Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport
Masarykova 16
1000 Ljubljana
Ljubljana, Maribor, Koper, 28. 2. 2017
ZADEVA: Pripombe Visokošolskega sindikata Slovenije k izhodiščem MIZŠ
Spoštovani,
Glede na diskusije na zadnji skupni seji svetov za visoko šolstvo ter znanost in tehnologijo, kjer
je bila predvidena nadaljnja razprava o izhodiščih MIZŠ glede nove zakonodaje, posredujemo
1) naša prvotna stališča glede izhodišč, od katerih v ničemer ne odstopamo;
2) konkretno formulacijo pripomb k izhodiščem MIZŠ.
ad 1) priponka
ad 2)
- VSS se zavzema ločena zakona o visokem šolstvu in o znanosti; trenutno so pogoji
financiranja preveč različni, da bi bilo mogoče dejavnosti na hitro združiti;
- nasprotujemo zlivanju delovnih mest visokošolskega učitelja in raziskovalca, saj sta
financirana na tako različna načina, da bi to destabiliziralo visokošolski prostor, še povečalo
odvisnost univerz od projektov in negativno vplivalo na pedagoško delo; pri visokošolskih
učiteljih je temeljno raziskovanje nujna predpostavka pedagoškega dela in se preverja s
habilitacijami;
- tudi za univerze morajo veljati Zakon o delovnih razmerjih, Zakon o sistemu plač v javnem
sektorju ter kolektivne pogodbe; pri tem se že dolgo zavzemamo za samostojno kolektivno
pogodbo v visokem šolstvu, vendar zavračamo izstop iz javnega plačnega sistema;
- zahtevamo natančnejšo zakonsko določitev normativa neposredne pedagoške obveznosti;
sedanja (63. člen ZVIS) je sama po sebi jasna, vendar je v praksi predmet manipulacij: "ura
pouka" ponekod ni vrednotena kot ena ura, saj jo posamezne fakultete skušajo razvrednotiti
glede na število študentov:
- opcije odpiranja plač navzgor za izjemne posameznike (nad 57. plačnim razredom) ne
zavračamo in pričakujemo, da se bodo karierne možnosti univerzitetnih učiteljev tudi pri
napredovanjih uskladile z možnostmi raziskovalcev, vendar po jasnih in poštenih kriterijih, ki
bi bili po možnosti določeni v kolektivni pogodbi;
- zahtevamo zakonsko zagotovljeno financiranje materialnih stroškov temeljnega
raziskovanja na univerzah;
- poleg tega ocenjujemo, da bi moralo MIZŠ v raziskovalni dejavnosti prednostno stabilizirati
finančne razmere, preden poskuša s strukturnimi reformami, ki naj bi povečale moč
menedžmenta; to pomeni z novelo ZRRD zagotoviti znaten dvig obsega proračunskega
financiranja znanosti do ciljne velikosti po zgledu novele ZViS in stabilizirati način financiranja
raziskovalcev, ki so zdaj v preveliki meri odvisni od kratkoročnih razpisnih sredstev, zaradi
česar preveč svojega delovnega časa porabijo za razpisno administracijo, namesto za
raziskovanje, navedena struktura financiranja pa tudi favorizira predvsem aplikativni tip
raziskovanja; prvo nalogo MIZŠ v zvezi s prenovo ZRRD vidimo v tem, da se medresorsko
dogovori o ciljnem obsegu financiranja znanosti; dokler bo namesto tega v svojih dokumentih
navajalo obseg »x«, proces prenove ZRRD ne bo prepričljiv.
Lep pozdrav,
dr. Marko Marinčič, l. r.
predsednik Visokošolskega sindikata Slovenije