2. Srednjero~ne napovedi 2004-2006 in uresni~evanje
UMAR 112 Pomladansko poro~ilo 2002 Srednjero~ne napovedi 2004–2006 in uresni~evanje SGRS 2. Srednjero~ne napovedi 2004-2006 in uresni~evanje Strategije gospodarskega razvoja Slovenije (SGRS) Upoèasnitev gospodarske rasti v letih 2001 in 2002, zlasti nekatere spremembe v strukturi rasti bruto domaèega proizvoda v obeh letih (niji dele investicij v bruto domaèem proizvodu, spremembe v strukturi porabe razpololjivega dohodka), kakor tudi nedokonèanost oziroma prepoèasnost izvajanja strukturnih reform na nekaterih podroèjih, na kar podrobneje opozarja Poroèilo o razvoju (UMAR 2002), bodo vplivali na uresnièevanje in realnost srednjeroènega makroekonomskega scenarija Strategije gospodarskega razvoja Slovenije (SGRS; UMAR 2001), ki je v letih 2005 in 2006 predvidel realno rast bruto domaèega proizvoda med 5.3% in 5.7%. Tabela 2: Napovedi osnovnih makroekonomskih kaz alcev realne stopnje rasti % 2004 2005 2006 Bruto domači proizvod 4.4 4.6 4.9 Zaposlenost (rast v %) 1.2 1.4 1.3 Produktivnost dela (rast v %) 3.3 3.3 3.6 Bruto plača na zaposlenega 2.5 2.5 2.5 Izvoz proizvodov in storitev 6.3 6.6 7.0 Uvoz proizvodov in storitev 6.8 6.6 7.1 Končna potrošnja (zasebna in državna) 3.9 3.8 4.0 Investicije v osnovna sredstva 6.3 6.3 6.5 Primanjkljaj tekočega računa plačilne bilance (% v primerjavi z BDP) 0.0 0.2 0.5 INFLACIJA IN TEČAJ Stopnja inflacije (povprečje leta, v %) 4.6 4.6 3.6 Tečaj USD (SIT za 1 USD) 268.6 270.4 271.5 Tečaj EURO (SIT za 1 EURO) 236.1 237.6 238.6 Vir podatkov: Napoved UMAR. Gre predvsem za dva kljuèna sklopa razvojnih slabosti: (a) ibka povezanost med znanstveno-raziskovalno, izobraevalno in gospodarsko sfero, kar se kae v zaostajanju pri kakovosti èlovekih virov, tehnolokem razvoju in razvoju informacijske drube ter pri izvozni konkurenènosti; (b) poèasnost reform na podroèju trga dela in finanènih trgov, infrastrukture in javnega sektorja, vkljuèno z dravo, kar se kae v ibki nacionalni konkurenènosti in v strukturnih pritiskih na inflacijo in javnofinanène odhodke. Izraèuni potencialne sposobnosti za rast opozarjajo, da bi brez poveèanja vlaganj v tehnoloki razvoj, izobraevanje in ob nadaljnjem znievanju investicij v nekaj letih prilo do bistvenega znianja sposobnosti za gospodarsko rast celo na raven okrog 2%. UMAR Pomladansko poro~ilo 2002 Srednjero~ne napovedi 2004–2006 in uresni~evanje SGRS 113 Trend gospodarskih gibanj, predviden v Strategiji, naj bi se v prihodnjih letih nadaljeval, vendar pa se bodo omenjene razvojne slabosti in kvalitativne spremembe v strukturi gospodarske rasti odraale na nekoliko kasnejemu dvigu gospodarske rasti na srednjeroèno vijo raven. Sedanja srednjeroèna napoved tako ni v nasprotju z osnovno makroekonomsko usmeritvijo Strategije to je zmerna pospeitev gospodarske rasti, ki naj omogoèi dolgoroèno priblievanje povpreèni razvitosti EU temveè jo le pomika nekoliko naprej in hkrati opozarja na nedokonèanost reform, ki so k temu pomiku najveè prispevale. Srednjeroèna napoved tako e vedno temelji na predvidenih kvalitativnih spremembah, ki jih odraajo prestrukturiranje investicij ter viji delei izobraevanja, telekomunikacij, zunanje menjave in tujih neposrednih nalob, ter na odpravljanju makroekonomskih neravnovesij, kjer gre v prvi vrsti za znianje inflacije na evropsko sprejemljivo raven, postopno odpravljanje javnofinanènega primanjkljaja in vzdrnost primanjkljaja tekoèega raèuna plaèilne bilance. Pomemben dejavnik, ki bo v naslednjih letih vplival na oblikovanja politike znievanja inflacije, je prièakovani datum vstopa Slovenije v EU (v letu 2004), ki pomeni tudi obvezno vkljuèitev v evropski mehanizem uravnavanja deviznih teèajev (ERM2), kjer je dovoljeno nihanje teèaja valute okrog centralne paritete za + 15%. Pred vstopom v ERM2 bi morali odpraviti strukturne in institucionalne vzroke inflacije, tako da bi bila po vstopu hitreja rast cen glede na povpreèje EU le rezultat hitreje rasti produktivnosti v Sloveniji glede na povpreèje EU (tako imenovana realna konvergenca) in bi jo vsaj na zaèetku do doloèene mere lahko odtehtala nominalna depreciacija v okviru dovoljenega nihanja teèaja. To pomeni, da bodo morali k postopnemu znianju cen na raven, primerljivo z dravami EU, v veèji meri kot doslej prispevati notranji dejavniki, predvsem dokonèanje strukturnih reform na trgu dela, v finanènem sektorju in v gospodarski infrastrukturi. Te reforme bodo omogoèile poèasnejo rast reguliranih cen (njihov prispevek k inflaciji naj bi se do fiksiranja teèaja izenaèil z njihovim deleem v indeksu cen) ter bolj izenaèeno rast plaè v javnem in zasebnem sektorju, ki bo zmanjevala pritiske na cene preko povianja cen storitev in posledièno inflacije ter preko potronje prebivalstva in pritiske na rast odhodkov dravnega proraèuna. Denarna politika, ki ima sicer kljuèno vlogo pri doseganju vzdrnega umirjanja rasti cen, bo, ob prièakovanem ohranjanju pritokov tujega kapitala na sedanji ravni, pri ukrepih za znievanje inflacije e naprej omejena z uravnavanjem gibanja deviznega teèaja. V letih 2002-2004 bo rast deviznega teèaja evra zaostajala e naprej za rastjo cen ivljenjskih potrebèin, vendar bo realna krepitev tolarja zmerna kljub prièakovani preseni ponudbi deviz zaradi veèjih deviznih prilivov (intervencije Banke Slovenije). Inflacija naj bi se tako v naslednjih treh letih postopno znievala, kljub temu pa bo ob predvidenem datumu vstopa v ERM2 e presegla raven, ki je doloèena z maastrichtskimi kriteriji (to je 1.5 odstotne toèke nad povpreèjem treh drav èlanic z najnijo stopnjo inflacije). Takna napoved upoteva oceno uèinkov razliène rasti produktivnosti (BalassaSamuelsonov uèinek90), zaradi katerih se ohranja razlika med domaèo in »evropsko« 90 Balassa-Samuelsonov uèinek se kae v relativno hitreji rast cen storitev od cen blaga, kar je posledica razliène dinamike rasti faktorske produktivnosti med sektorji, ki so pri svojem poslovanju podvreni mednarodni konkurenci in tistimi, ki poslujejo predvsem na notranjem trgu. Povianja plaè v preteno nemenjalnih sektorjih namreè ne omogoèa izboljana produktivnost (kot v preteno menjalnih sektorjih), ampak predvsem povievanje cen storitev, ki jih ti sektorji ponujajo (Pomladansko poroèilo 2001, UMAR). UMAR 114 Pomladansko poro~ilo 2002 Srednjero~ne napovedi 2004–2006 in uresni~evanje SGRS inflacijo. Glede na trende produktivnosti v menjalnih in nemenjalnih sektorjih bo Balassa-Samuelsonov uèinek k inflaciji v naslednjih letih po nai oceni prispeval 1 do 2 odstotni toèki. Pospeena rast izvoza po letu 2003 bo ob predpostavki relativno ugodnih razmer v mednarodnem okolju in ohranjanju diverzificiranosti zunanjetrgovinskih tokov doseena tudi s poveèano mednarodno konkurenènostjo. Poveèanje realnega obsega izvoza blaga bo odvisno od krepitve delea proizvodov z vijo dodano vrednostjo, za kar bodo potrebni novi proizvodni programi in novi proizvodi. Izvoz bo tako tudi v prihodnje ohranil vlogo pomembnega dejavnika gospodarske rasti, vendar bodo stopnje rasti po letu 2004 po oceni v povpreèju nekoliko nije glede na projekcije v SGRS. To odraa predvsem nekoliko poèasnejo krepitev konkurenènosti zaradi omenjenih strukturnih problemov in relativno manjega obsega trnih investicij kot enega izmed kljuènih dejavnikov njenega spodbujanja. Realna rast investicij se bo po stagnaciji leta 2000 in krèenju leta 2001 v letonjem in prihodnjem letu postopno krepila, po letu 2003 naj bi po oceni ponovno presegla rast bruto domaèega proizvoda, vendar na nekoliko niji ravni od predvidene v Strategiji. Projekcije predpostavljajo poleg poveèane ravni nacionalnega varèevanja tudi veèji neto priliv tujega kapitala v obliki neposrednih in portfolio nalob, kar bo poveèalo razpololjiva sredstva za investicije in olajalo prestrukturiranje gospodarstva. Javnofinanèna sredstva za investicije so bila sicer v proraèunih za leti 2002 in 2003 okrepljena, vendar projekcije ob predpostavki uravnoteenega javnega financiranja kaejo, da bo v naslednjih letih dele javnofinanènih virov v financiranju investicij ponovno nekoliko upadel. Ker nadomeèanje izpada teh virov s poveèanim zadolevanjem ne bi bilo makroekonomsko vzdrno, smo v projekcijah predvideli pritegnitev zasebnega kapitala iz tujine v koncesijski naèin financiranja izgradnje infrastrukture ter tudi poveèanje financiranja iz donacij EU. Realizacija slednje predpostavke je odvisna monosti uporabe sredstev strukturne politike in izida pogajanj o merilih in viini monih prilivov. Upotevajoè omenjene predpostavke se bo postopno odpiral prostor za potrebne investicije v opremo, tehnoloki razvoj in informacijsko komunikacijsko tehnologijo, hkrati naj bi se poveèal dele investicij v gospodarsko infrastrukturo in omogoèila realizacija predvidenih investicij v stanovanjsko izgradnjo ob zmanjanju delea investicij v dravne storitve. Nekoliko nije povpreène stopnje domaèe porabe in hkrati nadaljnja rast domaèega zasebnega varèevanja, viji neto prilivi transferov iz EU ter predvideno postopno zmanjevanje javnofinanènega primanjkljaja pa naj bi kljub rasti delea investicij omogoèila zapiranje investicijsko-varèevalne vrzeli. Srednjeroèni makroekonomski scenarij odraa razvojno pot, ki je ob danih predpostavkah in predvidenih kvalitativnih spremembah rasti ocenjena kot realistièna, pri tem pa je treba opozoriti tudi na kljuèna tveganja za njegovo uresnièitev. Prvo tveganje izhaja iz predpostavk o stabilnem in zmerno rastoèem mednarodnem gospodarskem okolju. Po alternativnih izraèunih bi nija povpreèna gospodarska rast v najpomembnejih trgovinskih partnericah Slovenije za okoli 1.5 odstotne toèke preko nijih realnih stopenj rasti izvoza in vpliva na domaèo proizvodno aktivnost ter potronjo zniala rast slovenskega bruto domaèega proizvoda za najveè 1 odstotno toèko. Drugo tveganje izhaja iz predpostavke zadostnega domaèega varèevanja za ohranjanje in rahlo poveèanje sedanje ravni UMAR 115 Pomladansko poro~ilo 2002 Srednjero~ne napovedi 2004–2006 in uresni~evanje SGRS Okvir 8: Dosegljiva rast v prihodnjem srednjero~nem obdobju (iz Poro~ila o razvoju, UMAR 2002) Dolgoroèno sposobnost gospodarske rasti lahko ocenimo z izraèunom potencialne rasti bruto domaèega proizvoda. Napovedi se zelo razlikujejo glede na uporabljeno metodo. Metoda ekstrapolacije trenda napoveduje, da bo potencialna rast v povpreèju obdobja 2003-2006 dosegla 5.1%. Ta napoved je v grobem konsistentna s scenarijem SGRS, ki napoveduje celo nekoliko vijo rast (okrog 5.5%), vendar ob predpostavki izpeljanih strukturnih reform in aktivne politike zlasti na podroèju razvoja èlovekih virov, konkurenènosti in tehnolokega razvoja. Takna napoved tudi implicira, da je sedanje znianje gospodarske rasti (na raven med 3 in 3.3% v letih 2001 in 2002) rezultat kratkoroènih dejavnikov tujega in domaèega povpraevanja. Bistveno bolj pesimistièna je napoved s pomoèjo agregatne produkcijske funkcije, iz katere izhaja, naj bi se potencialna gospodarska rast v prihodnjih nekaj letih zniala pod 2.5%. Napoved temelji na oceni gibanja obsega posameznih produkcijskih tvorcev v prihodnje. Ocena gibanja obsega fiziènega kapitala je izraèunana kot ekstrapolacija dosedanjega trenda, iz èesar izhaja nadaljnje znievanje investicijske stopnje, zaèeto v letu 1999. Ocena gibanja obsega dela je izraèunana ob predpostavki, da se bo dejanska stopnja zaposlenosti morala pribliati ravnovesni, kar implicira padajoèe in po letu 2003 celo negativne stopnje rasti zaposlenosti. Oceni gibanja obsega èlovekega kapitala in skupne faktorske produktivnosti sta tudi ocenjeni z metodo ekstrapolacije trenda, kar pri slednji pomeni nadaljnje znievanje njenih stopenj rasti. Napoved s pomoèjo agregatne produkcijske funkcije torej implicira, da sedanje znianje gospodarske rasti ni le odraz normalne kratkoroène cikliènosti, temveè tudi znak strukturnih teav, zlasti pri ohranjanju visoke investicijske stopnje in zaustavljanju trenda padajoèe skupne faktorske produktivnosti. Ugotovimo lahko, da so na nije stopnje gospodarske rasti v letih 2001 in 2002, kot bi bila potencialno dosegljiva, gotovo vplivali ciklièni dejavniki tujega in domaèega povpraevanja, vendar pa so k zastoju prispevali tudi pomembni strukturni dejavniki. Pri tem tako analiza dejavnikov rasti s pomoèjo agregatne produkcijske funkcije kot tudi analiza na podlagi izbranih razvojnih indikatorjev kaeta, da so glavne strukturne slabosti na podroèju tehnolokega razvoja in inovativnosti (tudi na podroèju informacijske drube), pri prenosu in uporabi znanja, pri vseivljenjskem izobraevanju ter pri sposobnosti za financiranje elene ravni investicij. Brez ukrepov ekonomske politike na teh podroèjih je mono prièakovati znievanje dolgoroène sposobnosti za rast. VIR: Simona Bovha Padilla, Helios Padilla Mayer, Sources of GDP Growth, Potential Output and Output Gap in Slovenia: Mid-Term Projection, UMAR, marec 2002. investicij v bruto domaèem proizvodu. V primeru, da se ne bi uresnièile predpostavke o zmerni rasti domaèega zasebnega varèevanja in postopnem odpravljanju javnofinanènega primanjkljaja, bi prilo do upadanja delea investicij v bruto UMAR 116 Pomladansko poro~ilo 2002 Srednjero~ne napovedi 2004–2006 in uresni~evanje SGRS domaèem proizvodu ali do potrebe po njihovem veèjem financiranju z zadolevanjem v tujini, kar bi se odrazilo tudi v vijem primanjkljaju tekoèega raèuna plaèilne bilance.
© Copyright 2024