
reodkup plina
2. Ostalo
3. Dezinvestiranje
2. Vzdrževanje
3. Stroški dela
13.897,9
13.897,9
13.897,9
12.068,3
12.068,3
12.068,3
7.220,0
7.220,0
7.220,0
7.220,0
4. Amortizacija
63.308,9
63.293,9
63.358,2
53.951,2
53.825,2
54.001,2
53.875,8
53.871,6
53.420,9
52.192,9
5. Ostali stroški
21.016,3
20.702,9
20.137,3
19.690,2
19.320,1
19.218,1
17.300,3
17.087,6
16.875,0
16.662,3
6. Stroški financiranja
21.907,0
16.425,0
15.175,0
12.288,0
9.277,0
8.203,0
7.126,3
6.052,8
4.975,7
3.899,1
60.113,3
45.721,3
69.296,4
49.378,4
74.438,9
48.681,4
76.352,7
60.687,1
76.693,2
63.017,6
78.489,4
53.265,6
81.323,3
64.375,9
82.468,8
73.527,1
83.354,2
80.634,5
84.362,7
91.878,2
7.772,6
37.948,7
8.394,3
40.984,0
8.275,8
40.405,6
10.316,8
50.370,3
10.713,0
52.304,6
9.055,1
44.210,4
10.943,9
53.432,0
12.499,6
61.027,5
13.707,9
66.926,7
15.619,3
76.258,9
7. C02 emisijski kuponi
DOBIČEK/IZGUBA
Davek iz dobička
ČISTI DOBIČEK/IZGUBA
©Termoelektrarna Šoštanj d.o.o., december 2014
1
f «
i «
» f
•
1
f
f
»
1
186
f f
Postavitev nadomestnega bloka 6 moči 600 MW v TEŠ - Novelirani investicijski program, rev. 6
POSLOVNA SKRIVNOST
POSLOVANJE TEŠ
Z BLOK 6
PRIHODKI
2035
2036
2037
2038
2039
2040
2041
2042
2043
2044
316.747,1
307.494,4
296.969,1
283.015,4
274.788,0
268.988,1
315.618,3
306.411,8
295.932,7
282.025,8
273.843,5
268.090,3
268.090,3
268.090,3
268.090,3
268.090,3
311.159,3
301.952,8
291.473,7
277.566,8
269.384,5
263.631,3
263.631,3
263.631,3
263.631,3
263.631,3
4.459,0
4.459,0
4.459,0
4.459,0
4.459,0
4.459,0
4.459,0
4.459,0
4.459,0
4.459,0
1.128,8
1.082,6
1.036,4
989,6
944,5
897,7
897,7
897,7
897,7
897,7
STROŠKI
233.092,5
229.622,9
225.971,5
222.080,7
220.507,3
216.650,9
216.650,9
216.650,9
216.650,9
216.299,9
1. Gorivo
55.342,5
52.677,1
52.677,1
52.677,1
52.677,1
52.677,1
1. Poslovni prihodki
električna energija
toplotna energija
268.988,1
268.988,1
268.988,1
268.988,1
terciarna rezerva
reodkup plina
2. Ostalo
3. Dezinvestiranje
65.847,7
63.213,6
60.579,5
57.914,1
2. Vzdrževanje
3.420,0
3.420,0
3.420,0
3.420,0
5.130,0
5.130,0
5.130,0
5.130,0
5.130,0
5.130,0
3. Stroški dela
7.220,0
7.220,0
7.220,0
7.220,0
7.220,0
7.220,0
7.220,0
7.220,0
7.220,0
7.220,0
4. Amortizacija
52.027,0
52.137,0
52.247,0
52.357,0
52.467,0
52.467,0
52.467,0
52.467,0
52.467,0
52.116,0
5. Ostali stroški
16.449,8
16.237,2
16.024,5
15.809,3
15.601,7
15.386,5
15.386,5
15.386,5
15.386,5
15.386,5
6. Stroški financiranja
7. C02 emisijski kuponi
DOBIČEK/IZGUBA
Davek iz dobička
ČISTI DOBIČEK/IZGUBA
2.823,7
1.776,4
858,0
90,5
0,0
0,0
0,0
0,0
0,0
0,0
85.304,3
83.654,7
85.618,7
77.871,5
85.622,5
70.997,6
85.269,8
60.934,7
84.746,1
54.280,7
83.770,3
52.337,2
83.770,3
52.337,2
83.770,3
52.337,2
83.770,3
52.337,2
83.770,3
52.688,2
14.221,3
69.433,4
13.238,2
64.633,3
12.069,6
58.928,0
10.358,9
50.575,8
9.227,7
45.053,0
8.897,3
43.439,9
8.897,3
43.439,9
8.897,3
43.439,9
8.897,3
43.439,9
8.957,0
43.731,2
©Termoelektrarna Šoštanj d.o.o., december 2014
187
Postavitev nadomestnega
bloka 6 moči 600 MW v TEŠ - Novelirani investicijski program, rev. 6
POSLOVNA SKRIVNOST
POSLOVANJE TEŠ
Z BLOK 6
PRIHODKI
2045
2046
2047
2048
2049
2050
2051
2052
2053
2054
268.988,1
268.988,1
268.988,1
268.988,1
268.988,1
268.988,1
268.988,1
268.988,1
268.988,1
268.988,1
268.090,3
268.090,3
268.090,3
268.090,3
268.090,3
268.090,3
268.090,3
268.090,3
268.090,3
268.090,3
263.631,3
263.631,3
263.631,3
263.631,3
263.631,3
263.631,3
263.631,3
263.631,3
263.631,3
263.631,3
4.459,0
4.459,0
4.459,0
4.459,0
4.459,0
4.459,0
4.459,0
4.459,0
4.459,0
4.459,0
897,7
897,7
897,7
897,7
897,7
897,7
897,7
897,7
897,7
897,7
STROŠKI
194.907,1
171.350,0
170.999,0
170.648,0
170.448,0
170.064,7
169.681,3
169.481,3
169.281,3
169.281,4
1. Gorivo
1. Poslovni prihodki
električna energija
toplotna energija
terciarna rezerva
reodkup plina
2. Ostalo
3. Dezinvestiranje
52.677,1
52.677,1
52.677,1
52.677,1
52.677,1
52.677,1
52.677,1
52.677,1
52.677,1
52.677,1
2. Vzdrževanje
5.130,0
5.130,0
5.130,0
5.130,0
5.130,0
5.130,0
5.130,0
5.130,0
5.130,0
5.130,0
3. Stroški dela
7.220,0
7.220,0
7.220,0
7.220,0
7.220,0
7.220,0
7.220,0
7.220,0
7.220,0
7.220,0
5.097,4
5.097,5
4. Amortizacija
30.723,2
7.166,1
6.815,1
6.464,1
6.264,1
5.880,8
5.497,4
5.297,4
5. Ostali stroški
15.386,5
15.386,5
15.386,5
15.386,5
15.386,5
15.386,5
15.386,5
15.386,5
15.386,5
0,0
0,0
0,0
0,0
0,0
0,0
0,0
15.386,5
0,0
0,0
0,0
83.770,3
74.081,0
83.770,3
97.638,1
83.770,3
97.989,1
83.770,3
98.340,1
83.770,3
98.540,1
83.770,3
98.923,4
83.770,3
99.306,8
83.770,3
99.506,8
83.770,3
99.706,8
83.770,3
99.706,7
12.593,8
61.487,3
16.598,5
81.039,6
16.658,1
81.330,9
16.717,8
81.622,3
16.751,8
81.788,3
16.817,0
82.106,4
16.882,2
82.424,6
16.916,2
82.590,6
16.950,2
82.756,6
16.950,1
82.756,5
6. Stroški financiranja
7. C02 emisijski kuponi
DOBIČEK/IZGUBA
Davek iz dobička
ČISTI DOBIČEK/IZGUBA
©Termoelektrarna Šoštanj d.o.o., december 2014
*
1
f
«
188
Postavitev nadomestnega
bloka189moči 600 MW v TEŠ - Novelirani investicijski program, rev. 6
POSLOVNA SKRIVNOST
16. ANALIZA OBČUTUIVOSTI IN TVEGANJ
16.1. ANALIZA OBČUTUIVOSTI
V okviru vrednotenja je bila izdelana tudi analiza občutljivosti projekta na: spremembo cene premoga,
spremembo prodajne cene električne energije, spremembo cene emisijskega kupona, ur obratovanja,
spremembo vrednosti investicije in na spremembo stroškov dela in vzdrževanja.
Izračuni so izdelani za naslednje spremembe:
a ) cene premoga za ±10 % in ±20 %
b) prodajne cene električne energije ±10 % in ±20 %
c ) cene emisijskih kuponov ±10 % in ±20 %
d) ur obratovanja za ±10 % in ±20 %
e) investicijskih stroškov ±10 % in ±20 %
f) stroškov dela in vzdrževanja za ±10 % in ±20 %
Rezultati analize občutljivosti so podani v Tabela 71-Tabela 76.
Tabela 71: Občutljivost na ceno premoga
-20%
-10%
NSV 7% (000 EUR)
56.730,7
-34.174,6
NSV 5,89% (000 EUR)
259.378,8
7,36%
10,29%
155.634,5
6,78%
9,19%
ISD
Donos na L.K.
+10%
+20%
-133.835,4
-215.985,0
-306.890,3
54.948,3
-51.854,1
5,59%
6,99%
-155.598,5
4,99%
5,89%
6,19%
8,09%
Glede na to, da je premog iz Premogovnika Velenje uporabljen v TEŠ, in da je ta v neposredni bližini TEŠ,
s katerim je preko trakov transporta premoga tudi neposredno povezan, ocenjujemo, da je verjetnost
velike spremembe cene premoga v prihodnosti sorazmerno majhna.
Tabela 72: Občutljivost na prodajno ceno električne energije
-20%
-10%
NSV 7% (000 EUR)
-723.507,2
-424.293,5
NSV 5,89% (000 EUR)
ISD
Donos na L.K.
-650.812,1
1,26 %
-0,69 %
-299.461,0
4,02 %
3,70 %
+10%
+20%
-133.835,4
174.133,9
473.347,6
54.948,3
6,19%
8,09 %
403.241,3
8,06 %
12,48%
754.592,5
9,76 %
16,87%
Iz analize občutljivosti se vidi, da je projekt močno odvisen od cene električne energije. Pri znižanju
nivoja cen električne energije za 10 % je NSV že negativna in ISD pade pod zahtevano WACC.
©Termoelektrarna Šoštanj d.o.o., december 2014
189
Postavitev nadomestnega
bloka190moči 600 MW v TEŠ - Novelirani investicijski program, rev. 6
POSLOVNA SKRIVNOST
Tabela 73: Občutljivost na prodajno ceno emisijskega kupona
-20%
-10%
NSV 7 % (000 EUR)
-5.131,8
-65.105,8
-133.835,4
NSV 5,89 % (000 EUR)
198.237,3
6,97 %
125.063,8
6,59 %
10,32%
9,20 %
54.948,3
6,19%
8,09 %
ISD
Donos na L.K.
+10%
+20%
-185.053,8
-21.283,4
5,77 %
-245.027,8
6,98 %
-94.457,0
5,32 %
5,87 %
Investicija je na spremembo cen emisijskih kuponov relativno malo občutljiva, obenem pa je potrebno
poudariti, da je, zgodovinsko gledano, korelacija med ceno emisijskega kupona in ceno električne
energije izjemno močna, saj je sprememba cene emisijskega kupona za 1 EUR povečala tudi ceno
električne energije za 1 EUR. Tako je skoraj nemogoče pričakovati visoke rasti cene emisijskih kuponov,
ki ji ne bi sledila tudi rast cene električne energije.
Tabela 74: Občutljivost na obseg investicijskih vlaganj
-20%
-10%
NSV 7 % (000 EUR)
117.017,5
-4.031,2
NSV 5,89% (000 EUR)
ISD
296.767,7
174.328,9
6,97 %
9,71 %
Donos na L. K.
7,89 %
11,73%
+10%
+20%
-133.835,4
-246.128,4
-367.177,1
54.948,3
6,19%
8,09 %
-70.548,6
5,52 %
6,77 %
-192.987,3
4,93 %
5,66 %
Investicija je dokaj občutljiva na spremembo investicijskih vlaganj, saj se pri 10 % spremembi
investicijskih stroškov ISD spremeni za preko 10 %.
Tabela 75: Občutljivost na obseg ur obratovanja
+10%
-20%
-10%
NSV 7 % (000 EUR)
-412.261,7
-268.670,7
-133.835,4
18.511,1
162.102,1
NSV 5,89% (000 EUR)
-286.477,7
4,10%
-0,72 %
-117.293,8
5,19%
54.948,3
6,19%
221.074,1
7,12%
390.258,1
7,99 %
3,68 %
8,09 %
12,50%
16,90%
ISD
Donos na L.K.
+20%
Investicija je tudi dokaj občutljiva na spremembo ur obratovanja, saj se pri 10 % spremembi ur
obratovanja ISD spremeni za skoraj 14 %.
Tabela 76: Občutljivost na obseg stroškov dela in stroSkov vzdrževanja
-20%
-10%
NSV 7 % (000 EUR)
NSV 5,89 % (000 EUR)
ISD
Donos na L. K.
-71.675,1
113.914,6
6,54 %
-98.377,5
82.902,4
6,37 %
8,47 %
8,28 %
+10%
+20%
-133.835,4
-151.782,1
54.948,3
6,19%
8,09 %
20.878,0
6,01 %
-178.484,5
-10.134,2
5,83 %
7,71 %
7,90 %
Investicija je malo občutljiva na spremembo stroškov dela in stroškov vzdrževanja, saj se pri 10 %
spremembi teh stroškov ISD spremeni za manj kot 2 %.
©Termoelektrarna Šoštanj d.o.o., december 2014
190
Postavitev nadomestnega
bloka191moči 600 MW v TEŠ - Novelirani investicijski program, rev. 6
POSLOVNA SKRIVNOST
Na Slika 20 je prikazana sprememba NSV pri spreminjanju analiziranih podatkov v območju ± 20 %.
Iz podatkov oziroma naklonov premic je razvidno, da je investicija najbolj občutljiva na spremembo
prodajne cene električne energije. Investicija je dokaj občutljiva na spremembo ur obratovanja, malo
manj na povečanje investicijskih stroškov. Najmanj je investicija občutljiva na spremembo stroškov dela
in stroškov vzdrževanja.
©Termoelektrarna Šoštanj d.o.o., december 2014
191
Postavitev nadomestnega
bloka 6 moči 600 MW v TEŠ - Novelirani investicijski program, rev. 6
POSLOVNA SKRIVNOST
16.2. ANALIZA TVEGANJ
Tako TEŠ kot obvladujoča družba HSE, sta v preteklosti za namen investicije v blok 6 pripravila celovita
dokumenta, ki obravnavata in ocenjujeta vsa pripoznana tveganja v zvezi s projektom bloka 6. Seveda je
opredelitev tveganj v določeni meri različna, kar izhaja tudi iz različne vloge pri projektu posamezne
družbe. Zato se razlikujejo tudi ukrepi za obvladovanje tveganj. V nadaljevanju so povzeta ključna
pripoznana tveganja, njihovo rangiranje glede na pomen, predvideni ukrepi in stopnje obvladljivosti.
Pri analizi tveganj v NIP 6 smo upoštevali naslednje:
•
Projekt je realiziran v višini 98 %, kar pomeni, da je pretežni del tveganj, povezan projektom, že
obvladan.
•
•
•
16.2.1.
Za projekt je bilo do konca oktobra 2014 že porabljenih 750.000,0 tisoč EUR kreditov in
498.000,7 tisoč EUR lastnih sredstev TEŠ in HSE. Za dokončanje projekta bosta morala TEŠ in HSE
zagotoviti še 179.000,8 tisoč EUR, pretežno iz lastnih virov.
v zadnjem obdobju so se razmere na trgih z električno energijo spremenile/poslabšale, napovedi
za bodoči razvoj trgov z električno energijo na kratek rok so manj optimistične in zahtevnejše za
zagotovitev ustrezne ekonomike delovanja bloka 6 v začetni fazi obratovanja.
TEŠ in HSE si prizadevata pridobiti vsa potrebna soglasja v zvezi s pridobitvijo ustreznih virov
financiranja in pričetkom obratovanja bloka 6.
U P O R A B L J E N A M E T O D O L O G I J A IN OSNOVE
Osnova za uporabljeno metodologijo analize tveganj je:
•
ISO 31000 družina standardov:
o ISO 31000:2009 - Principles and Guidelines on Implementation,
o ISO/IEC 31010:2009 - Risk Management-Vocabulary,
o ISO Guide 73:2009 - Risk Management - Risk Assessment Techniques.
V pripravi analize tveganj so bile pregledane pogodbe vseh paketov. Za vsak paket je bila izdelana
stopnja gotovosti. Od PV so bile pridobljene toplotne vrednosti premoga za vsako leto v celotnem
eksploatacijskem obdobju bloka 6. Proučeno je bilo tudi vse ostalo, kar je investitor ocenil za
potencialna tveganja.
Ob tem pa je bilo upoštevano dejstvo, da znaša stopnja gotovosti projekta 98 %, vrednost sklenjenih
pogodb je 95 % vrednosti NIP 6, kar je razvidno iz preglednice bloka 6. Vse pogodbe za blok 6 še niso
podpisane, med njimi je nabava rezervnih delov za blok 6 in ostale vrednosti, ki so v NIP 6 še planirane.
©Termoelektrarna Šoštanj d.o.o., december 2014
192
Postavitev nadomestnega
bloka 6 moči 600 MW v TEŠ - Novelirani investicijski program, rev. 6
POSLOVNA SKRIVNOST
16.2.2.
DOLOČITEV ELEMENTOV TVEGANJA
Za prepoznavanje tveganj je bila uporabljena matrika kategorij možnih tveganj po naslednjih področjih:
T v e g a n j e investicijske d e j a v n o s t i
VF
IV
TT
Finančna tveganja
Investicijska tveganja
Tržna tveganja
TO
Tehnično-obratovalna tveganja
16.2.3.
KLASIFIKACIJA T V E G A N J
Stopnje vplivov:
Kategorija
1
2
3
4
Stopnja vpliva
Zelo majhen vpliv na projekt
Majhen vpliv na projekt
Srednji vpliv na projekt
Velik vpliv na projekt
Katastrofalen vpliv na projekt
5
Stroški tveganj
Do 10 mio EUR
Od 11- 30 mio EUR
Od 31- 50 mio EUR
Od 51- 200 mio EUR
Več kot 200 mio EUR
Možne zamude
Do 14 dni
Od 1 5 - 4 5 dni
Od 4 5 - 9 0 dni
Od 90 - 1 5 0 dni
Več kot 150 dni
Stopnja verjetnosti:
Kategorija
ZV
V
Stopnja verjetnosti
Zelo visoka (>80 %)
Visoka ( 6 0 - 8 0 %)
Srednja (40 - 60 %)
Majhna ( 2 0 - 4 0 % )
Zelo majhna (<20 %)
S
M
ZM
Razpoložljive informacije o verjetnosti
Na razpolago nimamo skoraj nobenih informacij
Imamo le omejene, delne informacije
Na razpolago je le del informacij
Razpolagamo z dobrimi informacijami
Razpolagamo z zelo dobrimi informacijami
Stopnje tveganja:
Kategorija
n
s
v
zv
Stopnja tveganja
Nizko tveganje
Srednje tveganje
Visoko tveganje
Zelo visoko tveganje
Ocena obvladljivosti tveganja:
Kategorija
Stopnja obvladljivosti
1
Nizka obvladljivost
2
Znosna obvladljivost
3
Dobra obvladljivost
Opis okoliščin
Zunanji vplivi in vplivni dejavniki, zakonodaja, okolje
Zunanji in notranji vplivi, manjši vplivi zakonodaje in
okoljske problematike
Notranji vplivi, visoka stopnja izvedljivosti in izvršljivosti,
zmernost tveganj
©Termoelektrarna Šoštanj d.o.o., december 2014
193
Postavitev nadomestnega
bloka 6 moči 600 MW v TEŠ - Novelirani investicijski program, rev. 6
POSLOVNA SKRIVNOST
16.2.4.
Vrsta
tveganja
O
z
z
z<
> u
TABELA TVEGANJ
Ozn.
Element tveganja in vplivnost
Kategorija
tveganja
Ukrepi za obvladovanje tveganja/ Komentar
VF1
Tveganje zaprtja finančne
konstrukcije in plačila dobaviteljem
zv
(S,5)
Racionalizacija poslovanja v TEŠ, HSE in v skupini HSE z
učinkovitim finančnim, poslovnim, kadrovskim in organizacijskim
prestrukturiranjem.
Učinkovito upravljanje likvidnosti in izvajanje ukrepov za
obvladovanje le-te. Proaktivno sodelovanje z državnimi organi za
pridobitev vseh soglasij in dovoljenj.
VF2
TEŠ ne uspe zagotoviti lastnih virov, ki
so predvideni za financiranje projekta.
s
(S,2)
Izvajati ukrepe racionalizacije poslovanja ob zagotavljanju
varnega in zanesljivega obratovanja. TEŠ je pripravil in izvaja
program racionalizacije poslovanja in načrt finančnega ter
poslovnega prestrukturiranja.
VF3
Skupina HSE ne zagotovi zadostnih
virov za dokapitalizacijo in kredite v
skupini.
v
(S,4)
VF4
TEŠ ne izpolnjuje z bankami
pogodbeno dogovorjenih finančnih
količnikov in drugih zavez.
v
(S,4)
VF5
Tveganje zaradi spremembe
obrestnih mer za sklenjene posojilne
pogodbe
S
(S,3)
VF6
Tveganje neizpolnjevanja z bankami
pogodbeno dogovorjenih finančnih
količnikov na nivoju skupine HSE.
v
(S,4)
UL
©Termoelektrarna Šoštanj d.o.o., december 2014
Učinkovito finančno, poslovno, kadrovsko in organizacijsko
prestrukturiranje HSE in vseh odvisnih družb Skupine HSE, ki bo
imelo za posledico doseganje višje stopnje lastne akumulativne
sposobnosti in sposobnosti najemanja dodatnih kreditov.
TEŠ bo z učinkovitim poslovanjem zagotavljal izpolnjevanje zavez
z bankami. V primeru odmikov bo banke o tem obvestil in
poskušal pridobiti njihovo soglasje za morebitne odmike.
TEŠ ima vzpostavljeno politiko ščitenja obrestnih mer, s katero je
razpršeno tveganje spremembe obrestnih mer. V skladu s tem so
do sedaj črpana posojila ustrezno zaščitena pred temi tveganji. V
primeru odmikov bo banke o tem obvestil in poskušal pridobiti
njihovo soglasje za morebitne odmike pod istimi finančnimi
pogoji.
Doseganje maksimalnih prodajnih učinkov na področju trženja
električne energije, racionalizacija poslovanja na nivoju HSE in
družb v skupini HSE, ohranjanje ustreznega razmerja med
lastniškim in dolžniškim kapitalom s skrbnim načrtovanjem pri
Stopnja
obvladljivosti
2
3
2
2
2
2
194
Postavitev nadomestnega
bloka 6 moči 600 MW v TEŠ - Novelirani investicijski program, rev. 6
POSLOVNA S K R I V N O S T
Vrsta
tveganja
Ozn.
Element tveganja in vplivnost
Kategorija
tveganja
Ukrepi za obvladovanje tveganja/ Komentar
Stopnja
obvladljivosti
priskrbi virov financiranja, doseganje minimalnih stroškov
financiranja za dodatne dolžniške vire. V primeru odmikov bo TEŠ
banke o tem obvestil in poskušal pridobiti njihovo soglasje za
morebitne odmike pod istimi finančnimi pogoji.
O
^
zv
(ZV,2)
VF7
Tveganje neizpolnjevanja zavez do
države
IVI
Tveganje, da ne bo na razpolago
dovolj premoga za izvedbo zagonskih
preizkusov
IV2
Tveganje, da vrednost investicije
preseže predvideno v investicijskem
programu.
n
(M,2)
IV3
Tveganje, da investicija ne bo
realizirana v skladu s terminskim
planom.
n
(M,2)
s
(S,3)
t o
u
m
LU
>
Z
©Termoelektrarna Šoštanj d.o.o., december 2014
Skrbno upravljanje, vodenje in izvajanje projekta za doseganje
roka izvedbe in optimizacija vrednosti projekta.
V primeru odmikov bo TEŠ o tem obvestil državo in zaprosil za
sklenitev dodatka k pogodbi o ureditvi medsebojnih odnosov.
Dosledno načrtovanje in usklajevanje zagonskih preizkusov z
izvajalci, HSE in Premogovnikom Velenje.
S tem se zmanjšuje tveganje odmika od terminskega plana.
Investitorjev Investicijskem programu pregledal in ocenil vse
stroške za dokončanje projekta.
Glede na stanje projekta in stopnjo gotovosti projekta (98 %) in
dejstvo, da so pogodbe za investicijo sklenjene na nivoju 95 %,
investitor ocenjuje, daje vrednost investicije obvladljiva.
Dobavitelji so renomirana in izkušena podjetja, zato je
pričakovati, da bodo dela opravljena pravočasno in kakovostno.
Tehnološki problemi (material T24), ki jih je investitor zaznal pri
drugih podobnih projektih, so bili pri tehnoloških rešitvah bloka 6
minimalizirani. Izvajalec upošteva vsa dosedanja pozitivna
dognanja pri tehnoloških postopkih varjenja in termične obdelave
navedenega materiala.
2
2
3
3
Investitorje zagotovil vse supernadzore izdelave ključnih
elementov investicije ter nadzore gradbišč in tako po svoji
najboljši moči in znanju zagotovil, da je tveganje zamud kar
najmanjše.
TEŠ bo pravočasno pridobil vso potrebno dokumentacijo za
tehnični pregled od vseh izvajalcev.
195
Postavitev nadomestnega
bloka 6 moči 600 MW v TEŠ - Novelirani investicijski program, rev. 6
POSLOVNA SKRIVNOST
Vrsta
tveganja
Ozn.
Kategorija
tveganja
Ukrepi za obvladovanje tveganja/ Komentar
Stopnja
obvladljivosti
s
(S,2)
Blok 6 je v tehnološkem in okoljskem smislu ena najmodernejših
premogovnih elektrarn na svetu. Predvidene emisije so bistveno
nižje od tistih, predpisanih z evropsko zakonodajo.
1
v
(S,4)
Cene električne energije so do vključno leta 2017 določene na
osnovi terminskih pogodb z električno energijo. Menimo, da
likvidni terminski trgi v najboljši meri odražajo pričakovanja
trgovcev 0 ceni električne energije. Za nadaljnja leta, ko je
likvidnost na trgih z električno energijo majhna, pa so upoštevane
modelske napovedi bodočih cen električne energije po srednjem
scenariju iz študije Poyry. Delno se lahko omejijo tveganja s
spremljanjem dogajanj na trgu in regulatornih sprememb ter z
ustrezno strategijo dolgoročne prodaje proizvedene električne
energije.
1
TT2
Tveganje, da bodo dosežene višje
cene emisijskih kuponov od tistih,
predvidenih v IP in uvedba dodatnih
dajatev (taksa za CO2).
s
(M,3}
Cene emisijskih kuponov so v korelaciji s cenami električne
energije. Ta korelacija se je v zadnjem obdobju sicer nekoliko
zmanjšala, še vedno pa rast cen CO2 kuponov povzroča tudi rast
cene EE na trgu. Glede na dejstvo, da bo Blok 6 TEŠ imel boljši
izkoristek in posledično nižje emisije CO2 na proizvedeno MWh,
bo imel predviden dvig cen CO2 kuponov manjši učinek na
povišanje proizvodnih stroškov Bloka 6 TEŠ, kot pa večina
termoelektrarn v Evropi. Tveganja se omejujejo tudi s tem, da se
istočasno s prodajo EE zagotovi tudi nakup CO2 kuponov.
TEŠ sodeluje z interesnimi skupinami, ki nasprotujejo uvedbi
dodatnih dajatev.
1
TT3
Tveganje v zvezi z izvajanjem javnih
naročil
n
(ZM,2)
Pogodbe za izvedbo projekta so v večji meri sklenjene (nad 95 %).
Pri posameznih naročilih se upoštevajo pravila EBRD banke, kar je
zadosten pogoj za izjemo naročanja po zakonu 0 javnih naročilih.
1
TT4
Tveganje, da ne bo dosežena cena
premoga, kije predvidena v
zv
(V,4)
Racionalizacija poslovanja v smislu stroškovne vitkosti v
Premogovniku Velenje, optimiranje poslovanja skupine PV in
1
IV4
TT1
TRŽNO
Element tveganja in vplivnost
Tveganje, da se zaostri zakonodaja na
okoljskem področju.
Tveganje, da ne bodo dosežene cene
električne energije, predvidene v
investicijskem programu.
©Termoelektrarna Šoštanj d.o.o., december 2014
196
Postavitev nadomestnega
bloka 6 moči 600 MW v TEŠ - Novelirani investicijski program, rev. 6
POSLOVNA SKRIVNOST
Vrsta
tveganja
Ozn.
Element tveganja in vplivnost
Kategorija
tveganja
investicijskem programu
Tveganje, da ne bodo dosežene
predvidene letne dobave premoga
s
(S, 3)
TOl
Netesnost tlačnega dela kotla
zaustavitev bloka
s
(M,3)
TEHNIČNO-OBRATOVALNO
T02
s
(ZM,4)
TO 3
Izpadi bloka v fazi zagonskih
preizkusov, nastavitev in testiranj
opreme in poizkusnega obratovanja
T04
Težave v fazi zagonskih preskusov in
zamik rednega obratovanja
s
(S,3)
TOS
Izpadi bloka v fazi rednega
obratovanja
n
(M,2)
T06
Tveganje, da količina primarne
toplote goriva ni zadostna, tako za
posamezna obdobja znotraj
življenjske dobe, kakor tudi za zadnja
leta predvidenega obratovanja bloka.
n
(ZM,2)
©Termoelektrarna Šoštanj d.o.o., december 2014
Stopnja
obvladljivosti
dezinvestiranje poslovno nepotrebnih sredstev. Zagotoviti je
potrebno, da bo cena premoga iz investicijskega programa
dogovorjena v tripartitni pogodbi HSE-PV-TEŠ.
TT5
Okvara rotorja NT turbine
zaustavitev bloka
Ukrepi za obvladovanje tveganja/ Komentar
s
{S,3)
Maksimalno optimirati proizvodnjo premoga v PV glede na
potrebe TEŠ, skladno z dinamiko proizvodnje iz letne tripartitne
pogodbe.
Dosledno spoštovanje predpisanih postopkov zagonskih poskusov
Dodatna analiza materiala rotorja, izdelava analize vpliva
povečanega števila vrtljajev z metodo končnih elementov.
Povečan obseg kontrol turbine med obratovanjem in rednimi
remonti.
Podaljšanje garancijske dobe.
Za zagonske preizkuse je TEŠ Alstomu zagotovil najboljše kadre z
namenom minimiziranja vzrokov izpadov zaradi posluževalnih
napak
Aktivno sodelovanje z lastnimi strokovnjaki in s pomočjo
pooblaščenih institucij v fazi zagonskih preizkusov. Učinkovit
nadzor in kontrola vseh postopkov zagonskih preizkusov.
Kvalitetna izvedba t.i. hladnih zagonskih preizkusov.
Dosledno spoštovanje obratovalnih navodil, zagotoviti
usposobljenost obratovalnega osebja
PV je že ob začetku izgradnje bloka 6 predstavil kvaliteto
premoga, ki jo je sposoben zagotavljati za potrebe bloka 6. PV je
TEŠ podal letne toplotne vrednosti goriva za celotno periodo
obratovanja. Občasne nižje kurilne vrednosti so obvladane
tehnološko, saj s šestimi mlini pri kurilnosti 9,2 MJ/kg blok doseže
polno moč. V primeru nižje kurilnosti pa je dodatna rezerva v
mlinskih napravah kotla bloka.
2
2
2
2
2
3
3
197
Postavitev nadomestnega
bloka 6 moči 600 MW v TEŠ - Novelirani investicijski program, rev. 6
POSLOVNA SKRIVNOST
Vrsta
tveganja
Ozn.
T07
T08
Element tveganja in vplivnost
Tveganje, da zaloga premoga ni
zadostna za celotno življenjsko dobo
bloka 6
Tveganje izpadov proizvodnje zaradi
nerazpoložljivosti rezervnih delov
©Termoelektrarna Šoštanj d.o.o., december 2014
Kategorija
tveganja
Ukrepi za obvladovanje tveganja/ Komentar
Stopnja
obvladljivosti
S
(M,3)
PV je že ob začetku izgradnje bloka 6 predstavil zaloge premoga.
Te zaloge so bile verificirane s strani ministrstva kot tudi s strani
pooblaščene neodvisne tuje institucije.
Plan proizvodnje PV in obratovanje TEŠ se usklajuje že v okviru
pet letnega planiranja odkopov in proizvodnje iz PV.
Premostitve manjših motenj v dobavi premoga se uravnava z
ustreznimi količinami na deponiji premoga.
1
V
(V,3)
Opredelitev količine in strukture potrebnih rezervnih delov,
njihova pravočasna nabava in obnova zalog.
S preventivnim vzdrževanjem v primernem obsegu je tveganje
strojeloma nižje. Porabljene rezervne dele bomo tekoče
nadomeščali.
3
198
Postavitev nadomestnega
bloka199moči 600 MW v TEŠ - Novelirani investicijski program, rev. 6
POSLOVNA SKRIVNOST
16.2.5.
MATRIKA TVEGANJ
^^Posledice
Zelo majhne
Verjetnost\
zelo visoka
Majhne
Srednje
Velike
Katastrofalne
VF7
visoka
srednja
VF2, IV4
T 0 8 , VF4
TT4
VF5,IV1 T T 2 ,
V F 3 , VF6,
T03, T04,
TT1,
VF1
TT5
majhna
IV2, IV3,
TOl, T07
T05
zelo majhna
T02,
TT3, T 0 6
IV4
Stopnja tveganj
Nizka
Srednja
Visoka
©Termoelektrarna Šoštanj d.o.o., december 2014
Zelo visoka
199
Postavitev nadomestnega
bloka 6 moči 600 MW v TEŠ - Novelirani investicijski program, rev. 6
POSLOVNA SKRIVNOST
17.
PREDSTAVITEV IN RAZLAGA REZULTATOV
Investicijska vrednost projekta
Investicijska vrednost projekta se je v primerjavi z NIP 5 povečala za 126.000,0 tisoč EUR. Dvig je v
glavnem posledica ugotovljenih odstopanj vrednosti opreme, stroškov montaže, stroškov suspenza,
povečanega obsega del, spremenjenega načina izvedbe del, povečanega obsega potrebnih rezervnih
delov, upoštevanja stroškov, ki so bili iz NIP 5 izvzeti ali le delno upoštevani, ter povečanje stroškov
financiranja. Povečanje vrednosti je podrobno obdelano v predhodnem poglavju 1.6.
Časovni načrt
Zaradi nezmožnosti črpanja kreditov EIB in delno EBRD, kot posledica nepravočasne pridobitve
veljavnega poroštva države za kredit EIB, je prišlo do začasnega suspenza del na gradbišču s strani
Alstoma. Posledica je bila med drugim podaljšanje roka dokončanja del do 27.11.2015.
Datum začasnega prevzema GTO opreme je 26.06.2015. Rok dokončanja del tako ostaja enak, kot je bil v
NIP-5.
Projekcija prihodkov in stroškov
Predvidena proizvodnja bloka 6 je določena s strani HSE glede na razpoložljive količine premoga iz
Premogovnika Velenje ter režime obratovanja bloka 6 v okviru skupine HSE.
Prihodki projekta so prihodki od prodaje električne in toplotne energije ter prihodki od prodaje pepela in
sadre. Prihodki od prodaje električne energije so računani na osnovi cen, ki jih je kot vhodne podatke za
NIP 6 posredoval HSE, prihodki od prodaje toplotne energije pa so računani na osnovi trenutne prodajne
cene, enako prihodki od produktov zgorevanja.
Lastna cena proizvedene električne energije temelji na ažuriranih podatkih o porabi in cenah surovin,
količini in prodaji produktov, stroških vzdrževanja in drugih postavk, ki vplivajo na proizvodno ceno. Na
osnovi veljavnih tehničnih podatkov je bil korigiran izkoristek bloka za 0,05 % navzgor, posledično pa je
nižja poraba premoga in surovin.
Projekcije prihodkov in stroškov obratovanja bloka 6 v celotni ekonomski dobi investicijskega projekta
izkazujejo pozitivni poslovni izid oz. dobiček z izjemo v prvih štirih letih (2015-2018), ko zaradi izredno
nizke odkupne cene električne energije nastopi izguba.
Likvidnost projekta
Za prikaz likvidnosti projekta tako v fazi izgradnje kot v fazi rednega obratovanja je narejen finančni tok
projekta do konca življenjske dobe projekta.
Prilive finančnega toka projekta tvorijo:
•
prihodki od prodaje
•
viri financiranja investicije (lastniški viri in kreditna sredstva)
©Termoelektrarna Šoštanj d.o.o., december 2014
200
Postavitev nadomestnega
bloka201moči 600 MW v TEŠ - Novelirani investicijski program, rev. 6
POSLOVNA SKRIVNOST
Odlive finančnega toka projekta predstavljajo:
•
investicijski stroški
•
stroški obratovanja (brez amortizacije)
•
obveznosti do virov financiranja (glavnica, obresti in drugi stroški financiranja)
•
davek od dobička
Razlika med prilivi in odlivi so neto prilivi, ki so do vključno leta 2022 negativni, nato v preostali
ekonomski dobi investicijskega projekta pozitivni.
Upravičenost projekta
Za izračun učinkov investicije je uporabljen scenarij gibanja cen električne energije in emisijskih kuponov
CO2, kot jih je za ta namen na osnovi tržnih razmer in pridobljenih napovedi cen EE in CO2 kuponov s
strani družbe POYRY posredoval HSE dne 30.11.2014, ki edini v okviru skupine HSE izvaja trženje in
prodajo električne energije za celotno skupino.
V izračunu so upoštevane stalne cene z izjemo cen EE, premoga in kuponov C0 2 , kjer so upoštevane že
omenjene projekcije cen.
Izračunani so naslednji ekonomski kazalniki:
Doba vračila investicijskih vlaganj: 16 let
Doba vračila investicijskih vlaganj je čas (obdobje, izraženo s številom let), v katerem ustvarjena prosta
denarna sredstva pokrijejo investicijske stroške. Glede na to, da je ekonomska doba projekta 40 let, je
kazalnik dobe vračanja investicijskih vlaganj krepko pozitiven.
Neto sedanja vrednost
Pri tej metodi investicijske izdatke in donose diskontiramo na začetni termin, ko nastopijo prvi
investicijski izdatki. Diskontna stopnja izraža stopnjo zahtevanega donosa.
Po tem pokazatelju je investicija sprejemljiva, če je njena neto sedanja vrednost večja od 0. NSV projekta
znaša.
•
(diskontni faktor: WACC 5,89 %):
54.000,9 tisoč EUR
•
(diskontni faktor: 7 %):
-133.000,8 tisoč EUR
Interna stopnja donosnosti: 6,19 %
Interna stopnja donosa je tista diskontna stopnja, pri kateri je neto sedanja vrednost enaka 0. Da je
investicija po tem pokazatelju spremenljiva, mora vedno biti Interna stopnja donosa višja od
individualne zahtevane stopnje donosa.
Relativna neto sedanja vrednost: 0,050
Relativna NSV meri neto donos na enoto investicijskih stroškov. Izračunamo jo iz razmerja med NSV in
sedanjo vrednostjo investicijskih stroškov, pomeni pa primerjavo med vsoto vseh diskontiranih neto
prilivov (NSV) in vsoto diskontiranih investicijskih stroškov.
Kazalnik relativne koristnosti: 1,015
Kazalnik relativne koristnosti je razmerje med sedanjo vrednostjo vseh koristi projekta in sedanjo
vrednostjo stroškov. Da je naložba upravičena, mora biti kazalnik večji od 1.
©Termoelektrarna Šoštanj d.o.o., december 2014
201
Postavitev nadomestnega
bloka202moči 600 MW v TEŠ - Novelirani investicijski program, rev. 6
POSLOVNA SKRIVNOST
Donosnost na vloženi kapital
Donos na kapital je izražen v odstotkih in pokaže dobičkonosnost virov sredstev, ki jih zagotavljajo
delničarji. Povprečna donosnost vloženega kapitala po statični metodi (ROE) znaša 8,09 %.
Doba vračila investicijskih vlaganj je krajša od življenjske dobe projekta, neto sedanja vrednost (NSV)
pri 5,89 % WACC je pozitivna, interna stopnja donosnosti (ISD) je višja od povprečne cene virov
financiranja (WACC) in relativna neto sedanja vrednost (RNSV) je pozitivna (kazalnik relativne
koristnosti je večji od 1).
Analiza občutljivosti
Analiza občutljivosti projekta je bila izdelana za spremembo cene premoga, spremembo prodajne cene
električne energije, spremembo cene emisijskega kupona, spremembo ur obratovanja, spremembo
vrednosti investicije in na spremembo stroškov dela in vzdrževanja.
Iz rezultatov je razvidno, da je investicija najbolj občutljiva na spremembo prodajne cene in količino
prodane električne energije. Najmanj je investicija občutljiva na spremembo stroškov dela in stroškov
vzdrževanja.
Analiza tveganj
Investitor je preučil vsa ključna zaznana tveganja in opredelil njihovo verjetnost. Z opravljeno analizo
tveganj in z njenim doslednim spremljanjem in ukrepanjem je zagotovljeno, da so potencialna
nastajajoča tveganja čim bolj obvladljiva.
©Termoelektrarna Šoštanj d.o.o., december 2014
202
Postavitev nadomestnega
bloka203moči 600 MW v TEŠ - Novelirani investicijski program, rev. 6
POSLOVNA SKRIVNOST
18.
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8.
9.
10.
11.
12.
13.
14.
15.
16.
17.
18.
19.
20.
21.
22.
23.
24.
25.
26.
27.
28.
29.
30.
31.
32.
33.
34.
35.
36.
37.
38.
39.
VIRI
Predinvesticijska študija: Postavitev bloka 6 v TEŠ, april 2005
Dokument identifikacije investicijskega projekta: Postavitev bloka 6 v TE Šoštanj, maj 2005
Predinvesticijska zasnova: Postavitev bloka 6 v TEŠ, julij 2005
Idejni projekt: Blok 6 v TEŠ, januar 2006
Investicijski program: Postavitev bloka 6 moči 600 MW v TEŠ, april 2006
Študija: Vidiki vključitve bloka 6 TEŠ v elektroenergetski sistem Slovenije, junij 2005
Študija izvedbe: Postavitev bloka 6 v TEŠ, december 2009
Študija: Konzeptstudie Referenzkraftwerk Nordrhein-Westfalen, februar 2004
Poročilo o vplivih na okolje, november 2005
Primerjava investicije za blok moči 600 MW napram bloku moči 520 ali 650 MW, oktober 2006
Študija izvedbe: Postavitev bloka 6 moči 600MW v TEŠ, januar 2009
Noveliran investicijski program: Postavitev bloka 6 moči 600 MW v TEŠ (rev.l), september 2007
Noveliran investicijski program: Postavitev bloka 6 moči 600 MW v TEŠ (rev.2), oktober 2009
Noveliran investicijski program: Postavitev bloka 6 moči 600 MW v TEŠ (rev.3) oktober 2009
Noveliran investicijski program: Postavitev nadomestnega bloka 6 moči 600 MW v TEŠ (rev.4)
avgust 2011
Noveliran investicijski program: Postavitev nadomestnega bloka 6 moči 600 MW v TEŠ (rev.5)
september 2012
Podatki in priporočila podjetja STEAG
Pogodba za dobavo in montažo glavne tehnološke opreme (Alstom)
Pogodbi za dobavo in montažo opreme za razžveplanje dimnih plinov bloka 6 (konzorcij RudisEsotech-Engineering Dobersek)
Pogodbi za dobavo in montažo hladilnega sistema bloka 6 (konzorcij Rudis-SPX)
Pogodba za izvedbo gradbenih del za glavni pogonski objekt bloka 6 (Primorje)
Študija: Vloga TEŠ 6 na slovenskem trgu električne energije, september 2009
Podatki strokovnih služb HSE
Podatki strokovnih služb Termoelektrarne Šoštanj
Študija: Reserve Evaluation of the Velenje Mine, Slovenia«, IMC-Montan Consulting GmbH, ESSEN,
Februar 2011
Kreditna pogodba, sklenjena med TEŠ in Evropsko investicijsko banko (EIB), september 2007, april
2010
Projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja, julij 2010
Kreditna pogodba, sklenjena med TEŠ in Evropsko banko za obnovo in razvoj (EBRD), januar 2011
Garancijska pogodba za kredit EIB, sklenjena med TEŠ in 5 komercialnimi bankami, november 2011
Študija: Alternative izgradnji enote 6 v Šoštanju na Slovenskem trgu električne energije, april 2010
Analiza tveganj: Profil ključnih tveganj-blok 6, maj 2011
Program obvladovanja tveganj investicije v nadomestni blok 6 z vidika matične družbe in skupine
HSE, november 2010
Študija izvedbe: Postavitev nadomestnega bloka 6 moči 600 MW v TEŠ, avgust 2011
Študija: Položaj TEŠ 6 na trgu z električno energijo, junij 2013
Študija Pôyry: Wholesale Electricity Priče Projections For Slovenia - An ILEX Extended Market
Update Note to Holding Slovenske elektrarne d.o.o., July 2014 Edition
Dolgoročne projekcije poslovanja TEŠ 2015-2030, december 2014
Premogovnik Velenje: Oskrba TEŠ s premogom (vhodni podatki za izdelavo NIP6), 15.12.2014
Premogovnik Velenje: Pojasnilo predlagane izhodiščne cene premoga za oskrbo TEŠ, 19.12.2014
Steimiiller Engineering GmbH: Šoštanj Thermal Power Plant - Feasibility study of potential
modifications for NOx réduction by primary measures on Unit 5 - Final présentation, 9.4.2014
©Termoelektrarna Šoštanj d.o.o., december 2014
203
Postavitev nadomestnega
bloka 6 moči 600 MW v TEŠ - Novelirani investicijski program, rev. 6
POSLOVNA SKRIVNOST
19.
Priloga
Priloga
Priloga
Priloga
Priloga
Priloga
PRILOGE
1: Terminski plan projekta
2: Ekonomski tok projekta (v 000 EUR)
3: Pregled ostalih investicij TEŠ (v 000 EUR)
4: Izkaz denarnih tokov TEŠ z investicijo
5: Izkaz finančnega položaja TEŠ z investicijo 2015-2030
6: Amortizacijski načrt odplačila kreditov (stalne cene, 000 EUR)
207
210
213
214
221
228
Pregled tabel:
Tabela
Tabela
Tabela
Tabela
Tabela
Tabela
Tabela
Tabela
Tabela
Tabela
Tabela
Tabela
Tabela
Tabela
Tabela
1: Kazalci ekonomike investicije (julij 2005)
2: Predračunska vrednost investicije (april 2006)
3: Kazalci ekonomike investicije (april 2006)
4: Predračunska vrednost investicije
5: Kazalci ekonomike investicije
6: Predračunska vrednost investicije
7: Kazalci ekonomike investicije
8: Predračunska vrednost investicije
9: Kazalci ekonomike investicije
10: Predračunska vrednost investicije (dodatek št. 1 - november 2009)
11: Kazalci ekonomike investicije (dodatek št. 1 - november 2009)
12: Predračunska vrednost investicije (avgust 2011)
13: Viri financiranja (v 000 EUR)
14: Kazalci ekonomike investicije
15: Predračunska vrednost investicije
Tabela
Tabela
Tabela
Tabela
17:
18:
19:
20:
.. 13
.. 14
.. 14
.. 15
.. 16
.. 17
.. 17
.. 18
.. 19
.. 19
.. 19
.. 20
.. 21
.. 21
.. 22
.. 23
..23
.. 25
.. 26
Kazalci ekonomike investicije
Kazalci ekonomike investicije (december 2014)
Primerjava predračunske vrednosti investicije
Primerjalna tabela odstopanj ocenjene investicijske vrednosti med NIP 6 in NIP 5 (v 000 EUR)
28
Tabela 21: Primerjava odkupnih cen električne energije in nakupnih cen emisijskih kuponov C0 2 med NIP
..31
..40
Tabela 22: Primerjava virov financiranja
... 41
Tabela 23: Primerjava virov financiranja
..47
Tabela 24: Organizacijska struktura projekta
..49
Tabela 25: Predračunska vrednost investicije
...
50
Tabela 26: Specifična predračunska vrednost investicije v EUR/kW
Tabela
Tabela
Tabela
Tabela
Tabela
Tabela
Tabela
Tabela
Tabela
Tabela
28:
29:
30:
31:
32:
33:
34:
35:
36:
37:
... 50
...56
Rezultat izračuna finančno-tržnih učinkov
... 57
Rezultati izračuna ekonomske upravičenosti investicije
... 59
Osnovni podatki o družbi
Število in kvalifikacijska struktura zaposlenih za nedoločen čas - stanje dne 3 1 . 1 0 . 2014..,... 63
... 64
Proizvodnja električne energije na pragu TEŠ (GWh)
... 64
Proizvodnja toplotne energije (GWh)
... 64
Poraba premoga (000 ton)
3
...64
Poraba plina (000 Sm )
... 65
Izkaz poslovnega izida v 000 EUR
... 66
Izkaz denarnih tokov v 000 EUR
©Termoelektrarna Šoštanj d.o.o., december 2014
204
» r
^
k
m
i
«P>
«P
«M'
m
m
m
m
m
(P
m
Postavitev nadomestnega
bloka 6 moči 600 MW v TEŠ - Novelirani investicijski program, rev. 6
POSLOVNA SKRIVNOST
Tabela 38: Izkaz finančnega stanja v 000 EUR
67
Tabela 39: Knjigovodska vrednost nepremičnin, naprav in opreme (stanje 31.12.2013)
68
Tabela 40: Podatki o proizvodnih enotah TEŠ
69
Tabela 41: Proizvodnja električne energije v TEŠ in delež v proizvodnji Slovenije
69
Tabela 42: Proizvodnja in poraba električne energije v Sloveniji
72
Tabela 43: Gibanje konične obremenitve v Sloveniji
72
Tabela 44: Obseg rezervne moči za primarno regulacijo bloka 6 TEŠ
75
Tabela 45: Maksimalni prispevek bloka 6 TEŠ pri zagotavljanju rezervne moči za sekundarno regulacijo 76
Tabela 46: Količina dejanskih emisij za leto 2013
83
Tabela 47: Dodeljene in potrjene emisije od 2005 do 2013
84
Tabela 48: OSNOVNI SCENARIJ - Napoved prodajnih cen EE, nakupnih cen C0 2 kuponov, proizvodnje TEŠ
po blokih, emisij C0 2 in porabe premoga
93
Tabela 49: Primerjava osnovnih parametrov obstoječih tehnologij
101
Tabela 50: Gibanje števila zaposlenih
128
Tabela 51: Primerjava mejnih vrednosti emisij
136
Tabela 52: Običajna sestava sadre po mokrem kalcitnem postopku (% v suhi snovi)
140
Tabela 53: Ocenjena vrednost projekta (v 000 EUR)
146
Tabela 54: Specifična predračunska vrednost investicije v EUR/kW
146
Tabela 55: Dinamika gradnje, tekoče cene v 000 EUR
147
Tabela 56: Viri financiranja
148
Tabela 57: Viri financiranja in dinamika vlaganj v 000 EUR (tekoče cene)
149
Tabela 58: Stroški financiranja v času gradnje (v 000 EUR)
153
Tabela 59: Parametri odkopavanja premoga za oskrbo TEŠ, ko obratujeta B5 in B6
158
Tabela 60: Predlagane izhodiščne cene premoga za oskrbo TEŠ, ko obratujeta B5 in B6
159
Tabela 61: Parametri odkopavanja premoga za oskrbo TEŠ, ko obratuje samo B6
160
Tabela 62: Predlagane izhodiščne cene premoga za potrebe TEŠ, ko obratuje samo B6
161
Tabela 63: Projekcije stroškov proizvodnje (v 000 EUR) in proizvodnja električne energije po vzpostavitvi
delovanja investicije za obdobje ekonomske dobe investicijskega projekta
164
Tabela 64: Projekcije prihodkov in stroškov poslovanja po vzpostavitvi delovanja investicije za obdobje
ekonomske dobe investicijskega projekta (v 000 EUR)
169
Tabela 65: Likvidnost investicijskega projekta (v 000 EUR)
174
Tabela 66: Izračun tehtanega povprečja stroškov kapitala za projekt TEŠ6
178
Tabela 67: Finančno tržni učinki
179
Tabela 68: Rezultati izračuna ekonomske upravičenosti investicije
181
Tabela 69: Proizvodnja električne in toplotne energije (GWh) ter proizvodnja C0 2 obstoječih blokov in
bloka 6
183
Tabela 70: Poslovni rezultat TEŠ (v 000 EUR)
185
Tabela 71: Občutljivost na ceno premoga
189
Tabela 72: Občutljivost na prodajno ceno električne energije
189
Tabela 73: Občutljivost na prodajno ceno emisijskega kupona
190
Tabela 74: Občutljivost na obseg investicijskih vlaganj
190
Tabela 75: Občutljivost na obseg ur obratovanja
190
Tabela 76: Občutljivost na obseg stroškov dela in stroškov vzdrževanja
190
©Termoelektrarna Šoštanj d.o.o., december 2014
205
Postavitev nadomestnega
bloka206moči 600 MW v TEŠ - Novelirani investicijski program, rev. 6
POSLOVNA SKRIVNOST
Pregled slik:
Slika 1: Organizacijska shema Termoelektrarne Šoštanj, stanje na dan 31.10. 2014
60
Slika 2: Energetske bilance evropskih držav v letu 2013
73
Slika 3: Čezmejne prenosne zmogljivosti
78
Slika 4: Količinske možnosti izvoza električne energije
79
Slika 5: Gibanje cene pasovne električne energije za dobavo leto vnaprej in nafte Brent
80
Slika 6: Gibanje cene električne energije in viškov plina za pasovno dobavo za leto vnaprej
81
Slika 7: Gibanje cene pasovne električne energije in premoga za dobavo leto vnaprej
82
Slika 8: Gibanje cene emisijskih kuponov in cene električne energije
85
Slika 9: Konceptualna umestitev prostora za zajem pri elektrarni velikosti 600 MW
88
Slika 10: Možni lokaciji za postavitev naprav za zajem in kompresijo CO2 na B6 TEŠ
89
Slika 11: Gibanje cene električne energije za produkt pas in trapez (ang. Base/Peak) za dobavo za leto
vnaprej
90
Slika 12: Razmerje trapez/pas (ang. peak/base) za pogodbo za dobavo za leto vnaprej
91
Slika 13: Gibanje cene električne energije in C0 2 emisijskih kuponov v življenjski dobi projekta
94
Slika 14: Shema TE s kotlom na prašno kurjavo
97
Slika 15: Shema TE s kotlom z zgorevanjem v krožeči lebdeči plasti
99
Slika 16: Shema TE z uplinjanjem premoga ter kombiniranim procesom
100
Slika 17: Dispozicija objektov bloka 6
131
Slika 18: Daljnovodne povezave TEŠ
133
Slika 19: Shematski prikaz transporta premoga
134
Slika 20: Analiza občutljivosti
191
©Termoelektrarna Šoštanj d.o.o., december 2014
206
1
1
1
t
'
t
1
j
Postavitev nadomestnega
bloka 6 moči 600 MW v TEŠ - Novelirani investicijski program, rev. 6
POSLOVNA SKRIVNOST
Priloga 1: Terminski plan projekta
TERMOELEKTRARNA ŠOŠTANJ - TERMINSKI PIAN PROJEKTA TES6
AM.yi.OJl
TERMINSKI PLAN PROJEKTA TES6
UPRAVNI POSTOPKI
Sprejem Razvojnega načrta ftS
Cncrgetsko dovoljenje
Sprejem Resolucije o nacionalnih razvojnih projektih 2007-2023
Sprejem Razvojnega načrta HSt
Občinski podrobni prostorski načrt (OPPNI za GTO
Občinski podrobni prostorski načrt (OPPN| za ostae objekte
Okoljevarstveno soglasje
Okoljevarstveno dovoljenje
Gradbena dovoljenja
Odstranitev hladilnih stolpov blokov 1 S in upravni? /gr^dbe
Zahodn i uvozni plato in plato transfo-matorjev
Plato hladilnega stolpa
Hladilni stolp
Blok 6 (GTO)
CW • GRADBENA OiLA
Pripravljalna dela
Rušenje hfadiinrh stolpov J 3
Rušenja stare upravni? stavbe
Zahodni uvozni plato m »lato transformatorjev
Zb<rni bazen odpadnih voda
Projektna in gradbena dokumentacija
PGD
PZi
Oigamzacija in priprava gradbišča
Gradbeni objekti
Glavni tehnološki objekt in Naprava ta rativepianje dimnih plinov
Razpisni postopki
Podpis pogodbe
Sfjvbs bunkerjev premoga 6o koio »<36m
Streha slavtir bur>krrjrv premoga
Stroimca
Kotlovnica do kote Om
Naprava za razrveplanje dimnh plinov
flektro filfi m ventilatorji vleka
Transformatorski plato
Kompresorska postaja
Stavba kunlnetfa olja in dizel penerateja
Začasni prevzem
Ostali objekti |RoP)
Razpisni postopki
Podpn pogodbe
Transport premoga gradben,i drla
Priprava in transport produktov - gradbena dela
Priprava hladilne vode gradbena dela
Skladišče arronij3ka gradbma de'.-»
Začasni prevzem
Zunanja ureditev (OA)
Razpisni postopki
Podpis pogodbe
Zunanja ureditev gradbena dela
Začasni prevzem
Cl - GRADBENE INŠTALACIJE IN TEHNOLOŠKE POVEZAVE
Gradbene inštalacije
Razpisni postopki
Podpis pogodbe
Stavba bunkerjev premoga
Strojnica
Kotlovnkn, etektro Min in ventilator]' vleka
Naprava za razj>veplanje dimnih plinov
Kompresorska postaja
Stavba dizel generatorja
Tehnološke povezave
Razptsm postopka
Podpis pogodbe
Projektiranje
Montaža
Začasni prevzem
Pl - GLAVNI TEHNOLOŠKI OBJEKT
Razpis za izbiro sposobnih ponudnikov
Reiprvacijsk;» pogodba
Pogaja nja
Podpis pogodbe
Pogodbena pogapnja (tehnični del)
Podpis aneksi 1 k pogodbi
Soglasje za začetek (Notice To Proceedl
¿ačetek izvedbe
Kotlovnica
Projektiranje
Naročilo, izdelava, skladiščenje in transport
Montaža in hladni tagonski preizkusi
Prihod delavcev Alstoma na gradbiiče
Glavna jeklena konstrukcija
Sekundarna jeklena konstrukcija
Tlačna oprema
2j<rtcn listnih prfi/kusov
Rpgenerativni grelnik zraka ! RAPH
Ostala op'ema
UektrnMter
Strojnica
Projektiranje
Naročilo, izdelava, skladiščenje m transport
Montaža in hladni zagonski preizkusi
Kondenzator m sistem kondenzata
43S6d
2470 d
Od
249 d
Od
Od
Od
Od
754 d
1S70 d
364 d
46 d
63 d
38 d
195 d
79 d
1903 d
630 d
213 rf
30 d
272 d
149 d
1503 d
314 d
1189 d
589 d
1783 d
1642 d
298 d
Od
310 d
184 d
z*ete*
11.6.2004
11.6.2004
116 2004
14.92005
12 10 2006
7.12 2006
2 5.9.2007
19.6 2008
19 10 2007
30 10.2006
18.3.2010
18.3 2010
3.5 2010
28 S 2010
39.2010
28.12 2010
17.2.2010
25.S.2010
25.5.2010
309.2010
19.2010
18 9 2011
17.2.2010
17.2.2010
fekferfek 2003
1,
1S.S.2016
618 d
271 d
162 d
104 d
128 d
1102 d
118 d
Od
993 d
166 d
Od
482 d
303 d
388 ri
424 d
Od
365 d
229 d
Od
112 d
Od
1038 d
1038 d
174 d
Od
862 d
862 d
8Ê2 rf
411 d
246 rt
25 d
883 d
11.6.2004
21.5 2006
12 10.2006
7 12 2006
25.9.2007
19.6 2008
11.11 2009
16.2.2011
173.2011
3.5.2010
5.7.2010
5/.2010
17.3.2011
17.3.2011
S.S.201S
14.2.2012
15.9.2010
30 10.2010
31.5.2011
14.2.2012
31.3.2014
28 12.2010
28 12.201031.3.2014
5.7 2010 14.2,2012
17.6.2010
S.5.201S
17.6.2010 1S.12J014
17 6.2010 11.4.2011
12 4 2011 12 4 2011
204201J
24.2.2012
15 5 2013 IS 11.2013
24.5 2011 31 1 2013
19 5 2011 14 .2 2012
9 11.2011 19.4.2012
2 11 2011 14.2 2012
7 11 2012 15.3.2013
9 12 2011 15.122014
25.7 2013 20 11 2013
15.12.2014 15 12.2014
21.1.2012 10.10.2014
21.1 2012
5.7.2012
6 7 2012
6 7 2012
3 11 2012 28.2 2014
1.7.2013 30.4.2014
/11 2012 30 11.2013
1.6.2013 30.7.2014
10.10.2014 10 10.2014
5.S.2014
5.S.2015
5.5.2014 20.12 2014
24.122014 24.12.2014
28 12 2014 19.4.2015
5 5 2015
5.5.2015
28.3.2012 30.1.201$
28.3.2012 30.1.201S
28 3 2012 18.9 2012
19.9.2012 19.9.2012
209.2012 30.1.2015
20.92012 30.1.2015
20.92012 30.1.2015
15.3 2013 30.4.2014
15 4 2014 17 12 2014
20.11.2013 15 12-2013
20.7.2012 2012.2014
166 d
Od
590 d
687 d
Od
3173 d
346 d
Od
280 d
2072012
2.1.2013
31 2013
3.1.2013
4.1 2013 17.8.2014
1 2.2013 20 12.2014
20.12 2014 20.12.2014
7.10.2006 1S.6.201S
7 .10 2006 18.9.2007
19 9 2007 19 9.2007
209 2007 26.6 2008
478 d
Od
Od
Od
1792 d
18 10.2009
19 10.2009
1 12.2009
3 12 2009
30.10.2014
33.3 2014
30.10.2014
1.9.2014
IS 2 2012
15.11.2012
31.12.2013
31 12.2013
29 11.2013
35.9 2013
1.9.2014
30.4.2014
6.8.2014
29 10.2012
19.4.2014
6.8.2014
U.2 2014
Od
27.6 200827.6 2008
27.62008
19 10.2009
1 12 2009
3 12 2009
3.12.2009
1579 d .3.12 2009
1732 d
1 2 2010
966 d
9.1.2012
3/ d
9 1 2012
274 d
15.2 2012
595 d
15.5 2012
15.8.2012
503 d
Od 29.11 2013
393 d
18 8 2012
18 B 2012
744 d
324 d
10.6.2013
1707 d
3.12.2009
1061 d
3.122009
1545 d
25.1 2010
4.3.2013
520 d
344 d
4.3.2013
©Termoelektrarna Šoštanj d.o.o., december 2014
4
2004
«
2005
•
14 9
200t>
-^
¿t»?
2D0e
2009
2010
2031
2012
2014
—
2013
201%
2011> 201?
JJ.J
215
» 12.10
« MJ
•2S.9
« 19.«
19 10
ia.3 ^ M f
I t i . J.5
3.5 m 5.7
2J.5 , 5.7
i? )
19 _
17.)
2112 „ 17.3
2S.5 j a m a n ^ ^ ^ 14.2
IS 5 _ 15 9
10.» , 10.10
1.9 - •• • 31.5
11.9 „m 14.2
M» 313
" *
•
5? i.
29.12
31.3
i,,.,.,.. 14.2
1L4
« 12.4
20.4 ,,.,m- 24.2
— 15 11
»S
19.5 « m . 14 2
9.11 _ W.4
Ï.IJ «» 1« I
7.11
1S.Ï
25.7
21.1
—,
20 11
« 11.12
57
• «•»
} 1)
, u •• „ 2«2
1.7 • | ••• ¿0.4
T.U « M « K . 11
16
•• 10,7
10 1 0
•
IS
S.&
i S a m . 20.U
« 24.12
29.12 h. 19.4
•
29.Î
m
|
"
It »
« 19»
15 3 « M M . 10.4
15.« m , 17.12
20 11 t 15.12
20.7 _
;
M
• M
i
4 20.12
7.10 wmmmtm i.»
« 1».*
20.9
26.6
• ti .t
7.« a wM , U.10
« 19.10
« 1.12
• 112
, il »
9.1 , 15.2
15.2 , IS 11
31.12
. . . 31.11
29.11
U« m m ^ 1 5 9
15«
•
10«
43
43
10.4
U 19.4
6S
_ 11.2
207
Postavitev nadomestnega
bloka 6 moči 600 MW v TEŠ - Novelirani investicijski program, rev. 6
POSLOVNA SKRIVNOST
TERMOELEKTRARNA ŠOŠTANJ - TERMINSKI PLAN PROJEKTA TES6
Aklivnoi!
Parna turbina
Napajalne črpalke
Sistem obratne hladilne vode
Sistem pomožne pare
NT in ST preiivna postaja
Električna oprema
Projektiranje
Naročilo, izdelava, skladiščenje »n transport
Montaža tn hladni zagonski preizkusi
Generator
Generatorsko odklopno sukalo
Transformatorji
Nizkonapetostna elektro oprema
Ostala oprema IBoP)
Projektiranje
Naročilo, izdelava, skladiščenje in transport
Montaža in hladni zagonski preizkusi
Vroči zagonski preizkusi
Pripravljalna dela za izvedbo kemijskega čiščenja kotla
Toplolna obdelava materiala T24
Stabilno obratovanje za formiranje magnet it ne piasti
Priklop na omrežje
Preizkus gorilnikov
Prva zakuritev kotla i oljem
By-pais obratovanje in optimizacija oljnih gorilnikov
Prva zakuritev kotla s premogom
Suienje obzidave kotla in preizkusi med irpihovanjem cevovodov
Prvi natok pare na \ mbino
Testi elekfro opreme
Prva sinhronizacija z omrežjem
Nastavitve, optimi racija/testi
Prvo obratovanje i na/ivno močjo 600 MW
Prilagoditve m optimizacija
FGD • NAPRAVA ZA RAZfrEPlANJE DIMNIH PLINOV
Razpis za izbiro sposobnih ponudnikov
Razpisni postopki l del
Ratpism postopkt 2 drl
Podpis pogodbe
Začetek izvedbe
Projektiranj
Izdelava, skladiščenje ir transport
Montaža in hladni zagonski preizkusi
Začetek montaže
Pralmk
Jeklena konstrukcija
Druge posode
Obloge in komponente pralnika
Fasada
obtočne črpalke m cevovodi
Osta<a oprema
Električna oprema
Hladni zagonski preizkusi
Vroči zagonski preizkusi
faza 1
Faza 2
Prilagoditve in optimizacija
Začasni prevzem
GIS - 400 KV ST1KAL&ČE
Razpisni postopki • 1. del
Razpisni postopki - 2. del
Razpisni postopki 3 del
Podpis pogodb«
Projektiranje
Izdelava, skladiščenje in transport
Montaža in hladni zagonski preizkusi
Montaža oprem«
Hladni zagonski preizkusi
Vroči zagonski preizkusi
Prilagoditve in optimizacija
Začasni prevzem
CS • HLADILNI StSTEM
ftazptvni postopki
Podpis pogodbe
Engineering
Udeljve, skladiščenje in transport
Montaža In hladni zagonski preizkusi
Začetek montaže
Gradbena dela - plašč hladilnega stolpa
Notranje konstrukcije in kinete
Zaščita površin plašča hladilnega stolpa
Kanali dimnih plinov
Hidravlična oprema
HUdnt zagonski preizkusi
Vroči zagonski preizkusi
Prilagoditve in optimizacija
Začasni prevzem
CT - TRANSPORT PREMOGA
Razpisni postopki - 1 del
Razpisni postopki 2 del
Razpisni postopki • 3. del (Faja 1)
Podpis pogodbe (Faza 1)
Razpisni postopki 3. de' (Faza 2)
Podpis pogodbe (Faza 2]
Projektiranj«, izdelava, skladiščenje in trampor?
Montaža in hladni zagonski preizkusi
Traianlt
478 d
407 d
304 d
Začetek
15.4.2013
16.4.2013
164.2013
Zaklfuček
2003
6.8.2014
28.5.2014
14.2.2014
350 d
262 d
1702 d
1641 d
1641 d
496 d
419 d
266 d
¿43 d
343 d
1631 d
1457 d
1465 d
461 d
344 d
17 7 2013
26 8 2013
1.2.2010
1.2.2010
1.2 2010
22.5.2013
7.8.2013
7.8.2013
22.5.2013
22.5.2013
1.2.2010
1.2.2010
19.5.2010
16.4.2013
3.3.2014
3.3.2014
7.4.2014
23.7.2014
12. S. 2014
27.6.2014
23.7.2014
24.7.2014
2.7.2014
15.5.2014
30.9.2014
138 d
4S d
14 d
Od
24 d
Od
12 d
Od
37 d
Od
5d
Od
]38 d
Od
124 d
2640 d
160 d
272 d
36 d
Od
Od
88 7 d
186 d
740 d
Od
150 d
248 d
538 d
240 d
223 d
187 d
293 d
203 d
120 d
244 d
60 d
184 d
105 d
Od
2373 d
400 d
115 d
129 d
Od
160 d
182 d
411 d
304 d
107 d
14 d
213 d
Od
ISSSd
96 d
Od
282 d
772 d
1110 d
9.8.2014
10.8 2014
179.2014
18.9.2014
24.9.2014
25 9.2014
21 10.2014
2005
2006
2X7
2008
2009
2010
2011
2012 2013 2014 201S
is 4 • 1 n 1M
«.a
14.4 • • .| m, 2S.S
lii M
17.7
26J
317.2014
31 7 2014
30.9.2014
30.9.2014
30.4.2014
30.4.2014
30.4.2014
11-2.2015 15.6.2015
8.3.2008 31.5.2015
8.3.2008 15.8.2008
16.8.2008 15.5.2009
16.S.2009 21 6.2009
22.6.2009 22.6.2009
22 6.2009 22.6.2009
22.6.2009 26.11.2011
27.11 2011 ».5.2012
31.S.2012 10.6.2014
315.2012 31.5.2012
1.6.2012 29.10.2012
26.6.2012
1.3.2013
26.7.2012 25.1.2014
15.2.2013 13.10.2013
20.2.2013 1.10.2013
28.3.2013 1.10.2013
2.4.2013 20.1.2014
1.7.2013 20.1.2014
10.2.2014 10.6.2014
16.6.2014 15.2.2015
16.6.2014 IS. 8.2014
15 8.2014 15.2.201S
15.2.201S 31.5.2015
31.5 2015 31.5.2015
90.9.2006 31.3.2015
30.9.2008 4.11.2009
20.12.2011 13.4.2012
Od
395 d
20.122012
21.12-2012
31.5.2013
30.11.2013
16.S2014
1.5.2014
16.8.2014
30.82014
31.3.2015
31.3.2015
10.12.2014
15.2.2010
16.22010
1.12.2010
28.12.2012
31J.2014
17.3.2011
20.4.2012
399 d
329 d
384 d
27.4.2012
6 7.2012
20.4.2012
31.S.2013
31.5.2013
9.52013
15.1 2013 31 10.2013
1 1.2014 31.3.2014
19 5.2014 31.8.2014
1.9.2014 1.122014
10.12.2014 10.12.2014
S.B.2011 1S.7201S
5.8.2011 30.11.2011
17.92012
21.12.2011
26.9.2012
2.1.2013
3.1.2013
3.1.2013
21.11.2012
28 2.2013
1.3.2013
6.4.2013
©Termoelektrarna Šoštanj d.o.o., december 2014
27.2.2013
28.2 2013
1.32014
13.92014
2016
14.2
J.7
IS.S
mmm
US ^ H H «
J0.9
7.« tmmmKt, » 9
7.«
n.4
22.S „„m,,. J0.4
22.S
21.7.2014
28.1.2014
23.5.2014
21.7.2014
10.2.2015
19.7.2014
22.5.2014
6.8.2014
12.5.2014
21 7.2014
23.7.2014
5.8.2014
9.8.2014
16.9.2014
17.9 2014
23.9.2014
24.9.2014
10.2.2015
21.10.2014
13.8.2012
21.12.2012
22.12.2012
1.6 2013
1.7.2013
1.7.2013
1.5.2014
16.8.2014
30.8.2014
31 3.2015
11.11.2009
11.11.2009
16.2.2010
22.2.2010
17.11.2010
17.34011
17.3.2011
22.3.2011
289 d
89 d
104 d
91 d
Od
1440 d
117 d
271 d
98 d
Od
98 d
Od
365 d
525 d
2004
1* *
mmm
14.4
)0.4
11.7
1»
10J
I I m 19.7
7 « , 22.S
2J. 7 , t i
» US
27* , 217
• ZJ7
24 7 , S i
•
"
10.1 , 169
« IM
11.9 U.9
• 24.»
2S.9 _ 10 2
« 21.10
U Z
u
trn "
t
is.a
U t m m , >SS
l&S » 21»
a 22 6
• 22 6
M
27.11 m » »l.S
• SLS
1.« m , 29.10
26. i m . 1.3
mm,m»mm,
mmm » 1 0
20 J
m
mmm
1.10
« m i-io
2.4 m ^ 20.1
1.7
20.1
10.2 M 10.6
IS.«
iS.I
» 4 . 13.1
IVI m
15 2
IS 1 m 311
« 11.»
M«
4.11
2 S U « , 13.4
1J B m 20.12
• 2112
22.12 w 11.&
16 « « . H. 11
1.7
i • 1«J
17 n , , , 1.1
1 J M 16.1
U,l , N I
104 tmm
*
u.u
m
m
» i
• 161
" J - ni n 1.12
17.11 t
17.»
• 17J
22 » M M M 2°-*
»•4 «MMM JI.S
«.7 m m m m 11 .S
20.4 - ifi-m I S
1*1 TMIIII SI. 10
1.1 Ml SI .t
I9.S M 11.»
1.9 „ 112
f 10.12
S I M 10.11
21.12 MMM 17.9
29-9 M 21
• *1
21.11 M
• 2»,2
U .»l.l,— U
( 4 ^MMMM« 13.9
208
Postavitev nadomestnega
bloka 6 moči 600 MW v TEŠ - Novelirani investicijski program, rev. 6
POSLOVNA SKRIVNOST
TERMOELEKTRARNA SoSTANJ - TERMINSKI PLAN PROJEKTA TES6
MU^K»,
"'
Jeklena konstrukcija (Faza 1)
Montaža opreme (faza 1)
Montaža opreme (faza 2)
Gradbene inštalactie
Hladni zagonski preizkusi
Vrodi zagonski preizkusi
Prilagoditve in optimizacija
Začasni prevzem
RT - PRIPRAVA m TRANSPORT PRODUKTOV
Razpisni postopki
Podpis pogodbe
Projektiranja, ¡¡delava, skladiscenje m transport
Montaža in hladni zagonski preizkusi
Montaža opreme
Montaža kompresorjev
Gradbene in&talacije
Hladni zagonski preizkusi
Vroči zagonski preizkusi
Prilagoditve in optimizacija
Začasni prevzem
WT • PRIPRAVA HLADILNE VODE
Razpisni postopki
Podpis pogodbe
Soglasje za začetek (Notice To Pioceedj
Projektiranje, izdelava, skladiičenje m transport
Montaža in hladni zagonski preizkusi
Črpaliičf surove vode
Dekarbonizacija
Byp*ss filtracija
Zadrževalni bazen tehnološki' odpad-h- vodi'
Modifikacija zapornice na reki Paki
Vroči zagonski preizkusi
Prilagoditve in optimizacija
Začasni prevzem
AWS • SKLADIŠČE AMONUAKA
Razpisni postopki
Podpis pogodbe
Triurne
404 d
6) d
280 d
185 d
60 d
183 d
122 d
Od
1204 d
190 d
Od
512 d
205 d
198 d
122 d
91 d
68 d
174 d
122 d
Od
1289 d
202 d
Od
5d
511 d
539 d
255 d
255 d
258 d
399 d
77 d
209 d
108 d
Od
1204 d
267 d
6.4.2013
6 4 2013
3.10.2013
Zakijuček
2005
15 5 ,2014
8.62013
10.7.2014
15.7.2014
13 9 2014
15 3.2015
15.7.2015
28.3.2012
28 3.2012
5 10.2012
5.10.2012
13.2014
1 3.2014
1 3.2014
166.2014
13 92014
15 3 2015
15 7 2015
15 7.2015
1S.7.2015
4.102012
5.102012
1 3.2014
22.9.2014
15 9.2014
1 7.2014
15.9.2014
16 7.2014
22 9 2014
15 3.2015
15 7.2015
20.12.2011
20 12.2011
10 7.2012
1.9.2012
7 9 2012
15.7.2013
15.7.2013
15 7.2013
22 9.2014
15 3.2015
15 7.2015
15.7.2015
1.7.201 S
9 7.2012
10.7.2012
6.9.2012
31 1 2014
S.1.201S
27.3.2014
27 3.2014
15 8 2013 30 4 2014
2.12.7013
5 1 2015
3 5 9.2013 1.12 2013
18 8.2014 15 3 2015
15 3.2015
1 7,2015
i 7.2015
1 7.2015
28 3.2012 15 7.2015
28 3 2012 20.12.2012
Dd 21.12.2012
21.122012
390 d
212 d
183 d
12 d
7.1.2013
30.11.2013
30 11.2013
3 6 2014
1.2.2014
30.6.2014
1 6 2014
15 6 2014
Hladni zagonski preizkusi
Vroči zagonski preizkusi
Prilagoditvi in optimizacij.)
Zaiasm prevzem
15 d
187 d
122 d
15 6 2014
9 9.2014
15 3.2015
30 6 2014
15 3.2015
15 7 2015
Od
439 d
2d
Od
2d
Od
Od
90d
90 d
15 7.2015
3.3.2015
3 3.2015
15 7.2015
15.5.2016
5.3.2015
10.3.2015
Oddaja vloge u uporabno dovoljenje
Tehnični pregled
Začetek poskusnega obratovanja
Začasni prevzem (PAC)
Prvi monitoring
Pridobitev uporabnega dovoljenja
21»S
2006
2007
2008
2009
20JO
2011
Z0 12 201J
64
(.4 . «6
1.10
102.2014 1 4 8 2 0 1 4
Projektiranje, izdelava, skbdisčer.jo m transport
Montaža in hladni zagonski preizkusi
Montaža opreme
Gradbene Inštalacije
OBRATOVALNO DOVOLJENJE
Strokovni tehnični pregled
2004
10 3.2015
19 5 2015 21 5 2015
17 6 2015 17 6.2015
26 6.2015 26 6.2015
15.9.2015 14.12.2015
15 2.2016 15.5.2016
©Termoelektrarna Šoštanj d.o.o., december 2014
2014
2015
154
2016
10.7
>0-1 m , »«J
IS 7 , »1.9
1S.9 M» IS.J
IS.) — IS. 7
•
21)
4 .10
• S. 10
$.10 •
M
1.3
22.9
1.} . . . . 1S.S
1.» ^ 17
16.6 M IS. 9
16 7 » 22 9
22.9 m» IS.J
15.» ^ 1S.7
mm
•
2012
97
«10 7
1.» 6.9
»•» «i — . . — » i
IS 7
••••M» S 1
1* * ii , n 27»
IS.? • • • 27.3
14 »
10.4
2.12 | - | - • • S 1
IS » „ 1.12
1S.S » » 15 3
IS 3 _ 1 7
• 17
U .1
».12
« 21.12
7 1 ...., ....-• J.I
10.11 «MM| 30.6
M.11 w
1.6
3 6 IS 6
15.6 , 30.6
99
IS i
IS.3
15.7
« IS.7
33 ^ m m I S 5
3.3 S.3
• 10.3
19 S 21 i
« 17.6
• 26 6
IS9 m 14 12
IS.2 M IS S
209
Postavitev nadomestnega bloka 6 moči 600 MW v TEŠ - Novelirani investicijski program, rev. 6
POSLOVNA SKRIVNOST
Priloga 2: Ekonomski tok projekta (v 000 EUR)14
2014
2015
2016
2017
2018
2019
2020
2021
2022
0,0
147.657,7
171.001,4
168.628,2
179.236,1
219.798,6
225.063,9
241.456,1
237.286,7
0,0
143.081,7
165.795,5
163.422,2
174.030,1
214.592,7
219.857,9
236.250,1
232.080,7
0,0
3.570,0
4.200,0
4.200,0
4.200,0
4.200,0
4.200,0
4.200,0
4.200,0
Prilivi
- prodaja električne energije
- prodaja toplotne energije
- prodaja pepela in sadre
0,0
1.006,0
1.006,0
1.006,0
1.006,0
1.006,0
1.006,0
1.006,0
1.006,0
1.261.553,0
247.234,9
130.996,7
131.147,4
135.217,1
134.271,2
133.058,9
137.403,9
145.081,2
12.868,3
135.707,8
Odlivi
- investicija
- investicija - že realizirano
13.200,0
13.200,0
1.248.684,7
- obratovanje in vzdrževanje
111.527,1
0,0
130.996,7
131.147,4
122.017,1
134.271,2
133.058,9
- davek iz dobička
Neto prilivi
-1.261.553,0
-99.577,2
40.004,8
37.480,8
44.019,0
85.527,4
92.005,0
132.227,2
126.022,6
5.176,6
5.858,5
104.052,2
92.205,5
2023
2024
2025
2026
2027
2028
2029
2030
2031
Prilivi
254.688,8
279.225,7
259.327,3
263.230,1
287.387,4
320.691,5
316.629,3
306.034,6
311.023,1
- prodaja električne energije
249.482,8
274.019,7
254.121,4
258.024,1
282.181,4
315.239,3
311.188,2
300.603,1
305.250,5
4.200,0
4.200,0
4.200,0
4.200,0
4.200,0
4.459,0
4.459,0
4.459,0
4.459,0
- prodaja toplotne energije
- prodaja pepela in sadre
Odlivi
1.006,0
1.006,0
1.006,0
1.006,0
1.006,0
993,2
982,2
972,5
1.313,6
143.390,1
154.204,5
151.846,2
170.908,0
175.676,3
199.187,2
196.397,3
207.999,6
197.296,9
- investicija
13.200,0
13.200,0
- investicija - že realizirano
- obratovanje in vzdrževanje
135.961,5
- davek iz dobička
Neto prilivi
14
143.616,4
144.500,8
149.605,6
166.085,9
186.999,6
183.853,6
183.878,6
185.645,1
7.428,6
10.588,1
7.345,3
8.102,4
9.590,4
12.187,6
12.543,7
10.921,0
11.651,8
111.298,7
125.021,2
107.481,2
92.322,1
111.711,1
121.504,3
120.232,1
98.035,1
113.726,2
Denarni tokovi projekta brez stroškov financiranja, v stalnih cenah na dan 31.10.2014 (podlaga za izvedbo finančno-tržne analize).
©Termoelektrarna Šoštanj d.o.o., december 2014
i
» •
» t
f i
•
i
*
i
210
• «
• «
*
i
f
i
-
*
-
-
-
-
-
-
-
~ ~
'
~
'
Postavitev nadomestnega
bloka 6 moči 600 MW v TEŠ - Novelirani investicijski program, rev. 6
POSLOVNA SKRIVNOST
2032
2033
2034
2035
2036
2037
2038
2039
2040
Prilivi
317.395,4
321.013,7
328.114,5
316.747,2
307.494,4
296.969,1
283.015,4
274.788,0
268.988,1
- prodaja električne energije
311.669,0
315.333,5
322.480,6
311.159,3
301.952,8
291.473,7
277.566,8
269.384,5
263.631,3
- prodaja toplotne energije
4.459,0
4.459,0
4.459,0
4.459,0
4.459,0
4.459,0
4.459,0
4.459,0
4.459,0
- prodaja pepela in sadre
1.267,4
1.221,2
1.175,0
1.128,8
1.082,6
1.036,4
989,6
944,5
897,8
197.150,7
196.444,6
209.385,3
192.856,6
189.359,9
185.367,1
193.641,8
177.736,3
173.549,6
Odlivi
- investicija
13.200,0
13.200,0
- investicija - že realizirano
- obratovanje in vzdrževanje
183.943,9
182.131,6
180.144,3
178.241,8
175.709,5
172.866,5
169.633,2
168.040,3
164.183,9
13.206,7
14.313,1
16.041,1
14.614,8
13.650,4
12.500,5
10.808,5
9.696,1
9.365,7
120.244,7
124.569,1
118.729,2
123.890,5
118.134,5
111.602,0
89.373,6
97.051,7
95.438,5
2041
2042
2043
2044
2045
2046
2047
2048
2049
Prilivi
268.988,1
268.988,1
268.988,1
268.988,1
268.988,1
268.988,1
268.988,1
268.988,1
268.988,1
- prodaja električne energije
263.631,3
263.631,3
263.631,3
263.631,3
263.631,3
263.631,3
263.631,3
263.631,3
263.631,3
4.459,0
4.459,0
4.459,0
4.459,0
4.459,0
4.459,0
4.459,0
4.459,0
4.459,0
- davek iz dobička
Neto prilivi
- prodaja toplotne energije
- prodaja pepela in sadre
Odlivi
897,8
897,8
897,8
897,8
897,8
897,8
897,8
897,8
897,8
173.549,6
186.749,6
173.549,6
173.549,6
177.310,7
194.271,7
181.071,7
181.071,7
181.071,7
- investicija
13.200,0
13.200,0
- investicija - že realizirano
- obratovanje in vzdrževanje
- davek iz dobička
Neto prilivi
164.183,9
164.183,9
164.183,9
164.183,9
164.183,9
164.183,9
164.183,9
164.183,9
164.183,9
9.365,7
9.365,7
9.365,7
9.365,7
13.126,7
16.887,8
16.887,8
16.887,8
16.887,8
95.438,5
82.238,5
95.438,5
95.438,5
91.677,5
74.716,4
87.916,4
87.916,4
87.916,4
©Termoelektrarna Šoštanj d.o.o., december 2014
211
Postavitev nadomestnega
bloka 6 moči 600 MW v TEŠ - Novelirani investicijski program, rev. 6
POSLOVNA SKRIVNOST
2051
2050
2052
2054
2053
Prilivi
268.988,1
268.988,1
268.988,1
268.988,1
268.988,1
- prodaja električne energije
263.631,3
263.631,3
263.631,3
263.631,3
263.631,3
4.459,0
4.459,0
4.459,0
4.459,0
4.459,0
897,8
897,8
897,8
897,8
897,8
194.302,9
181.134,1
181.134,1
181.134,1
181.134,0
164.183,9
164.183,9
164.183,9
164.183,9
- prodaja toplotne energije
- prodaja pepela in sadre
Odlivi
- investicija
13.200,0
- investicija - že realizirano
- obratovanje in vzdrževanje
164.183,9
- davek iz dobička
16.919,0
16.950,2
16.950,2
16.950,2
16.950,1
Neto prilivi
74.685,2
87.854,0
87.854,0
87.854,0
87.854,1
©Termoelektrarna Šoštanj d.o.o., december 2014
t
«
•
I I
« 1
• •
•
I
I I
212
» 1
I I
I I
I I
9
«
•
«
» t
*
1
i
S
s
^
*
"
'
Postavitev nadomestnega
bloka 6 moči 600 MW v TEŠ - Novelirani investicijski program, rev. 6
POSLOVNA SKRIVNOST
Priloga 3: Pregled ostalih investicij TEŠ (v 000 EUR)
leto
Višina vlaganj
leto
Višina vlaganj
leto
Višina vlaganj
leto
Višina vlaganj
2015
2016
2017
2018
2019
2020
2021
2022
14.154,0
1.815,0
8.115,0
1.915,0
2.215,0
1.895,0
2.215,0
2.215,0
2023
2024
2025
2026
2027
2028
2029
2030
2031
2.215,0
2.295,0
2.215,0
2.215,0
2.215,0
2.295,0
2.215,0
3.315,0
2.755,0
2032
2033
2034
2035
2036
2037
2038
2039
2040
2.755,0
2.755,0
2.755,0
2.755,0
2.755,0
2.755,0
2.755,0
2.755,0
2.755,0
2041
2042
2043
2.755,0
2.755,0
2.755,0
Ostale investicije TEŠ zajemajo vlaganja v zanesljivost proizvodnje bloka 5 (2015-2027) ter skupnih naprav, investicijsko vzdrževanje na bloku 5 (4-letni
remontni ciklusi v letih 2015, 2017 In 2021), izvedba primarnih ukrepov in optimiziranje kurilnega sistema za znižanje NOx-ov na bloku 5, vlaganje v
informacijsko tehnologijo in drobne investicije v višini do 5 % obračunane amortizacije.
©Termoelektrarna Šoštanj d.o.o., december 2014
213
Postavitev nadomestnega bloka 6 moči 600 MW v TEŠ - Novelirani investicijski program, rev. 6
POSLOVNA SKRIVNOST
Priloga 4 : Izkaz d e n a r n i h t o k o v T E § z investicijo
Predračunski izkaz denarnih tokov 2015-2054 v EUR
PN 2015
PN 2016
PN 2017
PN 2018
PN 2019
PN 2020
A. DENARNI TOKOVI PRI POSLOVANJU
a) Prejemki pri poslovanju
218.346.166
238.908.594
245.927.302
284.548.188
320.630.182
337.222.050
b) Izdatki pri poslovanju
204.330.795
211.913.789
218.630.384
224.525.837
235.222.534
240.052.528
14.015.370
26.994.805
27.296.918
60.022.351
85.407.648
97.169.522
c) Prebitek prejemkov pri poslovanju ali prebitek izdatkov pri poslovanju
B. DENARNI TOKOVI PRI NALOŽBENJU
a) Prejemki pri naložbenju
b) Izdatki pri naložbenju
c) Prebitek prejemkov pri naložbenju ali prebitek izdatkov pri naložbenju
8.174.000
732.000
0
0
0
0
198.118.263
6.484.300
9.900.300
18.440.300
2.702.300
2.311.900
(189.944.263)
(5.752.300)
(9.900.300)
(18.440.300)
(2.702.300)
(2.311.900)
C. DENARNI TOKOVI PRI FINANČNIH AKTIVNOSTIH
a) Prejemki iz finančnih aktivnosti
517.389.178
34.000.000
52.000.000
26.000.000
0
0
- od tega prejemki iz finančnih aktivnosti v skupini
526.889.930
29.000.000
52.000.000
54.000.000
13.500.000
0
1. Prejemki iz naslova vplačanega kapitala
248.552.758
116.800.000
29.000.000
52.000.000
26.000.000
0
152.036.420
5.000.000
b) Izdatki iz finančnih aktivnosti
341.251.206
55.207.625
68.637.102
66.511.064
65.003.964
63.508.536
- od tega izdatki iz finančnih aktivnosti v skupini
312.918.37 6
13.870.808
23.873.451
26.414.636
26.223.136
25.561.864
5.414.976
21.738.599
20.397.400
18.964.964
17.457.864
15.962.436
0
0
0
47.546.100
47.546.100
47.546.100
2. Prejemki iz prejetih dolgoročnih posojilih in drugih dolgoročnih
finančnih obveznosti
3. Prejemki iz prejetih kratkoročnih posojilih in drugih kratkoročnih
finančnih obveznosti
1. Izdatki za obresti prejetih posojil
2. Izdatki za vračila kapitala
3. Izdatki iz prejetih dolgoročnih posojil in drugih dolgoročnih finančnih
obveznosti
4. Izdatki iz prejetih kratkoročnih posojil in drugih kratkoročnih finančnih
obveznosti
c) Prebitek prejemkov pri financiranju ali prebitek izdatkov pri
financiranju
12.246.030
28.469.026
48.239.702
323.590.200
5.000.000
0
176.137.972
(21.207.625)
(16.637.102)
(40.511.064)
(65.003.964)
(63.508.536)
- od tega prebitek prejemkov/izdatkov pri financiranju v skupini
213.971.554
15.129.192
28.126.549
27.585.364
(12.723.136)
(25.561.864)
D. DENARNI IZID V OBDOBJU
209.079
- od tega denarni izid v obdobju v skupini
34.880
759.516
1.070.987
17.701.384
31.349.086
154.597.035
148.203.276
149.207.417
1.005.525
2.076.513
19.777.897
51.126.983
1.005.525
2.076.513
19.777.897
51.126.983
1.005.525
2.076.513
19.777.897
289.139.656
100.296.530
F. KONČNO STANJE DENARNIH SREDSTEV
211.130
246.010
1. Transakcijski račun
211.130
246.010
2.051
211.130
246.010
G. ZAČETNO STANJE DENARNIH SREDSTEV
117.947.929
©Termoelektrarna Šoštanj d.o.o., december 2014
t
# »
f i
i «
i !
f »
» i
214
» •
• »
- 1
r
:?
-
-
-
-
-
Postavitev nadomestnega bloka 6 moči 600 MW v TEŠ - Novelirani investicijski program, rev. 6
POSLOVNA S K R I V N O S T
Predračunski izkaz denarnih tokov 2015-2054 v EUR
PN 2021
PN 2022
PN 2023
PN 2024
PN 2025
PN 2026
a) Prejemki pri poslovanju
363.276.164
383.003.569
369.988.242
391.171.684
376.408.578
383.921.740
b) Izdatki pri poslovanju
241.228.185
253.320.366
250.205.937
253.512.614
261.000.072
264.027.605
c) Prebitek prejemkov pri poslovanju ali prebitek izdatkov pri poslovanju
122.047.979
129.683.203
119.782.305
137.659.070
115.408.506
119.894.135
A. DENARNI TOKOVI PRI POSLOVANJU
B. DENARNI TOKOVI PRI NALOŽBENJU
0
0
0
0
0
0
13.682.300
18.806.300
2.702.300
2.799.900
2.702.300
18.806.300
(13.682.300)
(18.806.300)
(2.702.300)
(2.799.900)
(2.702.300)
(18.806.300)
a) Prejemki iz finančnih aktivnosti
0
0
0
0
0
0
- od tega prejemki iz finančnih aktivnosti v skupini
0
0
0
a) Prejemki pri naložbenju
b) Izdatki pri naložbenju
c) Prebitek prejemkov pri naložbenju ali prebitek izdatkov pri naložbenju
C. DENARNI TOKOVI PRI FINANČNIH AKTIVNOSTIH
1. Prejemki iz naslova vplačanega kapitala
2. Prejemki iz prejetih dolgoročnih posojilih in drugih dolgoročnih
finančnih obveznosti
3. Prejemki iz prejetih kratkoročnih posojilih in drugih kratkoročnih
finančnih obveznosti
61.988.582
57.625.286
53.443.854
52.183.117
42.913.896
198.012.838
- od tega izdatki iz finančnih aktivnosti v skupini
38.024.666
46.476.142
48.440.842
46.954.601
45.436.482
45.228.207
1. Izdatki za obresti prejetih posojil
14.442.383
12.935.685
11.611.855
10.351.117
9.081.897
55.380.839
47.546.199
44.689.600
41.831.999
41.831.999
33.831.999
142.631.999
(61.988.582)
(57.625.286)
(53.443.854)
(52.183.117)
(42.913.896)
(198.012.838)
(38.024.666)
(46.476.142)
(48.440.842)
(46.954.601)
(45.436.482)
(45.228.207)
b) Izdatki iz finančnih aktivnosti
2. Izdatki za vračila kapitala
3. Izdatki iz prejetih dolgoročnih posojil in drugih dolgoročnih finančnih
obveznosti
4. Izdatki iz prejetih kratkoročnih posojil in drugih kratkoročnih finančnih
obveznosti
c) Prebitek prejemkov pri financiranju ali prebitek izdatkov pri
financiranju
- od tega prebitek prejemkov/izdatkov pri financiranju v skupini
46.377.097
53.251.618
63.636.151
82.676.053
69.792.310
(96.925.003)
- od tega denarni izid v obdobju v skupini
163.702.676
171.216.152
163.381.307
186.030.747
165.888.597
165.816.145
F. KONČNO STANJE DENARNIH SREDSTEV
97.504.080
150.755.698
214.391.849
297.067.902
366.860.212
269.935.209
1. Transakcijski račun
97.504.080
150.755.698
214.391.849
297.067.902
366.860.212
269.935.209
G. ZAČETNO STANJE DENARNIH SREDSTEV
51.126.983
97.504.080
150.755.698
214.391.849
297.067.902
366.860.212
D. DENARNI IZID V OBDOBJU
©Termoelektrarna Šoštanj d.o.o., december 2014
215
Postavitev nadomestnega bloka 6 moči 600 MW v TEŠ - Novelirani investicijski program, rev. 6
POSLOVNA S K R I V N O S T
Predračunski Izkaz denarnih tokov 2015-2054 v EUR
PN 2028
PN 2027
PN 2029
PN 2030
PN 2031
PN 2032
A. DENARNI TOKOVI PRI POSLOVANJU
a) Prejemki pri poslovanju
388.675.236
393.056.752
390.020.302
375.318.925
379.448.210
387.222.410
b) Izdatki pri poslovanju
273.094.514
274.607.915
273.685.530
266.123.482
260.075.800
263.324.600
c) Prebitek prejemkov pri poslovanju ali prebitek izdatkov pri poslovanju
115.580.721
118.448.836
116.334.773
109.195.443
119.372.410
123.897.810
B. DENARNI TOKOVI PRI NALOŽBENJU
a) Prejemki pri naložbenju
b) Izdatki pri naložbenju
c) Prebitek prejemkov pri naložbenju ali prebitek izdatkov pri naložbenju
0
0
0
0
0
0
2.702.300
2.799.900
2.702.300
20.148.300
3.361.100
3.361.100
(2.702.300)
(2.799.900)
(2.702.300)
(20.148.300)
(3.361.100)
(3.361.100)
0
0
0
0
0
0
33.410.000
103.934.207
109.778.661
31.371.000
32.958.300
31.884.800
7.578.000
26.102.207
28.946.661
5.539.000
7.126.300
6.052.800
25.832.000
77.832.000
80.832.000
25.832.000
25.832.000
25.832.000
(33.410.000)
(103.934.207)
(109.778.661)
(31.371.000)
(32.958.300)
(31.884.800)
C. DENARNI TOKOVI PRI FINANČNIH AKTIVNOSTIH
a) Prejemki iz finančnih aktivnosti
- od tega prejemki iz finančnih aktivnosti v skupini
1. Prejemki iz naslova vplačanega kapitala
2. Prejemki iz prejetih dolgoročnih posojilih in drugih dolgoročnih
finančnih obveznosti
3. Prejemki iz prejetih kratkoročnih posojilih in drugih kratkoročnih
finančnih obveznosti
b) Izdatki iz finančnih aktivnosti
- od tega izdatki iz finančnih aktivnosti v skupini
1
1. Izdatki za obresti prejetih posojil
:
2. Izdatki za vračila kapitala
3. Izdatki iz prejetih dolgoročnih posojil in drugih dolgoročnih finančnih
obveznosti
4. Izdatki iz prejetih kratkoročnih posojil in drugih kratkoročnih finančnih
obveznosti
c) Prebitek prejemkov pri financiranju ali prebitek izdatkov pri
financiranju
- od tega prebitek prejemkov/izdatkov pri financiranju v skupini
D. DENARNI IZID V OBDOBJU
0
0
0
0
0
0
79.468.421
11.714.729
3.853.812
57.676.143
83.053.010
88.651.910
- od tega denarni izid v obdobju v skupini
209.938.745
211.640.573
210.639.629
197.608.904
200.868.730
209.084.130
F. KONČNO STANJE DENARNIH SREDSTEV
349.403.631
361.118.360
364.972.171
422.648.314
505.701.324
594.353.234
1. Transakcijski račun
349.403.631
361.118.360
364.972.171
422.648.314
505.701.324
594.353.234
G. ZAČETNO STANJE DENARNIH SREDSTEV
269.935.209
349.403.631
361.118.360
364.972.171
422.648.314
505.701.324
216
©Termoelektrarna Šoštanj d.o.o., december 2014
1
» 1
i «
» i
f «
» 1
fff
9
1
i i
t
1
Postavitev nadomestnega bloka 6 moči 600 MW v TEŠ - Novelirani investicijski program, rev. 6
POSLOVNA S K R I V N O S T
Predračunski izkaz denarnih tokov 2015-2054 v EUR
PN 2038
PN 2037
PN 2033
PN 2034
PN 2035
PN 2036
a) Prejemki pri poslovanju
391.636.710
400.299.710
386.431.510
375.143.210
362.302.310
345.278.810
b) Izdatki pri poslovanju
263.974.600
261.778.000
262.073.800
256.707.000
250.894.600
240.894.200
c) Prebitek prejemkov pri poslovanju ali prebitek izdatkov pri poslovanju
127.662.110
138.521.710
124.357.710
118.436.210
111.407.710
104.384.610
0
0
0
0
0
0
3.361.100
19.465.100
A. DENARNI TOKOVI PRI POSLOVANJU
B. DENARNI TOKOVI PRI NALOŽBENJU
a) Prejemki pri naložbenju
b) Izdatki pri naložbenju
c) Prebitek prejemkov pri naložbenju ali prebitek izdatkov pri naložbenju
3.361.100
19.465.100
3.361.100
3.361.100
(3.361.100)
(19.465.100)
(3.361.100)
(3.361.100)
(3.361.100)
(19.465.100)
0
0
0
0
0
0
30.807.700
29.731.100
28.655.700
24.924.443
21.323.116
10.323.058
4.975.700
3.899.100
2.823.700
1.776.400
858.000
90.500
25.832.000
25.832.000
25.832.000
23.148.043
20.465.116
10.232.558
(30.807.700)
(29.731.100)
(28.655.700)
(24.924.443)
(21.323.116)
(10.323.058)
0
0
0
0
0
0
93.493.310
89.325.510
92.340.910
90.150.667
86.723.494
74.596.452
C. DENARNI TOKOVI PRI FINANČNIH AKTIVNOSTIH
a) Prejemki iz finančnih aktivnosti
- od tega prejemki iz finančnih aktivnosti v skupini
1. Prejemki iz naslova vplačanega kapitala
2. Prejemki iz prejetih dolgoročnih posojilih in drugih dolgoročnih
finančnih obveznosti
3. Prejemki iz prejetih kratkoročnih posojilih in drugih kratkoročnih
finančnih obveznosti
b) Izdatki iz finančnih aktivnosti
- od tega izdatki iz finančnih aktivnosti v skupini
1. Izdatki za obresti prejetih posojil
2. Izdatki za vračila kapitala
3. Izdatki iz prejetih dolgoročnih posojil in drugih dolgoročnih finančnih
obveznosti
4. Izdatki iz prejetih kratkoročnih posojil in drugih kratkoročnih finančnih
obveznosti
c) Prebitek prejemkov pri financiranju ali prebitek izdatkov pri
financiranju
- od tega prebitek prejemkov/izdatkov pri financiranju v skupini
D. DENARNI IZID V OBDOBJU
- od tega denarni izid v obdobju v skupini
21S.624.930
226.525.330
215.065.930
206.107.830
196.222.930
182.504.130
F. KONČNO STANJE DENARNIH SREDSTEV
687.846.544
777.172.054
869.512.964
959.663.631
1.046.387.125
1.120.983.577
1. Transakcijski račun
687.846.544
777.172.054
869.512.964
959.663.631
1.046.387.125
1.120.983.577
G. ZAČETNO STANJE DENARNIH SREDSTEV
594.353.234
687.846.544
777.172.054
869.512.964
959.663.631
1.046.387.125
©Termoelektrarna Šoštanj d.o.o., december 2014
217
Postavitev nadomestnega bloka 6 moči 600 MW v TEŠ - Novelirani investicijski program, rev. 6
POSLOVNA S K R I V N O S T
i Predračunski izkaz denarnih tokov 2015-2054 v EUR
PN 2039
PN 2040
PN 2041
PN 2042
PN 2043
PN 2044
a) Prejemki pri poslovanju
335.241.410
328.165.510
328.165.510
328.165.510
328.165.510
328.165.510
b) Izdatki pri poslovanju
238.873.900
233.081.000
231.774.500
228.870.500
231.774.500
232.380.600
96.367.510
95.084.510
96.391.010
99.295.010
96.391.010
95.784.910
0
0
0
0
0
0
3.361.100
3.361.100
3.361.100
19.465.100
3.361.100
0
(3.361.100)
(3.361.100)
(3.361.100)
(19.465.100)
(3.361.100)
0
A. DENARNI TOKOVI PRI POSLOVANJU
c) Prebitek prejemkov pri poslovanju ali prebitek izdatkov pri
poslovanju
B. DENARNI TOKOVI PRI NALOŽBENJU
a) Prejemki pri naložbenju
b) Izdatki pri naložbenju
c) Prebitek prejemkov pri naložbenju ali prebitek izdatkov pri
naložbenju
C. DENARNI TOKOVI PRI FINANČNIH AKTIVNOSTIH
a) Prejemki iz finančnih aktivnosti
0
- od tega prejemki iz finančnih aktivnosti v skupini
j
0 f.
04
4j
i
1
1. Prejemki iz naslova vplačanega kapitala
0^
0
j.
0
j.
1
2. Prejemki iz prejetih dolgoročnih posojilih in drugih dolgoročnih
finančnih obveznosti
3. Prejemki iz prejetih kratkoročnih posojilih in drugih kratkoročnih
finančnih obveznosti
O1
b) Izdatki iz finančnih aktivnosti
-od tega izdatki iz finančnih aktivnosti v skupini
0
1
1. Izdatki za obresti prejetih posojil
3. Izdatki iz prejetih dolgoročnih posojil in drugih dolgoročnih finančnih
obveznosti
4. Izdatki iz prejetih kratkoročnih posojil in drugih kratkoročnih
finančnih obveznosti
c) Prebitek prejemkov pri financiranju ali prebitek izdatkov pri
financiranju
0
0
- od tega prebitek prejemkov/izdatkov pri financiranju v skupini
D. DENARNI IZID V OBDOBJU
- od tega denarni izid v obdobju v skupini
0
o
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
93.006.410
91.723.410
93.029.910
79.829.910
93.029.910
95.784.910
176.011.430
172.766.830
173.740.730
173.740.730
173.740.730
173.740.730
F. KONČNO STANJE DENARNIH SREDSTEV
1.213.989.987
1.305.713.397
1.398.743.307
1.478.573.217
1.571.603.127
1.667.388.037
1. Transakcijski račun
1.213.989.987
1.305.713.397
1.398.743.307
1.478.573.217
1.571.603.127
1.667.388.037
G. ZAČETNO STANJE DENARNIH SREDSTEV
1.120.983.577
1.213.989.987
1.305.713.397
1.398.743.307
1.478.573.217
1.571.603.127
©Termoelektrarna Šoštanj d.o.o., december 2014
« 1
0
r
2. Izdatki za vračila kapitala
I
0
1
•
«
» 1
»
«
f »
» f
218
» 1
f l
» 1
« 1
f
f
*
"
Postavitev nadomestnega bloka 6 moči 600 MW v TEŠ - Novelirani investicijski program, rev. 6
POSLOVNA SKRIVNOST
Predračunski izkaz denarnih tokov 2015-2054 v EUR
PN 2045
PN 2046
PN 2047
PN 2048
PN 2049
PN 2050
a) Prejemki pri poslovanju
328.165.510
328.165.510
328.165.510
328.165.510
328.165.510
328.165.510
b) Izdatki pri poslovanju
232.380.600
233.053.700
239.902.700
239.902.700
239.902.700
236.998.700
95.784.910
95.111.810
88.262.810
88.262.810
88.262.810
91.166.810
a) Prejemki pri naložbenju
0
0
0
0
0
0
b) Izdatki pri naložbenju
0
16.104.000
0
0
0
16.104.000
c) Prebitek prejemkov pri naložbenju ali prebitek izdatkov pri naložbenju
0
(16.104.000)
0
0
0
(16.104.000)
0
0
0
0
0
0
0
0|
0
0
0|
°1
0:
A. DENARNI TOKOVI PRI POSLOVANJU
c) Prebitek prejemkov pri poslovanju ali prebitek izdatkov pri poslovanju
B. DENARNI TOKOVI PRI NALOŽBENJU
C. DENARNI TOKOVI PRI FINANČNIH AKTIVNOSTIH
a) Prejemki iz finančnih aktivnosti
- od tega prejemki iz finančnih aktivnosti v skupini
1. Prejemki iz naslova vplačanega kapitala
2. Prejemki iz prejetih dolgoročnih posojilih in drugih dolgoročnih
finančnih obveznosti
3. Prejemki iz prejetih kratkoročnih posojilih in drugih kratkoročnih
finančnih obveznosti
b) Izdatki iz finančnih aktivnosti
- od tega izdatki iz finančnih aktivnosti v skupini
1. Izdatki za obresti prejetih posojil
2. Izdatki za vračila kapitala
3. Izdatki iz prejetih dolgoročnih posojil in drugih dolgoročnih finančnih
obveznosti
4. Izdatki iz prejetih kratkoročnih posojil in drugih kratkoročnih finančnih
obveznosti
c) Prebitek prejemkov pri financiranju ali prebitek izdatkov pri
financiranju
- od tega prebitek prejemkov/izdatkov pri financiranju v skupini
D. DENARNI IZID V OBDOBJU
- od tega denarni izid v obdobju v skupini
0
j
0
0:
0
0
0
!
0
0
0
0
j
0
95.784.910 i
79.007.810
88.262.810
88.262.810
88.262.810 !
75.062.810
173.740.730 \
173.740.730
173.740.730
173.740.730
173.740.730 >
173.740.730
F. KONČNO STANJE DENARNIH SREDSTEV
1.763.172.947
1.842.180.757
1.930.443.567
2.018.706.377
2.106.969.187
2.182.031.997
1. Transakcijski račun
1.763.172.947
1.842.180.757
1.930.443.567
2.018.706.377
2.106.969.187
2.182.031.997
G. ZAČETNO STANJE DENARNIH SREDSTEV
1.667.388.037
1.763.172.947
1.842.180.757
1.930.443.567
2.018.706.377
2.106.969.187
©Termoelektrarna Šoštanj d.o.o., december 2014
219
Postavitev nadomestnega bloka 6 moči 600 MW v TEŠ - Novelirani investicijski program, rev. 6
POSLOVNA SKRIVNOST
| Predračunski izkaz denarnih tokov 2015-2054 v EUR
PN 2051
PN 2052
PN 2053
PN 2054
A. DENARNI TOKOVI PRI POSLOVANJU
a) Prejemki pri poslovanju
328.165.510
328.165.510
328.165.510
328.165.510
b) Izdatki pri poslovanju
239.933.900
239.965.000
239.965.000
239.965.000
88.231.610
88.200.510
88.200.510
88.200.510
a) Prejemki pri naložbenju
0
0
0
0
b) Izdatki pri naložbenju
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
c) Prebitek prejemkov pri poslovanju ali prebitek izdatkov pri poslovanju
B. DENARNI TOKOVI PRI NALOŽBENJU
i c) Prebitek prejemkov pri naložbenju ali prebitek izdatkov pri naložbenju
C. DENARNI TOKOVI PRI FINANČNIH AKTIVNOSTIH
a) Prejemki iz finančnih aktivnosti
- od tega prejemki iz finančnih aktivnosti v skupini
1. Prejemki iz naslova vplačanega kapitala
2. Prejemki iz prejetih dolgoročnih posojilih in drugih dolgoročnih
finančnih obveznosti
3. Prejemki iz prejetih kratkoročnih posojilih in drugih kratkoročnih
finančnih obveznosti
b) Izdatki iz finančnih aktivnosti
- od tega izdatki iz finančnih aktivnosti v skupini
1. Izdatki za obresti prejetih posojil
2. Izdatki za vračila kapitala
3. Izdatki iz prejetih dolgoročnih posojil in drugih dolgoročnih finančnih
obveznosti
4. Izdatki iz prejetih kratkoročnih posojil in drugih kratkoročnih finančnih
obveznosti
c) Prebitek prejemkov pri financiranju ali prebitek izdatkov pri
financiranju
0
0
0
0
88.231.610
88.200.510
88.200.510
88.200.510
- od tega prebitek prejemkov/izdatkov pri financiranju v skupini
D. DENARNI IZID V OBDOBJU
- od tega denarni izid v obdobju v skupini
173.740.730
173.740.730
173.740.730
173.740.730
F. KONČNO STANJE DENARNIH SREDSTEV
2.270.263.607
2.358.464.117
2.446.664.627
2.534.865.137
1. Transakcijski račun
2.270.263.607
2.358.464.117
2.446.664.627
2.534.865.137
G. ZAČETNO STANJE DENARNIH SREDSTEV
2.182.031.997
2.270.263.607
2.358.464.117
2.446.664.627
© T e r m o e l e k t r a r n a Šoštanj d . o . o . , december 2014
I
1 1
»
i
» 1
«
i
»
l
i
l
220
f *
f
1
T
1
*
1
'
i
-
-
"
~
'
~
"
~
"
"
Postavitev nadomestnega bloka 6 moči 600 MW v TEŠ - Novelirani investicijski program, rev. 6
POSLOVNA SKRIVNOST
Priloga 5: Izkaz finančnega položaja TEŠ z investicijo 2015-2030
PN 31.12.2015
POSTAVKA
SREDSTVA
A. DOLGOROČNA SREDSTVA
1. Neopredmetena sredstva
II. Nepremičnine, naprave in oprema
V. Ostale dolgoročne finančne naložbe in posojila
VI. Dolgoročne poslovne terjatve
VII. Druga dolgoročna sredstva
VIII. Odložene terjatve za davek
B. KRATKOROČNA SREDSTVA
1. Sredstva namenjena za prodajo
II. Zaloge
IV. Kratkoročne poslovne terjatve
V. Terjatve za odmerjeni davek
VI. Druga kratkoročna sredstva
VII. Denar in denarni ustrezniki
; KAPITAL IN OBVEZNOSTI
A. KAPITAL
1. Vpoklicani kapital
II. Kapitalske rezerve
III. Rezerve iz dobička
IV. Rezerva za pošteno vrednost
V. Zadržani poslovni izid
VI. Uskupinjevalni popravek kapitala - tečajne razlike
VII. Kapital manjšinskih lastnikov
B. DOLGOROČNE OBVEZNOSTI
1. Rezervacije za odpravnine in jubilejne nagrade
II. Druge rezervacije
III. Druge dolgoročne obveznosti
IV. Dolgoročne finančne obveznosti
C. KRATKOROČNE OBVEZNOSTI
1. Obveznosti, vključene v skupine za odtujitev
II. Kratkoročne finančne obveznosti
III. Kratkoročne poslovne obveznosti
IV. Obveznosti za odmerjeni davek
V. Druge kratkoročne obveznosti
©Termoelektrarna Šoštanj d.o.o., december 2014
PN 31.12.2016
PN 31.12.2017
PN 31.12.2018
PN 31.12.2019
PN 31.12.2020
1.608.258.103
1.545.292.258
450.000
1.543.904.258 i
204.100
74.200
16.900
642.800
62.965.845
0
13.000.000
30.496.376
0
19.258.339
211.130
1.550.257.656
1.481.497.258
450.000
1.480.135.258
204.100
65.100
0
642.800
68.760.398
0
11.444.400
33.505.642
0
23.564.346
246.010
1.491.752.462
1.424.332.758
450.000
1.422.979.858
204.100
56.000
0
642.800
67.419.704
0
8.500.000
33.020.784
0
24.893.394
1.005.525
1.449.382.921
1.374.547.558
450.000
1.373.203.758
204.100
46.900
1.403.523.401
1.312.802.858
450.000
1.311.468.158
204.100
37.800
1.377.200.698
1.251.009.058
450.000
1.249.683.458
204.100
28.700
642.800
74.835.363
642.800
90.720.543
642.800
126.191.640
8.500.000
37.932.688
8.500.000
35.737.508
8.500.000
37.695.048
26.326.162
2.076.513
26.705.138
19.777.897
28.869.610
51.126.983
1.608.258.103
684.482.970
578.579.858
116.883.008
68.771.683
(4.749)
(79.746.830)
0
0
836.168.056
2.524.200
941.100
1.079.400
831.623.356
87.607.077
0
35.673.015
36.357.662
0
15.576.400
1.550.257.656
622.115.542
578.579.858
116.883.008
68.771.667
(4.749)
(142.114.242)
0
0
821.001.521
2.509.400
941.100
122.900
817.428.121
107.140.593
0
55.314.019
32.121.274
0
19.705.300
1.491.752.462
556.616.650
578.579.858
116.883.008
68.771.683
(4.749)
(207.613.150)
0
0
830.763.858
2.358.800
0
0
828.405.058
104.371.955
0
54.142.762
29.147.393
0
21.081.800
1.449.382.921
521.528.037
578.579.858
116.883.008
68.771.683
(4.749)
(242.701.763)
1.403.523.401
516.724.315
578.579.858
116.883.008
68.771.683
(4.749)
(247.505.485)
1.377.200.698
525.482.222
578.579.858
116.883.008
68.771.683
(4.749)
(238.747.578)
817.395.873
2.288.071
778.029.975
2.219.429
738.675.232
2.152.846
815.107.802
110.459.011
775.810.546
108.769.111 j
736.522.386
113.043.244
47.545.256
40.450.723
47.545.256
38.404.239
47.545.256
40.587.668
22.463.032
22.819.617
24.910.320
221
Postavitev nadomestnega bloka 6 moči 600 MW v TEŠ - Novelirani investicijski program, rev. 6
POSLOVNA SKRIVNOST
POSTAVKA
PN 31.12.2021
SREDSTVA
A. DOLGOROČNA SREDSTVA
1. Neopredmetena sredstva
II. Nepremičnine, naprave in oprema
V. Ostale dolgoročne finančne naložbe in posojila
VI. Dolgoročne poslovne terjatve
VII. Druga dolgoročna sredstva
VIII. Odložene terjatve za davek
B. KRATKOROČNA SREDSTVA
PN 31.12.2022
KAPITAL IN OBVEZNOSTI
A. KAPITAL
1. Vpoklicani kapital
II. Kapitalske rezerve
III. Rezerve iz dobička
IV. Rezerva za pošteno vrednost
V. Zadržani poslovni izid
VI. Uskupinjevalni popravek kapitala - tečajne razlike
VII. Kapital manjšinskih lastnikov
B. DOLGOROČNE OBVEZNOSTI
1. Rezervacije za odpravnine in jubilejne nagrade
II. Druge rezervacije
III. Druge dolgoročne obveznosti
IV. Dolgoročne finančne obveznosti
C. KRATKOROČNE OBVEZNOSTI
1. Obveznosti, vključene v skupine za odtujitev
II. Kratkoročne finančne obveznosti
III. Kratkoročne poslovne obveznosti
IV. Obveznosti za odmerjeni davek
V. Druge kratkoročne obveznosti
1.393.458.382
1.089.849.958
450.000
1.088.551.658
204.100
1.400
642.800
177.766.533
642.800
236.138.113
642.800
303.608.424
8.500.000
40.447.078
8.500.000
42.574.050
31.315.374
97.504.080
34.308.364
150.755.698
8.500.000
41.439.269
253.877 !
39.023.429
214.391.849
1.376.453.291
552.764.172
578.579.858
116.883.008
68.771.683
(4.749)
(211.465.628)
1.386.961.171
592.481.832
578.579.858
116.883.008
68.771.683
(4.749)
(171.747.968)
!
«
9 f
V
I
f
t
t i
PN 31.12.2025
PN 31.12.2026
1.449.014.971
967.816.858
450.000
966.519.958
204.100
0
1.311.133.968
919.937.958
450.000
918.641.058
204.100
0
642.800
481.198.113
642.800
391.196.010
8.500.000
43.464.360
48.815.689
297.067.902
8.500.000
42.950.462
2.774.100
60.113.338
366.860.212
69.296.441
269.935.209
1.393.458.382
829.785.182
578.579.858
116.883.008
68.771.683
(4.749)
(134.444.618)
1.427.591.325
682.507.545
578.579.858
116.883.008
68.771.683
(4.749)
(81.722.255)
1.449.014.971
720.456.243
578.579.858
116.883.008
68.771.683
(4.749)
(43.773.557)
1.311.133.968
761.440.285
578.579.858
116.883.008
68.771.683
(4.749)
(2.789.515)
634.881.178
1.964.844
609.259.079
1.905.899
427.687.535
1.848.722
405.543.330
1.793.260
1.427.591.325
1.028.910.758
450.000 !
1.027.613.858
204.100
0
•
j
642.800
398.680.567
8.500.000
44.296.976
|
702.170.535
2.088.261
668.524.917
2.025.613
700.082.274
121.518.585
666.499.304
125.954.422
632.916.334
128.792.022
607.353.180
135.824.701
425.838.813
300.871.192
403.750.070
144.150.353
44.688.112
43.792.908
5.587.869
27.449.696
41.830.970
51.175.945
2.547.073
30.400.434
41.830.970
51.533.521
33.830.970
53.473.591
3.158.111
45.362.028
189.754.457
54.368.090
25.830.970
51.658.679
621.697
66.039.007
i
©Termoelektrarna Šoštanj d.o.o., december 2014
»
PN 31.12.2024
1.386.961.171
1.150.823.058
450.000
1.149.515.658
204.100
10.500
!
1. Sredstva namenjena za prodajo
II. Zaloge
IV. Kratkoročne poslovne terjatve
V. Terjatve za odmerjeni davek
VI. Druga kratkoročna sredstva
VII. Denar in denarni ustrezniki
I
PN 31.12.2023
1.376.453.291
1.198.686.758
450.000
1.197.370.258
204.100
19.600
«
35.427.531
56.748.646
222
C
«
» 1
» 1
#
11
Postavitev nadomestnega
bloka 6 moči 600 MW v TEŠ - Novelirani investicijski program, rev. 6
POSLOVNA SKRIVNOST
POSTAVKA
SREDSTVA
A. DOLGOROČNA SREDSTVA
1. Neopredmetena sredstva
II. Nepremičnine, naprave in oprema
V. Ostale dolgoročne finančne naložbe in posojila
VI. Dolgoročne poslovne terjatve
VII. Druga dolgoročna sredstva
VIII. Odložene terjatve za davek
B. KRATKOROČNA SREDSTVA
1. Sredstva namenjena za prodajo
II. Zaloge
IV. Kratkoročne poslovne terjatve
V. Terjatve za odmerjeni davek
VI. Druga kratkoročna sredstva
VII. Denar in denarni ustrezniki
KAPITAL IN OBVEZNOSTI
A. KAPITAL
1. Vpoklicani kapital
II. Kapitalske rezerve
III. Rezerve iz dobička
IV. Rezerva za pošteno vrednost
V. Zadržani poslovni izid
VI. Uskupinjevalni popravek kapitala - tečajne razlike
VII. Kapital manjšinskih lastnikov
B. DOLGOROČNE OBVEZNOSTI
1. Rezervacije za odpravnine in jubilejne nagrade
II. Druge rezervacije
III. Druge dolgoročne obveznosti
IV. Dolgoročne finančne obveznosti
C. KRATKOROČNE OBVEZNOSTI
1. Obveznosti, vključene v skupine za odtujitev
II. Kratkoročne finančne obveznosti
III. Kratkoročne poslovne obveznosti
IV. Obveznosti za odmerjeni davek
V. Druge kratkoročne obveznosti
©Termoelektrarna Šoštanj d.o.o., december 2014
PN 31.12.2027
PN 31.12.2028
PN 31.12.2029
PN 31.12.2030
PN 31.12.2031
PN 31.12.2032
1.343.234.755 i
615.804.758
450.000
614.507.858
204.100
0
1.334.583.350
858.794.758
450.000
857.497.858
204.100
0
1.296.171.343
807.138.558
450.000
805.841.658
204.100
0
1.248.240.682
755.528.358
450.000
754.231.458
204.100
0
1.268.881.620
718.042.158
450.000
716.745.258
204.100
0
1.303.738.190
666.921.358
450.000
665.624.458
204.100
0
642.800
475.788.592
642.800
489.032.785
642.800
492.712.324
642.800
550.839.462
642.800
636.816.832
642.800
727.429.997
8.500.000
43.446.022
8.500.000
43.061.655
8.500.000
42.546.829
8.500.000
41.201.647
8.500.000
41.292.251
8.500.000
42.107.934
74.438.939
349.403.631
76.352.770
361.118.360
76.693.324
364.972.171
78.489.502
422.648.314
81.323.257
505.701.324
82.468.829
594.353.234
87.986.516
1.248.240.682
904.520.936
578.579.858
116.883.008
68.771.683
(4.749)
140.291.136
1.268.881.620
948.731.391
578.579.858
116.883.008
68.771.683
(4.749)
184.501.591
1.303.738.190
1.002.163.355
578.579.858
116.883.008
68.771.683
(4.749)
237.933.555
1.343.234.755
1.063.190.832
578.579.858
116.883.008
68.771.683
(4.749)
298.961.032
210.518.815
1.687.279
184.637.226
1.636.660
158.757.157
1.587.561
1.334.583.350
801.845.881
578.579.858
116.883.008
68.771.683
(4.749)
37.616.081 i
331.403.563
1.739.463
1.296.171.343
852.216.316
578.579.858
116.883.008 I
68.771.683
(4.749)
132.926.187 ;
1.587.561
107.095.217
1.587.561
^
329.664.100
201.333.907
208.831.536
233.436.213
183.000.566
159.082.519
157.169.596
161.393.073
131.338.626
168.648.649
105.507.656
172.948.706
77.830.970
52.337.006
(118.477)
71.284.407
103.558.631
54.562.521
2.040.991
73.274.069
25.830.970
59.119.995
396.158
73.735.395
25.830.970
59.969.165
25.830.970
62.308.711
2.045.336
78.463.632
25.830.970
65.854.203
1.555.708
79.707.825
75.592.938
223
Postavitev nadomestnega bloka 6 moči 600 MW v TEŠ - Novelirani investicijski program, rev. 6
POSLOVNA SKRIVNOST
POSTAVKA
PN 31.12.2033
PN 31.12.2034
SREDSTVA
A. DOLGOROČNA SREDSTVA
1. Neopredmetena sredstva
II. Nepremičnine, naprave in oprema
V. Ostale dolgoročne finančne naložbe in posojila
VI. Dolgoročne poslovne terjatve
VII. Druga dolgoročna sredstva
VIII. Odložene terjatve za davek
B. KRATKOROČNA SREDSTVA
1. Sredstva namenjena za prodajo
II. Zaloge
IV. Kratkoročne poslovne terjatve
V. Terjatve za odmerjeni davek
VI. Druga kratkoročna sredstva
VII. Denar in denarni ustrezniki
1.387.562.289
565.138.858
450.000
563.841.958
204.100
0
KAPITAL IN OBVEZNOSTI
A. KAPITAL
1. Vpoklicani kapital
II. Kapitalske rezerve
III. Rezerve iz dobička
IV. Rezerva za pošteno vrednost
V. Zadržani poslovni izid
VI. Uskupinjevalni popravek kapitala - tečajne razlike
VII. Kapital manjšinskih lastnikov
B. DOLGOROČNE OBVEZNOSTI
1. Rezervacije za odpravnine in jubilejne nagrade
II. Druge rezervacije
PN 31.12.2036
PN 31.12.2035
1.442.417.660
528.900.958
450.000
527.604.058
204.100
0
1.486.387.349
479.628.958
450.000
478.332.058
204.100
0
PN 31.12.2037
;
III. Druge dolgoročne obveznosti
IV. Dolgoročne finančne obveznosti
C. KRATKOROČNE OBVEZNOSTI
1. Obveznosti, vključene v skupine za odtujitev
II. Kratkoročne finančne obveznosti
III. Kratkoročne poslovne obveznosti
IV. Obveznosti za odmerjeni davek
V. Druge kratkoročne obveznosti
642.800
822.423.431
642.800
913.516.702
642.800
1.006.758.391
8.500.000
42.573.634
8.500.000
43.481.903
83.503.253
687.846.544
PN 31.12.2038
1.561.474.638
380.754.958
450.000
379.458.058
204.100
0
1.525.385.608
430.246.958
450.000
428.950.058
204.100
0
1.598.091.126
344.352.958
450.000
343.056.058
204.100
0
;
'
642.800
1.095.138.650
642.800
1.180.719.680
642.800
1.253.738.168
84.362.745
777.172.054
8.500.000
42.043.164
1.398.008
85.304.255
869.512.964
8.500.000
40.373.166
983.142
85.618.711
959.663.631
8.500.000
39.041.449
1.168.565
85.622.541
1.046.387.125
8.500.000
37.274.110
1.710.693
85.269.788
1.120.983.577
1.387.562.289
1.130.117.501
578.579.858
116.883.008
68.771.683
(4.749)
365.887.701
1.442.417.660
1.206.376.438
578.579.858
116.883.008
68.771.683
(4.749)
442.146.638
1.486.387.349
1.275.809.807
578.579.858
116.883.008
68.771.683
(4.749)
511.580.007
1.525.385.608
1.340.443.128
578.579.858
116.883.008
68.771.683
(4.749)
576.213.328
1.561.474.638
1.399.371.101
578.579.858
116.883.008
68.771.683
(4.749)
635.141.301
1.598.091.126
1.449.946.865
578.579.858
116.883.008
68.771.683
(4.749)
685.717.065
81.264.247
1.587.561
55.433.277
1.587.561
32.285.234
1.587.561
11.820.118
1.587.561
1.587.561
1.587.561
1.587.561
1.587.561
79.676.686
176.180.541
53.845.716
180.607.945
30.697.673
178.292.309
10.232.557
173.122.362
0
160.515.976
0
146.556.700
25.830.970
68.300.432
1.208.268
80.840.871
25.830.970
71.066.563
1.911.428
81.798.984
23.148.043
72.305.247 !
20.465.116
69.405.150
10.232.557
66.928.872
0
63.455.116
82.839.019
83.252.096
83.354.547
83.101.584
i
©Termoelektrarna Šoštanj d.o.o., december 2014
1
« f
9 «
• «
« 1
•
1
9 1
224
V «
» 1
» I
»
i
*
-
*
"
•
-
-
'
**
-
"
-
"
"
Postavitev nadomestnega
bloka 6 moči 600 MW v TEŠ - Novelirani investicijski program, rev. 6
POSLOVNA SKRIVNOST
POSTAVKA
SREDSTVA
A. DOLGOROČNA SREDSTVA
1. Neopredmetena sredstva
II. Nepremičnine, naprave in oprema
V. Ostale dolgoročne finančne naložbe in posojila
VI. Dolgoročne poslovne terjatve
VII. Druga dolgoročna sredstva
VIII. Odložene terjatve za davek
B. KRATKOROČNA SREDSTVA
1. Sredstva namenjena za prodajo
II. Zaloge
IV. Kratkoročne poslovne terjatve
V. Terjatve za odmerjeni davek
VI. Druga kratkoročna sredstva
VII. Denar in denarni ustrezniki
! KAPITAL IN OBVEZNOSTI
A. KAPITAL
1. Vpoklicani kapital
II. Kapitalske rezerve
III. Rezerve iz dobička
IV. Rezerva za pošteno vrednost
V. Zadržani poslovni izid
VI. Uskupinjevalni popravek kapitala - tečajne razlike
VII. Kapital manjšinskih lastnikov
B. DOLGOROČNE OBVEZNOSTI
1. Rezervacije za odpravnine in jubilejne nagrade
II. Druge rezervacije
III. Druge dolgoročne obveznosti
IV. Dolgoročne finančne obveznosti
C. KRATKOROČNE OBVEZNOSTI
1. Obveznosti, vključene v skupine za odtujitev
II. Kratkoročne finančne obveznosti
III. Kratkoročne poslovne obveznosti
IV. Obveznosti za odmerjeni davek
V. Druge kratkoročne obveznosti
©Termoelektrarna Šoštanj d.o.o., december 2014
PN 31.12.2039
PN 31.12.2040
PN 31.12.2041
PN 31.12.2042
PN 31.12.2043
PN 31.12.2044
1.639.242.517
294.640.958
450.000
293.344.058
204.100
0
1.678.746.182
244.928.958
450.000
243.632.058
204.100
0
1.720.833.693
195.216.958
450.000
193.920.058
204.100
0
1.764.151.603
158.704.958
450.000
157.408.058
204.100
0
1.807.469.513
108.992.958
450.000
107.696.058
204.100
0
1.851.138.423 ;
56.876.958
450.000
55.580.058
204.100
0
642.800
1.344.601.559
642.800
1.433.817.224
642.800
1.525.616.735
642.800
1.605.446.645
642.800
1.698.476.555
642.800
1.794.261.465
8.500.000
36.234.278
1.131.172
84.746.123
1.213.989.987
8.500.000
35.503.150
330.399
83.770.278
1.305.713.397
8.500.000
34.603.150
8.500.000
34.603.150
8.500.000
34.603.150
8.500.000
34.603.150
83.770.278
1.398.743.307
83.770.278
1.478.573.217
83.770.278
1.571.603.127
83.770.278
1.667.388.037
1.639.242.517
1.494.999.848
578.579.858
116.883.008
68.771.683
(4.749)
730.770.048 P
1.678.746.182
1.538.439.708
578.579.858
116.883.008
68.771.683
(4.749)
774.209.908
1.720.833.693
1.581.879.568
578.579.858
116.883.008
68.771.683
(4.749)
817.649.768
1.764.151.603
1.625.319.427
578.579.858
116.883.008
68.771.683
(4.749)
861.089.627
1.807.469.513
1.668.759.287
578.579.858
116.883.008
68.771.683
(4.749)
904.529.487
1.851.138.423 j
1.712.490.476
578.579.858
116.883.008
68.771.683
(4.749)
948.260.676
1.587.561
1.587.561
1.587.561
1.587.561
1.587.561
1.587.561
1.587.561
1.587.561
1.587.561
1.587.561
1.587.561
1.587.561
0
142.655.108
0
138.718.914
0
137.366.565
0
137.244.616
0
137.122.666
0
137.060.387
0
59.980.905
0
56.920.765
0
55.568.416
0
55.446.467
0
55.324.517
82.674.203
81.798.148
81.798.148
81.798.148
81.798.148
0
55.202.568
59.670
81.798.148
225
Postavitev nadomestnega bloka 6 moči 600 MW v TEŠ - Novelirani investicijski program, rev. 6
POSLOVNA SKRIVNOST
POSTAVKA
PN 31.12.2045
SREDSTVA
A. DOLGOROČNA SREDSTVA
1. Neopredmetena sredstva
II. Nepremičnine, naprave in oprema
V. Ostale dolgoročne finančne naložbe in posojila
VI. Dolgoročne poslovne terjatve
VII. Druga dolgoročna sredstva
VIII. Odložene terjatve za davek
B. KRATKOROČNA SREDSTVA
1. Sredstva namenjena za prodajo
II. Zaloge
IV. Kratkoročne poslovne terjatve
V. Terjatve za odmerjeni davek
VI. Druga kratkoročna sredstva
VII. Denar in denarni ustrezniki
KAPITAL IN OBVEZNOSTI
A. KAPITAL
1. Vpoklicani kapital
II. Kapitalske rezerve
III. Rezerve iz dobička
IV. Rezerva za pošteno vrednost
V. Zadržani poslovni izid
VI. Uskupinjevalni popravek kapitala - tečajne razlike
VII. Kapital manjšinskih lastnikov
B. DOLGOROČNE OBVEZNOSTI
1. Rezervacije za odpravnine in jubilejne nagrade
II. Druge rezervacije
III. Druge dolgoročne obveznosti
IV. Dolgoročne finančne obveznosti
C. KRATKOROČNE OBVEZNOSTI
1. Obveznosti, vključene v skupine za odtujitev
II. Kratkoročne finančne obveznosti
III. Kratkoročne poslovne obveznosti
IV. Obveznosti za odmerjeni davek
V. Druge kratkoročne obveznosti
PN 31.12.2046
PN 31.12.2047
PN 31.12.2048
PN 31.12.2049
PN 31.12.2050
1.916.200.183
26.153.808
450.000
24.856.908
204.100
0
2.001.241.893
32.187.708
450.000
30.890.808
204.100
0
2.082.689.603
25.372.608
450.000
24.075.708
204.100
0
2.162.988.313
18.908.508
450.000
17.611.608
204.100
0
2.244.487.023
12.644.408
450.000
11.347.508
204.100
0
2.326.185.733
19.780.308
450.000
18.483.408
204.100
0
642.800
1.890.046.375
642.800
1.969.054.185
642.800
2.057.316.995
642.800
2.144.079.805
642.800
2.231.842.615
642.800
2.306.405.425
8.500.000
34.603.150
8.500.000
34.603.150
8.500.000
34.603.150
7.000.000
34.603.150
6.500.000
34.603.150
6.000.000
34.603.150
83.770.278
1.763.172.947
83.770.278
1.842.180.757
83.770.278
1.930.443.567
83.770.278
2.018.706.377
83.770.278
2.106.969.187
83.770.278
2.182.031.997
1.916.200.183
1.773.977.731
578.579.858
116.883.008
68.771.683
(4.749)
1.009.747.931
2.001.241.893
1.855.017.338
578.579.858
116.883.008
68.771.683
(4.749)
1.090.787.538
2.082.689.603
1.936.348.274 j
578.579.858 !
116.883.008
68.771.683
(4.749)
1.172.118.474
;
2.162.988.313
2.017.970.541
578.579.858
116.883.008
68.771.683
(4.749)
1.253.740.741
2.244.487.023
2.099.758.808
578.579.858
116.883.008
68.771.683
(4.749)
1.335.529.008
2.326.185.733
2.181.865.213
578.579.858
116.883.008
68.771.683
(4.749)
1.417.635.413
i
1.587.561
1.587.561
1.587.561
1.587.561
0
140.634.891
0
144.636.994
0
55.199.958
3.636.785
81.798.148
0
58.834.147
I
i
i
1.587.561
1.587.561
1.587.561
1.587.561
1.587.561
1.587.561
1.587.561
1.587.561
0
144.753.768
0
143.430.212
0
143.140.655
0
142.732.960
0
61.572.393
59.670
81.798.148
0
61.308.506
34.000
81.798.148
0
60.900.811
34.000
81.798.148
i
0
62.895.949
59.670 !
81.798.148
4.004.698
81.798.148
©Termoelektrarna Šoštanj d.o.o., december 2014
i
» «
• i
• «
« i
a i
v i
226
• •
» i
? f
* t
~ y
- -
- -
-
-
- ~
-
-
~ -
-
Postavitev nadomestnega bloka 6 moči 600 MW v TEŠ - Novelirani investicijski program, rev. 6
POSLOVNA SKRIVNOST
POSTAVKA
SREDSTVA
A. DOLGOROČNA SREDSTVA
1. Neopredmetena sredstva
II. Nepremičnine, naprave in oprema
V. Ostale dolgoročne finančne naložbe in posojila
VI. Dolgoročne poslovne terjatve
VII. Druga dolgoročna sredstva
VIII. Odložene terjatve za davek
B. KRATKOROČNA SREDSTVA
1. Sredstva namenjena za prodajo
II. Zaloge
IV. Kratkoročne poslovne terjatve
V. Terjatve za odmerjeni davek
VI. Druga kratkoročna sredstva
VII. Denar in denarni ustrezniki
i KAPITAL IN OBVEZNOSTI
A. KAPITAL
1. Vpoklicani kapital
II. Kapitalske rezerve
III. Rezerve iz dobička
IV. Rezerva za pošteno vrednost
V. Zadržani poslovni izid
VI. Uskupinjevalni popravek kapitala - tečajne razlike
VII. Kapital manjšinskih lastnikov
B. DOLGOROČNE OBVEZNOSTI
1. Rezervacije za odpravnine in jubilejne nagrade
II. Druge rezervacije
III. Druge dolgoročne obveznosti
IV. Dolgoročne finančne obveznosti
C. KRATKOROČNE OBVEZNOSTI
1. Obveznosti, vključene v skupine za odtujitev
II. Kratkoročne finančne obveznosti
III. Kratkoročne poslovne obveznosti
IV. Obveznosti za odmerjeni davek
V. Druge kratkoročne obveznosti
©Termoelektrarna Šoštanj d.o.o., december 2014
PN 31.12.2051
PN 31.12.2052
PN 31.12.2053
PN 31.12.2054
2.408.053.243
13.916.208
450.000
12.619.308
204.100
0
2.490.089.653
8.252.108
450.000
6.955.208
204.100
0
2.572.826.063
2.788.008
450.000
1.491.108
204.100
0
2.660.926.573
2.788.008
450.000
1.491.108
204.100
0
642.800
2.394.137.035
642.800
2.481.837.545
642.800
2.570.038.055
642.800
2.658.138.565
5.500.000
34.603.150
5.000.000
34.603.150
5.000.000
34.603.150
5.000.000
34.503.150
83.770.278
2.270.263.607
83.770.278
2.358.464.117
83.770.278
2.446.664.627
83.770.278
2.534.865.137
2.408.053.243
2.264.289.841
578.579.858
116.883.008
68.771.683
(4.749)
1.500.060.041
2.490.089.653
2.346.880.468
578.579.858
116.883.008
68.771.683
(4.749)
1.582.650.668
2.572.826.063
2.429.637.096
578.579.858
116.883.008
68.771.683
(4.749)
1.665.407.296
2.660.926.573
2.512.393.640
578.579.858
116.883.008
68.771.683
(4.749)
1.748.163.840
1.587.561
1.587.561
1.587.561
1.587.561
1.587.561
1.587.561
1.587.561
1.587.561
0
142.175.842
0
141.621.625
0
141.601.407
0
146.945.372
0
60.343.693
34.000
81.798.148
0
59.789.476
34.000
81.798.148
0
59.769.258
34.000
81.798.148
0
64.866.723
280.500
81.798.148
227
I
Postavitev nadomestnega
bloka 6 moči 600 MW v TEŠ - Novelirani investicijski program, rev. 6
POSLOVNA SKRIVNOST
i
Priloga 6: Amortizacijski načrt odplačila kreditov (stalne cene, 000 EUR)
i
KREDIT EIB
i
Tranša 1:
Stanje
glavnice
Anuiteta
Odplačilo
glavnice
Obresti
Strošek
garancije
Poroštvo
HSE
Stroški
nečrpanega
dela kredita
110.000,0
plačano
do
30.6.2013
2013
2014
2015
2016
2017
2018
2019
2020
2021
2022
2023
2024
2025
2026
2027
2028
2029
2030
2031
2032
2033
2034
2035
2036
SKUPAJ
110.000,0
110.000
110.000
110.000
110.000
104.633
99.266
93.899
88.532
83.165
77.798
72.431
67.064
61.697
56.330
50.963
45.596
40.229
34.862
29.495
24.128
18.761
13.394
8.027
2.660
2.596
8.650
2.927
2.667
460
4.230
3.552
3.584
856
682
680
674
639
606
572
541
506
473
440
408
373
340
307
274
241
207
174
141
108
75
42
8
12.293,5
2.154
2.342
2.342
528
528
562
2.435
2.199
2.085
1.982
1.851
1.743
1.628
1.522
530
503
477
451
426
399
372
9.006
8.708
8.535
8.372
8.185
8.015
7.840
7.675
7.492
7.320
5.367
5.367
5.367
5.367
5.367
5.367
5.367
5.367
5.367
5.367
7.146
6.973
6.802
5.367
5.367
5.367
5.367
5.367
5.367
5.367
5.367
5.367
5.367
2.660
110.000,0
6.626
6.451
6.278
6.106
5.932
5.758
5.585
2.704
167.524,5
1.396
1.286
1.171
1.057
945
829
714
600
487
372
257
143
29
34.236,2
692
346
321
294
268
242
216
189
163
137
111
85
59
33
7
7.707,0
3.287,6
m
»
©Termoelektrarna Šoštanj d.o.o., december 2014
228
Postavitev nadomestnega
bloka 6 moči 600 MW v TEŠ - Novelirani investicijski program, rev. 6
POSLOVNA SKRIVNOST
Transa 2:
Stanje glavnice
Anuiteta
Odplačilo
glavnice
Obresti
Strošek
garancije
440.000,0
2012
2013
2014
2029
2030
2031
2032
2033
2034
0
440.000
440.000
440.000
440.000
440.000
419.535
399.070
378.605
358.140
337.675
317.210
296.745
276.280
255.815
235.350
214.885
194.420
173.955
153.490
133.025
112.560
92.095
0
11.468
19.395
19.395
19.395
39.559
38.656
37.755
36.853
35.950
35.048
34.146
33.245
32.342
31.440
30.538
29.635
28.733
27.832
26.930
26.027
25.125
24.223
2035
2036
2037
2038
71.630
51.165
30.700
10.235
23.320
22.419
21.517
10.423
20.465
20.465
20.465
20.465
20.465
20.465
20.465
20.465
20.465
20.465
20.465
20.465
20.465
20.465
20.465
20.465
20.465
20.465
20.465
20.465
20.465
10.235
721.369
440.000
2015
2016
2017
2018
2019
2020
2021
2022
2023
2024
2025
2026
2027
2028
SKUPAJ
©Termoelektrarna Šoštanj d.o.o., december 2014
0
6.948
13.895
13.895
0
4.520
5.500
5.500
13.895
13.734
13.087
12.441
5.500
5.360
5.104
4.849
11.795
11.148
10.502
9.856
9.210
8.563
7.917
7.271
6.624
5.978
5.332
4.686
4.039
3.393
2.747
2.100
1.454
4.593
4.337
808
162
201.480
4.081
3.825
3.570
3.314
3.058
2.802
2.546
2.290
2.035
1.779
1.523
1.267
1.011
755
500
244
26
79.888
229
Postavitev nadomestnega
bloka230moči 600 MW v TEŠ - Novelirani investicijski program, rev. 6
POSLOVNA SKRIVNOST
KREDIT EBRD
Transa 1:
Stanje
glavnice
2012
2013
2014
2015
2016
2017
2018
2019
2020
2021
2022
2023
2024
2025
SKUPAJ
82.500,0
82.500
82.500
82.500
82.500
78.021
69.064
60.107
51.150
42.193
33.236
24.279
16.500
9.900
3.300
Anuiteta
8.496
5.012
4.985
9.464
13.546
12.989
12.445
11.901
11.363
10.813
9.091
7.482
7.092
3.398
128.076,7
Odplačilo
glavnice
4.479
8.957
8.957
8.957
8.957
8.957
8.957
7.779
6.600
6.600
3.300
82.500,0
Obresti
6.097
4.614
4.589
4.589
4.224
3.711
3.210
2.709
2.214
1.707
1.206
811
452
90
40.222,7
Garancija
HSE
2.399
398
396
396
365
321
278
235
192
149
106
71
40
8
5.354,0
Tranša 2:
Stanje
glavnice
2013
2014
2015
2016
2017
2018
2019
2020
2021
2022
2023
2024
2025
SKUPAJ
117.500,0
117.500
117.500
117.500
111.121
98.364
85.607
72.850
60.093
47.336
34.579
23.500
14.100
4.700
Anuiteta
2.389,1
3.505,1
9.883,7
15.982,1
15.586,7
15.200,9
14.815,0
14.434,0
14.043,3
11.978,8
10.002,9
9.735,9
4.766,8
142.413,6
Odplačilo
glavnice
6.379
12.757
12.757
12.757
12.757
12.757
12.757
11.079
9.400
9.400
4.700
117.500,0
©Termoelektrarna Šoštanj d.o.o., december 2014
Obresti
1.571,3
2.941,1
2.941,1
2.705,5
2.372,8
2.048,2
1.723,5
1.403,0
1.074,3
749,6
501,4
279,4
55,6
20.455,9
Garancija
HSE
817,8
564,0
564,0
519,5
456,8
395,6
334,3
273,9
211,9
150,6
101,5
56,6
11,2
4.457,6
230
Postavitev nadomestnega
bloka231moči 600 MW v TEŠ - Novelirani investicijski program, rev. 6
POSLOVNA SKRIVNOST
KREDIT SKUPINE HSE
Glavnica
črpanje
30.6.2015
2014
2015
2016
2017
2018
2019
2020
2021
2022
2023
2024
2025
2026
SKUPAJ
Letno plačilo
obresti +
glavnice
Obroki glavnic
Obresti
83.000
83.000
34.892
34.892
83.000
83.000
83.000
83.000
83.000
83.000
83.000
83.000
83.000
83.000
83.000
83.000
83.000
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
117.892
117.892
©Termoelektrarna Šoštanj d.o.o., december 2014
231