1. No category

UMAR
112
Pomladansko poro~ilo 2002
Srednjero~ne napovedi 2004–2006 in uresni~evanje SGRS
2. Srednjero~ne napovedi 2004-2006 in
uresni~evanje Strategije
gospodarskega razvoja Slovenije (SGRS)
Upoèasnitev gospodarske rasti v letih 2001 in 2002, zlasti nekatere spremembe v
strukturi rasti bruto domaèega proizvoda v obeh letih (nižji delež investicij v bruto
domaèem proizvodu, spremembe v strukturi porabe razpoložljivega dohodka), kakor
tudi nedokonèanost oziroma prepoèasnost izvajanja strukturnih reform na nekaterih
podroèjih, na kar podrobneje opozarja Poroèilo o razvoju (UMAR 2002), bodo
vplivali na uresnièevanje in realnost srednjeroènega makroekonomskega scenarija
Strategije gospodarskega razvoja Slovenije (SGRS; UMAR 2001), ki je v letih 2005
in 2006 predvidel realno rast bruto domaèega proizvoda med 5.3% in 5.7%.
Tabela 2: Napovedi osnovnih makroekonomskih kaz alcev
realne stopnje rasti %
2004
2005
2006
Bruto domači proizvod
4.4
4.6
4.9
Zaposlenost (rast v %)
1.2
1.4
1.3
Produktivnost dela (rast v %)
3.3
3.3
3.6
Bruto plača na zaposlenega
2.5
2.5
2.5
Izvoz proizvodov in storitev
6.3
6.6
7.0
Uvoz proizvodov in storitev
6.8
6.6
7.1
Končna potrošnja (zasebna in državna)
3.9
3.8
4.0
Investicije v osnovna sredstva
6.3
6.3
6.5
Primanjkljaj tekočega računa plačilne bilance
(% v primerjavi z BDP)
0.0
0.2
0.5
INFLACIJA IN TEČAJ
Stopnja inflacije (povprečje leta, v %)
4.6
4.6
3.6
Tečaj USD (SIT za 1 USD)
268.6
270.4
271.5
Tečaj EURO (SIT za 1 EURO)
236.1
237.6
238.6
Vir podatkov: Napoved UMAR.
Gre predvsem za dva kljuèna sklopa razvojnih slabosti: (a) šibka povezanost med
znanstveno-raziskovalno, izobraževalno in gospodarsko sfero, kar se kaže v
zaostajanju pri kakovosti èloveških virov, tehnološkem razvoju in razvoju
informacijske družbe ter pri izvozni konkurenènosti; (b) poèasnost reform na
podroèju trga dela in finanènih trgov, infrastrukture in javnega sektorja, vkljuèno z
državo, kar se kaže v šibki nacionalni konkurenènosti in v strukturnih pritiskih na
inflacijo in javnofinanène odhodke. Izraèuni potencialne sposobnosti za rast
opozarjajo, da bi brez poveèanja vlaganj v tehnološki razvoj, izobraževanje in ob
nadaljnjem zniževanju investicij v nekaj letih prišlo do bistvenega znižanja
sposobnosti za gospodarsko rast celo na raven okrog 2%.
UMAR
Pomladansko poro~ilo 2002
Srednjero~ne napovedi 2004–2006 in uresni~evanje SGRS
113
Trend gospodarskih gibanj, predviden v Strategiji, naj bi se v prihodnjih letih
nadaljeval, vendar pa se bodo omenjene razvojne slabosti in kvalitativne spremembe
v strukturi gospodarske rasti odražale na nekoliko kasnejšemu dvigu gospodarske
rasti na srednjeroèno višjo raven. Sedanja srednjeroèna napoved tako ni v nasprotju
z osnovno makroekonomsko usmeritvijo Strategije – to je zmerna pospešitev
gospodarske rasti, ki naj omogoèi dolgoroèno približevanje povpreèni razvitosti
EU – temveè jo le pomika nekoliko naprej in hkrati opozarja na nedokonèanost
reform, ki so k temu pomiku najveè prispevale. Srednjeroèna napoved tako še vedno
temelji na predvidenih kvalitativnih spremembah, ki jih odražajo prestrukturiranje
investicij ter višji deleži izobraževanja, telekomunikacij, zunanje menjave in tujih
neposrednih naložb, ter na odpravljanju makroekonomskih neravnovesij, kjer gre v
prvi vrsti za znižanje inflacije na evropsko sprejemljivo raven, postopno odpravljanje
javnofinanènega primanjkljaja in vzdržnost primanjkljaja tekoèega raèuna plaèilne
bilance.
Pomemben dejavnik, ki bo v naslednjih letih vplival na oblikovanja politike
zniževanja inflacije, je prièakovani datum vstopa Slovenije v EU (v letu 2004), ki
pomeni tudi obvezno vkljuèitev v evropski mehanizem uravnavanja deviznih teèajev
(ERM2), kjer je dovoljeno nihanje teèaja valute okrog centralne paritete za + 15%.
Pred vstopom v ERM2 bi morali odpraviti strukturne in institucionalne vzroke
inflacije, tako da bi bila po vstopu hitrejša rast cen glede na povpreèje EU le rezultat
hitrejše rasti produktivnosti v Sloveniji glede na povpreèje EU (tako imenovana
“realna konvergenca”) in bi jo vsaj na zaèetku do doloèene mere lahko odtehtala
nominalna depreciacija v okviru dovoljenega nihanja teèaja. To pomeni, da bodo
morali k postopnemu znižanju cen na raven, primerljivo z državami EU, v veèji
meri kot doslej prispevati notranji dejavniki, predvsem dokonèanje strukturnih reform
na trgu dela, v finanènem sektorju in v gospodarski infrastrukturi. Te reforme bodo
omogoèile poèasnejšo rast reguliranih cen (njihov prispevek k inflaciji naj bi se do
fiksiranja teèaja izenaèil z njihovim deležem v indeksu cen) ter bolj izenaèeno rast
plaè v javnem in zasebnem sektorju, ki bo zmanjševala pritiske na cene preko
povišanja cen storitev in posledièno inflacije ter preko potrošnje prebivalstva in
pritiske na rast odhodkov državnega proraèuna. Denarna politika, ki ima sicer kljuèno
vlogo pri doseganju vzdržnega umirjanja rasti cen, bo, ob prièakovanem ohranjanju
pritokov tujega kapitala na sedanji ravni, pri ukrepih za zniževanje inflacije še naprej
omejena z uravnavanjem gibanja deviznega teèaja. V letih 2002-2004 bo rast
deviznega teèaja evra zaostajala še naprej za rastjo cen življenjskih potrebšèin, vendar
bo realna krepitev tolarja zmerna kljub prièakovani presežni ponudbi deviz zaradi
veèjih deviznih prilivov (intervencije Banke Slovenije). Inflacija naj bi se tako v
naslednjih treh letih postopno zniževala, kljub temu pa bo ob predvidenem datumu
vstopa v ERM2 še presegla raven, ki je doloèena z maastrichtskimi kriteriji (to je
1.5 odstotne toèke nad povpreèjem treh držav èlanic z najnižjo stopnjo inflacije).
Takšna napoved upošteva oceno uèinkov razliène rasti produktivnosti (BalassaSamuelsonov uèinek90), zaradi katerih se ohranja razlika med domaèo in »evropsko«
90
Balassa-Samuelsonov uèinek se kaže v relativno hitrejši rast cen storitev od cen blaga, kar je
posledica razliène dinamike rasti faktorske produktivnosti med sektorji, ki so pri svojem poslovanju
podvrženi mednarodni konkurenci in tistimi, ki poslujejo predvsem na notranjem trgu. Povišanja
plaè v pretežno nemenjalnih sektorjih namreè ne omogoèa izboljšana produktivnost (kot v pretežno
menjalnih sektorjih), ampak predvsem poviševanje cen storitev, ki jih ti sektorji ponujajo
(Pomladansko poroèilo 2001, UMAR).
UMAR
114
Pomladansko poro~ilo 2002
Srednjero~ne napovedi 2004–2006 in uresni~evanje SGRS
inflacijo. Glede na trende produktivnosti v menjalnih in nemenjalnih sektorjih bo
Balassa-Samuelsonov uèinek k inflaciji v naslednjih letih po naši oceni prispeval 1
do 2 odstotni toèki.
Pospešena rast izvoza po letu 2003 bo ob predpostavki relativno ugodnih razmer v
mednarodnem okolju in ohranjanju diverzificiranosti zunanjetrgovinskih tokov
dosežena tudi s poveèano mednarodno konkurenènostjo. Poveèanje realnega obsega
izvoza blaga bo odvisno od krepitve deleža proizvodov z višjo dodano vrednostjo,
za kar bodo potrebni novi proizvodni programi in novi proizvodi. Izvoz bo tako
tudi v prihodnje ohranil vlogo pomembnega dejavnika gospodarske rasti, vendar
bodo stopnje rasti po letu 2004 po oceni v povpreèju nekoliko nižje glede na
projekcije v SGRS. To odraža predvsem nekoliko poèasnejšo krepitev
konkurenènosti zaradi omenjenih strukturnih problemov in relativno manjšega
obsega tržnih investicij kot enega izmed kljuènih dejavnikov njenega spodbujanja.
Realna rast investicij se bo po stagnaciji leta 2000 in krèenju leta 2001 v letošnjem
in prihodnjem letu postopno krepila, po letu 2003 naj bi po oceni ponovno presegla
rast bruto domaèega proizvoda, vendar na nekoliko nižji ravni od predvidene v
Strategiji. Projekcije predpostavljajo poleg poveèane ravni nacionalnega varèevanja
tudi veèji neto priliv tujega kapitala v obliki neposrednih in portfolio naložb, kar bo
poveèalo razpoložljiva sredstva za investicije in olajšalo prestrukturiranje
gospodarstva. Javnofinanèna sredstva za investicije so bila sicer v proraèunih za
leti 2002 in 2003 okrepljena, vendar projekcije ob predpostavki uravnoteženega
javnega financiranja kažejo, da bo v naslednjih letih delež javnofinanènih virov v
financiranju investicij ponovno nekoliko upadel. Ker nadomešèanje izpada teh virov
s poveèanim zadolževanjem ne bi bilo makroekonomsko vzdržno, smo v projekcijah
predvideli pritegnitev zasebnega kapitala iz tujine v koncesijski naèin financiranja
izgradnje infrastrukture ter tudi poveèanje financiranja iz donacij EU. Realizacija
slednje predpostavke je odvisna možnosti uporabe sredstev strukturne politike in
izida pogajanj o merilih in višini možnih prilivov. Upoštevajoè omenjene
predpostavke se bo postopno odpiral prostor za potrebne investicije v opremo,
tehnološki razvoj in informacijsko komunikacijsko tehnologijo, hkrati naj bi se
poveèal delež investicij v gospodarsko infrastrukturo in omogoèila realizacija
predvidenih investicij v stanovanjsko izgradnjo ob zmanjšanju deleža investicij v
državne storitve. Nekoliko nižje povpreène stopnje domaèe porabe in hkrati nadaljnja
rast domaèega zasebnega varèevanja, višji neto prilivi transferov iz EU ter predvideno
postopno zmanjševanje javnofinanènega primanjkljaja pa naj bi kljub rasti deleža
investicij omogoèila zapiranje investicijsko-varèevalne vrzeli.
Srednjeroèni makroekonomski scenarij odraža razvojno pot, ki je ob danih
predpostavkah in predvidenih kvalitativnih spremembah rasti ocenjena kot
realistièna, pri tem pa je treba opozoriti tudi na kljuèna tveganja za njegovo
uresnièitev. Prvo tveganje izhaja iz predpostavk o stabilnem in zmerno rastoèem
mednarodnem gospodarskem okolju. Po alternativnih izraèunih bi nižja povpreèna
gospodarska rast v najpomembnejših trgovinskih partnericah Slovenije za okoli 1.5
odstotne toèke preko nižjih realnih stopenj rasti izvoza in vpliva na domaèo
proizvodno aktivnost ter potrošnjo znižala rast slovenskega bruto domaèega
proizvoda za najveè 1 odstotno toèko. Drugo tveganje izhaja iz predpostavke
zadostnega domaèega varèevanja za ohranjanje in rahlo poveèanje sedanje ravni
UMAR
115
Pomladansko poro~ilo 2002
Srednjero~ne napovedi 2004–2006 in uresni~evanje SGRS
Okvir 8: Dosegljiva rast v prihodnjem srednjero~nem
obdobju (iz Poro~ila o razvoju, UMAR 2002)
Dolgoroèno sposobnost gospodarske rasti lahko ocenimo z izraèunom potencialne
rasti bruto domaèega proizvoda. Napovedi se zelo razlikujejo glede na
uporabljeno metodo. Metoda ekstrapolacije trenda napoveduje, da bo
potencialna rast v povpreèju obdobja 2003-2006 dosegla 5.1%. Ta napoved je v
grobem konsistentna s scenarijem SGRS, ki napoveduje celo nekoliko višjo rast
(okrog 5.5%), vendar ob predpostavki izpeljanih strukturnih reform in aktivne
politike zlasti na podroèju razvoja èloveških virov, konkurenènosti in
tehnološkega razvoja. Takšna napoved tudi implicira, da je sedanje znižanje
gospodarske rasti (na raven med 3 in 3.3% v letih 2001 in 2002) rezultat
kratkoroènih dejavnikov tujega in domaèega povpraševanja.
Bistveno bolj pesimistièna je napoved s pomoèjo agregatne produkcijske
funkcije, iz katere izhaja, naj bi se potencialna gospodarska rast v prihodnjih
nekaj letih znižala pod 2.5%. Napoved temelji na oceni gibanja obsega
posameznih produkcijskih tvorcev v prihodnje. Ocena gibanja obsega fiziènega
kapitala je izraèunana kot ekstrapolacija dosedanjega trenda, iz èesar izhaja
nadaljnje zniževanje investicijske stopnje, zaèeto v letu 1999. Ocena gibanja
obsega dela je izraèunana ob predpostavki, da se bo dejanska stopnja zaposlenosti
morala približati ravnovesni, kar implicira padajoèe in po letu 2003 celo negativne
stopnje rasti zaposlenosti. Oceni gibanja obsega èloveškega kapitala in skupne
faktorske produktivnosti sta tudi ocenjeni z metodo ekstrapolacije trenda, kar
pri slednji pomeni nadaljnje zniževanje njenih stopenj rasti. Napoved s pomoèjo
agregatne produkcijske funkcije torej implicira, da sedanje znižanje gospodarske
rasti ni le odraz normalne kratkoroène cikliènosti, temveè tudi znak strukturnih
težav, zlasti pri ohranjanju visoke investicijske stopnje in zaustavljanju trenda
padajoèe skupne faktorske produktivnosti.
Ugotovimo lahko, da so na nižje stopnje gospodarske rasti v letih 2001 in 2002,
kot bi bila potencialno dosegljiva, gotovo vplivali ciklièni dejavniki tujega in
domaèega povpraševanja, vendar pa so k zastoju prispevali tudi pomembni
strukturni dejavniki. Pri tem tako analiza dejavnikov rasti s pomoèjo agregatne
produkcijske funkcije kot tudi analiza na podlagi izbranih razvojnih indikatorjev
kažeta, da so glavne strukturne slabosti na podroèju tehnološkega razvoja in
inovativnosti (tudi na podroèju informacijske družbe), pri prenosu in uporabi
znanja, pri “vseživljenjskem” izobraževanju ter pri sposobnosti za financiranje
želene ravni investicij. Brez ukrepov ekonomske politike na teh podroèjih je
možno prièakovati zniževanje dolgoroène sposobnosti za rast.
VIR: Simona Bovha Padilla, Helios Padilla Mayer, Sources of GDP Growth, Potential Output
and Output Gap in Slovenia: Mid-Term Projection, UMAR, marec 2002.
investicij v bruto domaèem proizvodu. V primeru, da se ne bi uresnièile predpostavke
o zmerni rasti domaèega zasebnega varèevanja in postopnem odpravljanju
javnofinanènega primanjkljaja, bi prišlo do upadanja deleža investicij v bruto
UMAR
116
Pomladansko poro~ilo 2002
Srednjero~ne napovedi 2004–2006 in uresni~evanje SGRS
domaèem proizvodu ali do potrebe po njihovem veèjem financiranju z zadolževanjem
v tujini, kar bi se odrazilo tudi v višjem primanjkljaju tekoèega raèuna plaèilne
bilance.