Zakon o raziskovalni (razvojni in inovacijski) dejavnosti – Komentarji Jernej Zupanc
Področje, ki ga opredeljuje zakon



ZRRD in ZVIS naj bosta združena v en zakon, ki pa naj ne pokriva inovacijskih dejavnosti nad stopnjo
prototipa (TRL6). Razvoj od prototipa do trga (in komercializacija) naj bo opredeljen v ZPOP in v
pristojnosti MGRT. Predlagam, da ZRRD vključuje inovacije do TRL6 oziroma do razvoja prototipa.
Mehanizmi za spodbujanje inoviranja naj bodo urejeni preko ARRS (aplikativni projekti) oziroma MGRT
in naj enakopravno obravnavajo predloge podjetij in raziskovalnih ustanov (zasebni in javni sektor). Vsi
mehanizmi, ki se bodo nanašali na razvoj »od prototipa proti trgu«, naj bodo usmerjeni skozi zakon, ki
ga pripravi MGRT in financira preko SPIRIT. Ti mehanizmi naj bodo usmerjeni izključno v financiranje
razvoja skozi gospodarske družbe, kjer pa raziskovalne ustanove lahko (a ne obligatorno) nastopajo kot
podizvajalci. V Sloveniji imamo namreč dovolj močno podprto podjetniško okolje (SPIRIT, Podjetniški
sklad, inkubatorji, tehnološki parki itd.), ki lahko poskrbi, da se prototipi prenesejo na trg. Ta del
razvoja in komercializacije (TRL6-TRL9) je izven dometa raziskovalnih ustanov. Če ljudje, ki so npr. na
fakulteti razvili inovacijo do prototipa, želijo to pripeljati do končnih uporabnikov (na trg), naj
ustanovijo podjetje, se v njem zaposlijo, in od te točke dalje naj za podporo poskrbita MGRT in SPIRIT
preko ZPOP. Fakultete lahko s podjetjem sklenejo licenčne pogodbe in tako zaščitijo svojo
intelektualno lastnino (oziroma od nje pridobijo nov vir financiranja, v kolikor bo inovacija uspešna.
Zakon o univerzah in inštitutih je potreben temeljitega premisleka. Sam imam do tega zadržke, saj je
v zadnjem desetletju prišlo do mnogih zlorab zaupanja javnosti, če ne celo do kaznivih dejanj. Tako
želja javnih izobraževalnih ustanov, da ne bi bile v pristojnosti Računskega sodišča, ne sme biti vzeta
prelahkotno. Prav tako ne sme priti do prostega ustanavljanja podjetij s strani univerze ali fakultet
(berite zgornjo alinejo). Potrebno je slediti načelu: avtonomija univerze se nanaša na vsebino
poučevanja in raziskovanja, ne pa na avtonomno upravljanje brez odgovornosti ustanovitelju (in
financerju - davkoplačevalcem). Premislek je nujen tudi glede avtonomije univerze in kako se ta
avtonomija prenaša na fakultete. Na nek način je ZRRD+ZVIS, kot sem ga opredelil zgoraj, že »Zakon o
univerzah in inštitutih«. V kolikor ni odličnih argumentov za zakon sui generis, se mi opredelitev
univerze kot zavoda ne zdi problematična.
Financiranje preko evropskih sredstev: financiranje podjetij preko MIZŠ je popolnoma zgrešeno! MIZŠ
naj ne razpisuje razvojnih razpisov, kjer se delijo milijoni podjetjem, temveč naj se osredotoči na JRO.
1
Institucionalna zgradba

Svet, ki bo nasledil SZT (ne glede na ime), je potrebno prilagoditi:
o Spremeniti je potrebno sestavo SZT, tako da bo boljša zastopanost gospodarstva in raziskovalcev
na začetku kariere. V SZT naj bosta le 1 predstavnik univerz (Rektorska konferenca) in 1
predstavnik raziskovalnih inštitucij (KOSRIS).
o Opredeljena mora biti pogostost sestajanja (predlagam osemkrat letno)
o Sodelovanje mora biti bodisi častno (neplačano) bodisi ustrezno plačano. Trenutna ureditev je
»smešna«.
o V Svetu je potrebno spremeniti način izbora Znanstvenega sveta ARRS:
 Kandidati bi v javnem razpisu morali biti pozvani, da v prijavo poleg trenutno zahtevane
dokumentacije dodajo še kratko opredelitev glede svoje slovenske znanstveno-politične vizije
in stališč (programske skupine, mladi raziskovalci, projekti ...). Vendarle je vloga ZS tudi
znanstvena politika, kar pomeni, da izbor kandidatov ne bi smel biti odvisen le od njihove
kvantificirane znanstvene odličnosti.
 Delovna skupina SZT (liho število članov) bi morala biti pozvana, da izmed prijavljenih za
področje izbere 2-3 primerne kandidate, katerih celotne vloge bi vsaj teden dni pred sejo SZT
posredovali vsem članom SZT. Delovna skupina bi morala imeti mandat, da kandidata uvrstijo
na drugo področje, če se izkaže, da večina kandidatovega raziskovalnega dela ne sodi na
področje, kamor se je prijavil.
 Na seji bi člani SZT dvokrožno glasovali o kandidatih za vsako področje.
 Izbor predsednika bi SZT prepustil ZS samemu. Ta odločitev je odvisna tudi od zavzetosti,
vodstvenih sposobnosti ter človeških lastnosti in ne le od prijavne dokumentacije.
Razmerja med inštituti in univerzami

Združevanje inštitutov in univerz se mi samo po sebi ne zdi nekaj, kar bi bistveno prispevalo h
kakovosti dela enih ali drugih.
Financiranje




Institucionalno financiranje raziskovanja naj ostane preko programskih skupin, vendar z večjo
fleksibilnostjo in z možnostjo razporejanja dela teh sredstev glede na strategijo vodstva institucije.
Potrebno pa je premisliti, ali naj se to upravlja na nivoju univerze ali fakultet.
Programske skupine naj ostanejo financirane tako kot sedaj, potrebno pa je uvesti rigorozno
evalvacijo vsakih 6 let, ob kateri lahko določene skupine izgubijo ali pridobijo do 50 % financiranja,
hkrati pa se najslabših 15 % programskih skupin ukine in omogoči do 15 % sredstev v oblikovanje novih
programov.
Ustanove naj s strani ARRS nimajo zagotovljenega zneska, ki ga dobijo za programske skupine. Zneski
naj bodo popolnoma fleksibilni in se lahko prenašajo od slabših ustanov (ki izgubijo programe) k
boljšim (ki jih pridobijo).
Univerze iz proračuna dobijo polno financiranje plač zaposlenih, ki je namenjeno njihovemu
pedagoškemu in raziskovalnemu delu. Pri vseh pedagoško-raziskovalnih kadrih je 30-50 % tega zneska
namenjenega raziskovanju. Univerzam naj se da večja fleksibilnost pri razporejanju tega zneska in
omogoči, da najslabši raziskovalci ne dobijo polnega zneska, najboljše pa se nagradi.
Evalvacije

Evalvacije ustanov se mi zdijo nepotrebne. Njihova kakovost se naj zagotovi posredno. Strogo
ocenjevane morajo biti programske skupine, ki lahko ob negativni oceni tudi izgubijo financiranje.
2
Tako lahko omogočimo skrb ustanov za dobro kadrovanje. Ustanove naj same uredijo notranje sisteme
za nadzor kakovosti, saj bodo sicer njihove programske skupine sčasoma izgubile sredstva.
Etika

Častno razsodišče za znanstveno področje se mi zdi smiselno izključno v primeru, da ima možnost
strogega sankcioniranja (odvzem habilitacije, izključitev iz programskega financiranja, izguba možnosti
prijavljanja na javne razpise – ARRS projekti, mladi raziskovalci itd.). Če bo častno razsodišče le svet
modrecev, je njegova ustanovitev nesmiselna.
Človeški viri





Financiranje programskih skupin naj ne bo namenjeno plačam nad 100 %. Znesek, ki ga sedaj
ustanove pridobijo preko programov in ga namenjajo plačam nad 100 %, naj gre za pokrivanje
materialnih stroškov raziskav ali zaposlovanje novih raziskovalcev.
Javni uslužbenci, ki pridobivajo sredstva na trgu, so še vedno javni uslužbenci, v kolikor so zaposleni v
javni ustanovi. V kolikor želijo delovati na trgu in hkrati predavati na fakulteti, se lahko zaposlijo delno
v podjetju in delno na fakulteti.
Potrebno bi bilo omogočiti lažje sodelovanje v pedagoškem procesu tistim, ki delajo na raziskovalnih
ustanovah, in tudi prehod iz izobraževalne ustanove v raziskovalno. V ZRRD+ZVIS (ne glede na to, ali
sta 1 ali 2 zakona) je potrebno opredeliti le en subjekt: raziskovalec učitelj. V to kategorijo morajo biti
razvrščeni vsi zaposleni na javnih visokošolskih in raziskovalnih ustanovah. Glede na zaposlitev se lahko
opredeli različen odstotek zadolžitev (pedagoške, raziskovalne, strokovne + upravljalne).
Plačni sistem javnih uslužbencev je dokaj primeren za raziskovalce in pedagoge. V veliki večini ti
zaposleni s svojim delom ničesar ne tvegajo in ob neuspehu niso kaznovani. Prav tako imajo (sploh na
univerzah) relativno stabilno zaposlitev. Edina smer plačne fleksibilnosti, ki se mi zdi smiselna, je
takšna, ki omogoča tako pozitivno kot tudi negativno stimulacijo v enakem obsegu (recimo 30 %
plače). V kolikor se pogovarjamo izključno o nagrajevanju, je razprava brezpredmetna.
Potrebne so spremembe celotnega sistema plač javnih uslužbencev (odprava avtomatskega prenosa
vseh pridobljenih plačnih razredov ob napredovanju na novo delovno mesto, večja možnost
nagrajevanja, ki ni pogojena izključno s senioriteto, itd.).
Javna služba



Potrebujemo neko izhodiščno definicijo, na podlagi katere lahko potem govorimo spremembah.
Skupaj z demografskimi spremembami je potrebno prevrednotiti tudi financiranje javnih visokošolskih
institucij, ki ob 30 % demografskem padcu ni sledilo temu trendu.
Študij na 1. in 2. stopnji je del javne službe in naj bo brez šolnine. 3. stopnja ni več le študij, temveč
resno raziskovalno delo, ki mora biti ustrezno plačano. Tretja stopnja naj bo financirana izključno v
kombinaciji šolnina + polna zaposlitev za 4 leta. V primeru pokrivanja šolnin + štipendij pride do (a)
izključevanja revnejših, ki si ne morejo privoščiti resnega raziskovalnega dela in morajo ob tem delati
preko študentskega servisa, in do (b) znatnega zmanjšanja kakovost doktorskih disertacij in posledično
do inflacije doktorskih nazivov iz naših visokošolskih ustanov.
Ljubljana, 7. 11. 2016
Dr. Jernej Zupanc
3