1. No category

UVOD
1. UVOD
Osnovni makroekonomski kazalci, ki kažejo uresnièevanje ciljev
ekonomske politike, bodo letos celo nekoliko ugodnejši, kot smo
napovedali spomladi. Stopnja gospodarske rasti bo za približno èetrtino
odstotne toèke presegla napovedanih 3.5 odstotka. Povpreèna stopnja
inflacije bo kljub uvedbi davka na dodano vrednost za okoli pol odstotne
toèke nižja od napovedanih 6.8 odstotkov. Po letih upadanja oziroma
stagnacije se bo zaposlenost (po statistiki nacionalnih raèunov) letos
ponovno poveèala za okoli 0.5%.
Spomladansko oceno o gospodarski rasti smo oznaèili kot optimistièno in
izrecno navedli pogoje za uresnièitev. Danes lahko ugotovimo, da se
spomladi predpostavljeno okrevanje gospodarske aktivnosti v mednarodnem
okolju dejansko uresnièuje v državah EU, v manjši meri pa na Hrvaškem.
Delno se uresnièuje tudi predpostavka o ohranjanju ugodnih gibanj na
domaèem denarnem trgu, èeprav realne obrestne mere (za posojila s tolarsko
revalorizacijsko klavzulo) zlasti po poveèanju meseènih inflacijskih stopenj
nekoliko presegajo pomladansko raven. Pomladanski zastoj v narašèanju
varèevanja je bil oèitno le prehodne narave. Na letni ravni bo po spomladi
prièakovani rahli realni apreciaciji efektivnega teèaja tolarja zabeležena celo
skromna realna depreciacija. Kot kaže, se bo uresnièila tudi predpostavka o
relativno skromnih negativnih vplivih uvedbe davka na dodano vrednost
na realno gospodarsko aktivnost zaradi negotovosti in stroškov prehoda.
Inflacijski uèinek davka na dodano vrednost je po treh mesecih že skoraj
izèrpan.
Kljub uresnièevanju predpostavk spomladanskih napovedi in ob celo
nekoliko ugodnejših osnovnih kazalcih od prièakovanih bi moralo pri
ocenjevanju letošnjih gospodarskih rezultatov pozornost pritegniti zlasti
dejstvo, da so doseženi ob poslabšanju narodnogospodarskega
ravnovesja. V primerjavi z lanskim letom so se poslabšale zlasti razmere na
celotnem podroèju ekonomskih odnosov s tujino. Blagovni primanjkljaj
bo kljub postopnemu oživljanju gospodarske dejavnosti v najpomembnejših
trgovinskih partnericah presegel spomladanske napovedi. Presežek v
storitveni menjavi bo bistveno nižji kot lani. Izvoz storitev bo celo realno
nižji, in to ne le zaradi zmanjšanih prilivov od turizma, ki jih vsaj delno
lahko opravièujejo negotove politiène razmere v naši sosešèini. Zaradi takšnih
gibanj bo tekoèi raèun plaèilne bilance, ki je bil zadnja leta uravnovešen,
zabeležil primanjkljaj v višini veè kot odstotka bruto domaèega proizvoda.
Zaostrene razmere v mednarodni trgovini so poveèale obseg komercialnega
Stran 9
IMAD
JESENSKA ANALIZA 1999
kreditiranja tujine s predplaèili uvoza oziroma financiranjem izvoza. Kljub
rahljanju omejitev za tuje finanène naložbe in novi devizni zakonodaji se
prilivi tujega kapitala na trg vrednostnih papirjev še niso bistveno okrepili.
Zlasti zaskrbljujoèe pa je, da bodo letos prilivi neposrednih tujih investicij
dosegli rekordno nizko raven. Vzroki so zlasti v ambivalentnem odnosu
do tujih vlagateljev, zaradi katerega tudi prizadevanja aktivnega privabljanja
tujih naložb ostajajo preskromna in premalo verodostojna, ter v togosti
institucionalnega okolja, ki nespodbudno vpliva na razvoj podjetništva
nasploh. Na pomen uèinkovitega delovanja javne uprave in preoblikovanja
vloge države v smislu podpore samostojnemu razvoju konkurenènega
zasebnega gospodarstva nas vse bolj jasno in neposredno opozarjajo
mednarodne analize, tudi Poroèilo o napredku kandidatk za vstop v EU.
Slovenija zaradi stabilnih makroekonomskih rezultatov v primerjavi z drugimi
tranzicijskimi državami še naprej dosega ugodne ocene kreditnega in
deželnega tveganja, sorazmerno visoko se uvršèa tudi po kompleksnih
kazalcih splošne družbene oziroma socialne razvitosti, v zadnjem letu je
uspešno pospešila tudi proces prilagajanja zakonodaje pravnemu redu EU.
S tem pa se ravno podroèje izvajanja predpisov, razumevanja vloge države
in kakovosti ter uèinkovitosti javne uprave premika v središèe pozornosti
in postaja vse bolj kljuèno prednostno podroèje “strukturnih” oziroma
“institucionalnih” reform.
Ob poslabšanem zunanjem ravnovesju se bo javnofinanèni primanjkljaj
letos in prihodnje leto predvidoma ohranil na ravni približno enega odstotka
bruto domaèega proizvoda in to navkljub letos za eno odstotno toèko
višjemu deležu javnofinanènih prihodkov v bruto domaèem proizvodu.
Primerjava deležev v bruto domaèem proizvodu med realizacijo za leto
1998 in predlogom proraèuna za leto 2000 pokaže, da naj bi se relativno
najbolj poveèali investicijski odhodki, relativno najbolj pa naj bi se zmanjšali
izdatki za blago in storitve v javnih zavodih in javnih službah. Proraèunski
memorandum je letos izrecno opredelil razvojne prioritete (tehnološki razvoj,
aktivna politika zaposlovanja, kmetijstvo, regionalni razvoj in krepitev
obrambne sposobnosti), ki se odražajo zlasti v razporeditvi sredstev za
programski del proraèuna. V prihodnjem obdobju naj bi na javnofinanèno
ravnovesje pozitivno vplivalo dokonèanje reforme posrednih davkov in
novi pokojninski zakon, pa tudi bolj neposredna povezava proraèunske
politike z razvojnimi programi in naèrtovanjem, ki jo predvideva novi Zakon
o javnih financah.
Ob ohranjanju javnofinanènega primanjkljaja, rahlem zmanjšanju deleža
narodnogospodarskega varèevanja v bruto domaèem proizvodu in ob
Stran 10
UVOD
poveèanju ustreznega deleža bruto investicij se je letos oblikovala
investicijsko-varèevalna vrzel v višini 1.3 odstotka bruto domaèega
proizvoda. Ugodna gospodarska rast je torej temeljila predvsem na
domaèem povpraševanju, deloma spodbujenem tudi s precenjenimi
prièakovanji inflacijskih uèinkov davka na dodano vrednost. V doloèeni
meri to velja tudi za sicer razvojno spodbudno hitro rast investicijskih
izdatkov. Vsekakor gospodarska rast dolgoroèno ne more temeljiti na
nadomešèanju tujega povpraševanja z domaèim. Primanjkljaj tekoèega
raèuna pa vzbuja zaskrbljenost zlasti zato, ker ni bil financiran s prilivi iz
tujine, ki bi (zlasti neposredne tuje naložbe) imeli razvojno spodbudno
vlogo, ampak predvsem s poveèanim zadolževanjem v tujini in zmanjšanjem
skupnih deviznih rezerv.
V prihodnjem letu prièakujemo še nekoliko višjo realno gospodarsko
rast ter nadaljevanje rasti zaposlovanja in zniževanja inflacije. Zasebna in
konèna domaèa potrošnja bosta rasli bolj umirjeno, nadomestilo ju bo
poveèano izvozno povpraševanje. Deleža domaèega varèevanja in investicij
v bruto domaèem proizvodu se bosta predvidoma poveèala sorazmerno,
za približno eno odstotno toèko, tako da se bo investicijsko-varèevalna
vrzel ohranila na približno enaki ravni. Ekonomska politika bo zato ob
ohranjanju stalne usmeritve v zagotavljanje stabilnega makroekonomskega
okolja in nadaljevanje strukturnih reform morala veè pozornosti nameniti
ukrepom za poveèanje izvozne konkurenènosti gospodarstva in za poveèanje
razvojno spodbudnih kapitalskih prilivov iz tujine. V prihodnjem letu ob
vse bolj umirjeni inflaciji ne prièakujemo znatnejše realne apreciacije tolarja.
Dohodkovna politika bo v dogovoru s socialnimi partnerji še naprej
zagotavljala ohranjanje rasti stroškov dela v okviru rasti produktivnosti.
Možnosti za aktivno pomoè izvozu s promocijskimi aktivnostmi in
financiranjem so omejene s pravili WTO in EU, pomembno vlogo pa bi
moralo odigrati aktivno vkljuèevanje v mednarodne povezave, zlasti v Pakt
stabilnosti za Jugovzhodno Evropo. Veèji poudarek bo moral biti namenjen
krepitvi produktivnosti in konkurenène sposobnosti gospodarstva s
pospeševanjem tehnološkega razvoja. Zaradi nedvoumno pozitivne vloge
neposrednih tujih investicij kot naèina prenosa sodobne tehnologije,
organizacijskih in upravljalskih vešèin ter kot sredstva odpiranja dostopa
na zahtevne tuje trge mora poveèanje njihovega obsega postati eden glavnih
operativnih ciljev ekonomske politike. Pri tem je kljuènega pomena okrepitev
jasne in verodostojne zavezanosti vlade za ustvarjanje institucionalnega
in upravnega okolja, ki bo spodbujalo neposredne tuje in domaèe
investicije.
Stran 11