COM(2017) 103 final

Svet
Evropske unije
Bruselj, 2. marec 2017
(OR. en)
6888/17
COMPET 157
CHIMIE 19
ENFOPOL 96
ENV 223
MI 180
ENT 56
UD 63
SPREMNI DOPIS
Pošiljatelj:
za generalnega sekretarja Evropske komisije:
direktor Jordi AYET PUIGARNAU
Datum prejema:
Prejemnik:
28. februar 2017
generalni sekretar Sveta Evropske unije Jeppe TRANHOLM-MIKKELSEN
Št. dok. Kom.:
COM(2017) 103 final
Zadeva:
POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU o
uporabi in prenosu pooblastil v skladu z Uredbo (EU) št. 98/2013
Evropskega parlamenta in Sveta o trženju in uporabi predhodnih sestavin
za eksplozive
Delegacije prejmejo priloženi dokument COM(2017) 103 final.
Priloga: COM(2017) 103 final
6888/17
ka
DG G 3 A
SL
EVROPSKA
KOMISIJA
Bruselj, 28.2.2017
COM(2017) 103 final
POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU
o uporabi in prenosu pooblastil v skladu z Uredbo (EU) št. 98/2013 Evropskega
parlamenta in Sveta o trženju in uporabi predhodnih sestavin za eksplozive
SL
SL
1.
UVOD
Uredba (EU) št. 98/2013 1 Evropskega parlamenta in Sveta o trženju in uporabi predhodnih
sestavin za eksplozive (v nadaljnjem besedilu: Uredba) je začela veljati 1. marca 2013,
uporabljati pa se je začela 2. septembra 2014. Uredba določa usklajena pravila za dajanje na
voljo, vnos, posedovanje in uporabo kemijskih snovi in zmesi, ki se lahko zlorabijo za
nezakonito izdelavo doma narejenih eksplozivov. Nadzor in omejitve iz Uredbe se
uporabljajo za snovi iz njenih prilog ter za zmesi in snovi, ki jih vsebujejo.
V skladu s členom 18(1) Uredbe je Komisija pozvana, naj do 2. septembra 2017 predloži
poročilo Evropskemu parlamentu in Svetu, v katerem preuči kakršne koli težave zaradi
uporabe te uredbe ter ali je zaželeno in izvedljivo dodatno okrepiti in uskladiti sistem s
predlogi zakonodajnih sprememb. Slednje vključujejo možnost razširitve področja uporabe
Uredbe na poklicne uporabnike in vključitve predhodnih sestavin za eksplozive, ki niso na
seznamu, v Prilogo II.
Poleg tega mora Komisija v skladu s členom 14(2) „najpozneje devet mesecev pred koncem
petletnega obdobja“, tj. do 1. junija 2017, pripraviti poročilo o prenesenem pooblastilu, ki ji
je bilo podeljeno za obdobje petih let od 1. marca 2013.
To poročilo je namenjeno izpolnitvi zahtev iz zgoraj navedenih členov. Zaradi poenostavitve
poročanja in ker je prenos pooblastila orodje za zakonodajne spremembe, je po mnenju
Komisije koristno in primerno, da se obe poročili konsolidirata v eno. To poročilo je
namenjeno tudi obveščanju o informacijah, s katerimi bi se izboljšala skladnost
gospodarskih subjektov in nacionalnih organov z določbami Uredbe, in okrepitvi
preglednosti procesa oblikovanja politike Komisije.
Komisija je to poročilo pripravila na podlagi razprav in posvetovanj v Stalnem odboru za
predhodne sestavine, strokovni skupini Komisije 2, ki jo sestavljajo pristojni organi držav
članic EU in držav EGP, ki niso članice EU, ter predstavniki dobavnih verig za kemikalije in
v maloprodajnem sektorju, in na podlagi svojih razmislekov.
2.
OZADJE
2.1
Stanje skladnosti z Uredbo
Na dan 1. januarja 2017 je večina držav članic izpolnjevala zahteve iz Uredbe:
•
Vse države članice so vzpostavile eno ali več nacionalnih kontaktnih točk z jasno
določeno telefonsko številko in naslovom elektronske pošte za prijavo sumljivih
transakcij, večjih izginotij in kraj (člen 9(2));
•
23 držav članic v celoti izpolnjuje zahteve iz Uredbe, saj so določile pravila glede
kazni (člen 11), redno razpošiljale smernice, ki jih je pripravil Stalni odbor za
predhodne sestavine (člen 9(6)) in po potrebi uradno obvestile Komisijo o ukrepih,
sprejetih za uvedbo izjem v okviru ureditev dovoljenj ali evidentiranj (člen 4(4)), ali
o predhodnih ureditvah (člen 13(4));
1
UL L 39, 9.2.2013, str. 1.
Podatki o skupini E03245, glej
http://ec.europa.eu/transparency/regexpert/index.cfm?do=groupDetail.groupDetail&groupID=3245&NewSearc
h=1&NewSearch=1&Lang=SL.
2
2
•
Pet držav članic delno izpolnjuje zahteve iz Uredbe, saj niso določile pravil glede
kazni.
Za zagotovitev, da bi države članice izpolnjevale vse zahteve iz Uredbe, je Komisija začela
dvostranske pogovore o pomislekih zaradi neskladnosti in postopke za ugotavljanje kršitev 3
proti nekaterim državam članicam, po potrebi pa bo nadaljevala s temi razpravami.
Uredba velja za EGP in se torej uporablja tudi na Islandiji, v Lihtenštajnu in na Norveškem.
Za nadzor uporabe Uredbe v navedenih državah je pristojen Nadzorni organ Efte. Medtem
ko Norveška in Lihtenštajn izpolnjujeta zahteve iz Uredbe, je Nadzorni organ Efte
17. novembra 2016 proti Islandiji začel postopek pred Sodiščem Efte, ker ni sprejela
potrebnih ukrepov za prenos Uredbe v svoj notranji pravni red 4.
Za Švico določbe Uredbe niso zavezujoče, vendar kljub temu preučuje sprejetje ukrepov za
nadzor in omejitev predhodnih sestavin za eksplozive na nacionalni ravni. Vzpostavila je že
nacionalno kontaktno točko za prijavo sumljivih transakcij, večjih izginotij in kraj.
2.2
Nacionalni izvedbeni ukrepi
V skladu s členom 4(1) Uredba splošnim uporabnikom prepoveduje dostopnost ali vnos,
posedovanje ali uporabo omejenih predhodnih sestavin za eksplozive (s seznama v Prilogi I
k Uredbi). Vendar lahko države članice kljub temu vzpostavijo ali ohranijo ureditve
dovoljenj in/ali evidentiranj, ki omogočajo, da se omejene predhodne sestavine za
eksplozive nadzorovano dajo na voljo splošnim uporabnikom (člen 4(2) in (3)).
Na dan 1. januarja 2017 je 16 držav članic imelo uvedene ureditve dovoljenj in/ali
evidentiranj, preostalih 12 držav članic pa je ohranilo prepovedi 5. Dosedanja uporaba
Uredbe tako kaže, da na ravni EU ni soglasja o tem, ali bi bilo treba omejene predhodne
sestavine za eksplozive prepovedati ali pa jih nadzorovano dati na voljo.
Med državami članicami, ki ohranjajo ureditve dovoljenj, so velike razlike v postopkih za
pridobitev dovoljenj, merilih za njihovo izdajo ali zavrnitev ter trajanju in vrsti veljavnosti.
Nekatere države članice menijo, da bi bilo treba dovoljenja izdati, če ni izrecnega razloga za
zavrnitev, druge pa uporabljajo nasproten pristop in zavračajo dovoljenja, če ni posebnega
razloga za njihovo izdajo. Odstotek izdanih in zavrnjenih dovoljenj v državah članicah, ki so
Komisiji sporočile informacije, se zato zelo razlikuje. Do danes niso znani primeri, da bi
države članice vzajemno priznavale dovoljenja.
Nekatere države članice predlagajo nadomestne snovi ali ravni koncentracij, kjer je to
mogoče, ki se lahko uporabljajo za legitimne namene. Izkušnje držav članic kažejo, da za
številne znane legitimne načine uporabe, če ne za večino, obstajajo nadomestne možnosti.
Nekatere države članice so presegle minimalne zahteve iz Uredbe ter sprejele ukrepe, ki na
primer določajo, da se morajo gospodarski subjekti evidentirati pri pristojnih organih in da
morajo redno prijavljati vse transakcije, tudi uvoz, razširjajo področje uporabe Uredbe na
poklicne uporabnike, določajo pogoje za hrambo, predvidevajo izmenjavo ustreznih
čezmejnih informacij z drugimi državami članicami ali določajo vlogo carinskih organov.
3
V skladu s členom 258 Pogodbe o delovanju Evropske unije.
Sodišče Efte, zadeva E-18/16.
5
Seznam ukrepov je na voljo na spletni strani http://ec.europa.eu/dgs/home-affairs/what-we-do/policies/crisisand-terrorism/explosives/explosives-precursors/index_en.htm.
4
3
Poleg tega nekatere države članice uporabljajo omejitve in nadzor predhodnih sestavin za
eksplozive, ki niso na seznamu, ali strožje omejitve za snovi na seznamu. V vseh trenutnih
primerih so države članice omejitve in nadzor uvedle pred sprejetjem Uredbe.
Poleg sprejetja in izvrševanja nacionalnih ukrepov naj bi večina držav članic izvajala
kampanje ozaveščanja, namenjene gospodarskim subjektom v dobavni verigi predhodnih
sestavin za eksplozive s seznama. Cilj kampanj je povečati ozaveščenost o obveznosti
omejevanja in prijave sumljivih transakcij. Nekatere države članice dejavno vključujejo
spletne dobavitelje in tržnice.
Trenutno je še prezgodaj za oblikovanje sklepov iz pridobljenih podatkov o dovoljenjih,
evidentiranjih, prijavah sumljivih transakcij in izvrševanju. V prihodnje si bo Komisija
prizadevala zbrati in analizirati ustrezne podatke, da bi na ravni EU opredelila trende
groženj, dobre prakse in morebitna področja, ki bi se lahko okrepila ali uskladila.
2.3
Stalni odbor za predhodne sestavine
Stalni odbor za predhodne sestavine si od ustanovitve na podlagi akcijskega načrta EU za
okrepitev varovanja eksplozivov iz leta 2008 6 dejavno prizadeva okrepiti zaščito pred
uporabo predhodnih sestavin za eksplozive za izdelavo doma narejenih eksplozivov v
Evropi .
Od sprejetja Uredbe leta 2013 se Stalni odbor za predhodne sestavine redno sestaja, da bi
pospešil in spremljal njeno izvajanje. Najpomembnejše je, da Stalni odbor za predhodne
sestavine zagotavlja platformo, na kateri si lahko države članice in predstavniki
gospodarskih subjektov v dobavni verigi izmenjujejo informacije in mnenja o Uredbi ter
njenem izvajanju v praksi.
Med ostalimi dosežki Stalnega odbora za predhodne sestavine so sprejetje in redno
pregledovanje smernic 7 ter pripravljalno delo za tri delegirane akte, s katerimi so bile v
Prilogo II uvrščene nevarne snovi (glej oddelek 4). Stalni odbor za predhodne sestavine je
tudi omogočil večjo čezmejno izmenjavo informacij o poročilih o sumljivih transakcijah,
izginotjih in krajah ter izdaji in zavrnitvi dovoljenj, obenem pa podpira prizadevanja
kemične industrije in maloprodajnega sektorja za ozaveščanje. V obdobju 2013–2015 so
štirje člani Stalnega odbora za predhodne sestavine skupaj vodili projekt Varnost prodaje
kemikalij z visokim tveganjem, ki ga je sofinancirala EU in v okviru katerega so bile
oblikovane smernice za trgovce na drobno na fizičnih lokacijah in na spletu ter za pristojne
organe in organe pregona.
3.
PREGLED
Po navedbah iz poročila Europola o stanju in trendih na področju terorizma v Evropski uniji
za leto 2016 so doma narejeni eksplozivi poleg konvencionalnega strelnega orožja še vedno
najpogostejše orožje teroristov zaradi svoje dostopnosti, enostavnosti in učinkovitosti.
Vendar je bilo v tem poročilu ter v njegovih različicah iz let 2015, 2014 in 2013 ugotovljeno
zmanjšanje uporabe improviziranih ali doma narejenih eksplozivov glede na uporabo
strelnega orožja in/ali zažigalnih naprav.
6
Dokument Sveta 8311/08.
http://ec.europa.eu/dgs/home-affairs/what-we-do/policies/crisis-and-terrorism/explosives/explosivesprecursors/docs/guidelines_on_the_marketing_and_use_of_explosives_precursors_en.pdf.
7
4
Začetek veljavnosti Uredbe je prispeval k zmanjšanju nevarnosti, ki jo pomenijo predhodne
sestavine za eksplozive, v Evropi. Srečanja in posvetovanja Stalnega odbora za predhodne
sestavine ter študija, ki jo je opravil neodvisni konzorcij strokovnjakov 8, so pokazali
naslednje:
− Količina na trgu dostopnih predhodnih sestavin za eksplozive se je zmanjšala.
Razlog je deloma to, da številni gospodarski subjekti uporabljajo omejitve, in deloma
dejstvo, da so nekateri proizvajalci prostovoljno prenehali izdelovati te sestavine,
nekateri gospodarski subjekti pa so jih prenehali prodajati. Zato niso bile sporočene
večje motnje ali gospodarske izgube v dobavni verigi. Organi iz nekaterih držav
članic, ki ohranjajo ureditve dovoljenj, so poročali tudi, da je število vlog za
dovoljenja trenutno bistveno nižje kot v prvem letu uporabe Uredbe. To kaže, da so
splošni uporabniki uspešno sprejeli nadomestne (neobčutljive) snovi za nadaljevanje
svojih legitimnih nepoklicnih dejavnosti.
− Zmogljivost pristojnih organov in organov pregona za preiskavo sumljivih
incidentov, ki zadevajo predhodne sestavine za eksplozive, se je povečala.
Države članice poročajo o večjem številu prijavljenih sumljivih transakcij, izginotij
in kraj zaradi večje ozaveščenosti gospodarskih subjektov, ki se ukvarjajo s
predhodnimi sestavinami za eksplozive. Poleg tega si nekatere države članice ad hoc
izmenjujejo informacije o prijavah in zavrnjenih dovoljenjih. Pristojni organi v
državah članicah, ki ohranjajo ureditve dovoljenj, tudi bolje razumejo, kateri splošni
uporabniki posedujejo omejene snovi ter za katere namene jih nameravajo uporabiti.
Učinka Uredbe še ni mogoče podrobneje oceniti. Vendar je na podlagi številnih incidentov,
ki so jih prijavile države članice, mogoče sklepati, da je uporaba Uredbe prispevala k
njihovim prizadevanjem za preprečitev terorističnih napadov z doma narejenimi eksplozivi.
3.1
Izzivi, ki so se pojavili zaradi uporabe Uredbe
Čeprav je bil učinek Uredbe pri omejitvi dostopa do predhodnih sestavin za eksplozive in
povečanju nadzora nad njimi na splošno pozitiven, so se pri njeni uporabi pojavili številne
težave in izzivi. Primeri, navedeni v tem oddelku, ne odražajo nujno izkušenj vseh ali večine
držav članic in gospodarskih subjektov. Vendar so imeli nanje dovolj velik učinek, da jih ni
mogoče pripisati posebnim okoliščinam posamezne države članice ali subjekta.
Glavni izziv za pristojne organe držav članic je veliko število subjektov, na katere
vplivajo omejitve in nadzor na podlagi Uredbe. Ker so številne kemijske snovi in zmesi, ki
jih obravnava Uredba, gospodinjski proizvodi, je dobavna veriga bistveno večja kot pri
drugih proizvodih, za katere veljajo določbe o posebnem nadzoru (npr. predhodne sestavine
za prepovedane droge). Zato so imeli pristojni organi težave pri vzpostavljanju stika z vsemi
gospodarskimi subjekti v dobavni verigi predhodnih sestavin za eksplozive, da bi jih
obvestili o njihovih dolžnostih. Vendar so pristojni organi v sodelovanju z združenji, ki
zastopajo kemično industrijo in maloprodajni sektor, izvedli kampanje ozaveščanja in se
povezali s širokim krogom subjektov, ki je vključeval vse od proizvajalcev do trgovcev na
drobno, od velikih družb do majhnih neodvisnih trgovin ter od spletnih prodajalcev do
tržnic.
8
Pripravljalna študija o izvajanju Uredbe (EU) št. 98/2013 o trženju in uporabi predhodnih sestavin za
eksplozive (november 2016). Za Evropsko komisijo uskladil ENCO na podlagi okvirnega javnega naročila
storitev HOME/2014/ISFP/PR/CBRN/0025 – sklop 1.
5
Dodaten izziv za organe držav članic je uveljavljanje omejitev in nadzora nad spletno
prodajo, uvozom in gibanji znotraj EU. Proizvodi z veliko prostornino se pogosto prevažajo
in prodajajo v večjih količinah (npr. gnojila), zato jih je mogoče razmeroma lažje odkriti in
nadzirati. Nasprotno pa se drugi proizvodi prodajajo v manjših količinah in prostorninah,
zato jih je težje prestreči, kadar se odpremljajo ali prevažajo v Evropo in prek nje. Da bi
rešili to težavo, so organi pregona in carinski organi povečali prizadevanja za ugotavljanje
primerov nezakonite pridobitve in posedovanja, npr. z okrepljenim sodelovanjem med
agencijami in izmenjavo informacij na ravni EU.
Glavni izziv za gospodarske subjekte, zlasti tiste v maloprodajnem sektorju, je bil
ugotoviti, kateri proizvodi spadajo na področje uporabe Uredbe. Proizvodi, ki vsebujejo
omejene predhodne sestavine za eksplozive, morajo biti ustrezno označeni. Če niso označeni
že na začetku dobavne verige, subjekti na maloprodajni ravni težko ustrezno preverijo, ali je
oznaka nameščena in ali velja omejitev. Poleg tega za predhodne sestavine za eksplozive s
seznama v Prilogi II k Uredbi, ki niso omejene, ni potrebno označevanje. Gospodarski
subjekti, zlasti tisti z veliko fluktuacijo zaposlenih, morajo posvetiti veliko časa temu, da
ugotovijo, kateri proizvodi vzbujajo zaskrbljenost, in ustrezno usposobijo svoje zaposlene.
Gospodarski subjekti, ki čezmejno poslujejo znotraj EU, se soočajo tudi z izzivom
prilagajanja posebni naravi različnih ureditev v posamezni državi članici. V skladu z Uredbo
lahko organi držav članic določijo ključne vidike njene uporabe na svojem ozemlju. Zato
morajo gospodarski subjekti poznati vrsto ureditve, ki se uporablja v določeni državi članici,
za katero je proizvod namenjen, ter ustrezno evidentirati prodajo, preveriti dovoljenje ali
prepovedati prodajo. Nekatera podjetja imajo vzpostavljene stabilne notranje postopke
primerne skrbnosti, ki olajšujejo skladnost z zapletenimi regulativnimi okviri. Za podjetja, ki
nimajo takih postopkov, med katera pogosto spadajo manjša podjetja, pa je to zamuden
proces.
Vendar so gospodarski subjekti, ki prodajajo tako splošnim uporabnikom kot drugim vrstam
končnih uporabnikov, poročali o težavah, kadar so želeli z razumno stopnjo verjetnosti
presoditi, ali oseba, ki pridobiva omejeno snov, deluje z nameni, povezanimi z njeno
trgovsko, poslovno ali poklicno dejavnostjo ali drugače. Uredba namreč ne določa meril za
ocenjevanje, katere dejavnosti so poklicne, ali za preverjanje poklicnih kvalifikacij. O teh
dejavnikih odločajo organi držav članic in zato se lahko merila različnih ozemelj razlikujejo.
Stalen izziv za Komisijo je spremljanje nastajajočih varnostnih groženj. Da bi Uredbo
prilagodila uporabi novih kemijskih snovi oziroma novim koncentracijam snovi s seznamov,
se Komisija opira na informacije in podatke držav članic. Leta 2016 so bile po prizadevanjih
prek Stalnega odbora za nevarne snovi v Prilogo II uvrščene tri nevarne snovi (glej oddelek
4).
Reševanje zgoraj navedenih izzivov je prednostna naloga Komisije. V tesnem sodelovanju s
Stalnim odborom za predhodne sestavine bo uporabila razpoložljiva orodja (vključno z
zakonodajnimi akti, smernicami in praktično podporo) za izboljšanje zmogljivosti organov
in gospodarskih subjektov držav članic, da bodo samozavestno izvajali svoje naloge.
3.2
Zaželenost in izvedljivost nadaljnje krepitve in usklajevanja sistema
Grožnja, ki jo pomeni uporaba predhodnih kemijskih sestavin za eksplozive za izdelavo
doma narejenih eksplozivov, je še vedno velika in stalno narašča. Prednostna naloga
6
Komisije je poleg polnega izvajanja obstoječih določb tudi premislek, s katerimi ukrepi bi se
lahko v prihodnje okrepil sistem 9.
Spremembe Uredbe lahko pomenijo dodatna bremena za javne organe, gospodarske subjekte
in potrošnike. Da bremena ne bi bila nesorazmerna glede na zastavljene cilje, bo Komisija v
letu 2017 ocenila učinek ter stroške in koristi za vse deležnike ter vse možnosti
poenostavitve ukrepov, katerih namen je:
Zaostriti omejitve in nadzor z uvrščanjem novih snovi, ki vzbujajo zaskrbljenost, v
področje uporabe Uredbe in zaostritvijo omejitev za snovi, ki so že zajete.
− Povečati zmogljivost pristojnih organov držav članic za spremljanje prodaje in
posedovanja predhodnih sestavin za eksplozive. Pristojni organi bi morali vedeti,
kdo so gospodarski subjekti, ki omogočajo dostop do predhodnih sestavin za
eksplozive na trgu, in kateri posamezniki pridobivajo, posedujejo in uporabljajo
omejene predhodne sestavine za eksplozive. Med temi posamezniki so splošni
uporabniki in tisti, ki delujejo z nameni, povezanimi z njihovim poklicem. Komisija
bo ob upoštevanju tega cilja preučila učinek ukrepov, kot je zahteva, da se morajo
gospodarski subjekti evidentirati pri svojih pristojnih organih ter da morajo
pristojnim organom redno oddajati svoj register transakcij. Komisija bo preučila tudi
učinek uvedbe skupnih meril za dovoljenja, da bi uskladila pogoje za njihovo izdajo
in zavrnitev ter olajšala medsebojno priznavanje med državami članicami.
− Povečati zmogljivost pristojnih organov in organov pregona v državah članicah
za odkrivanje in preiskavo morebitnih kršitev Uredbe.Komisija bo preučila
ukrepe za krepitev sistema prijave sumljivih transakcij, izginotij in kraj, na primer z
zagotovitvijo izmenjave informacij, ki so morda čezmejnega pomena. Komisija bo
preučila tudi ukrepe za krepitev sistema v zvezi z uvajanjem predhodnih sestavin za
eksplozive iz tretjih držav (tj. uvoz) in operativno vlogo carinskih organov na
zunanjih mejah Unije.
− Povečati zmogljivost gospodarskih subjektov v dobavni verigi. Komisija bo
preučila ukrepe za izboljšanje prenosa informacij v dobavni verigi za kemikalije in v
maloprodajnem sektorju, na primer s ponovno oceno določb o označevanju iz
Uredbe. Kjer je mogoče, si bo prizadevala tudi zmanjšati pravno negotovost za
gospodarske subjekte.
Hkrati bo Komisija ponovno preučila prenos določb v zvezi z amonijevim nitratom iz
uredbe REACH (Uredba (ES) št. 1907/2006) 10 v Uredbo 11 in bo, kot je navedeno v prvem
poročilu o napredku pri vzpostavljanju učinkovite in prave varnostne unije 12, preučila
rezultate raziskovalnih projektov, ki jih je financirala EU, ki bi lahko omejili grožnje, ki jih
pomenijo doma narejeni eksplozivi, na primer z nevtralizacijo eksplozivnih lastnosti
določenih snovi in proizvodov.
Komisija bo preučila tudi nezakonodajne ukrepe, s katerimi se lahko sistem dodatno okrepi.
To bo na primer storila s krepitvijo vloge Europola, ustanavljanjem ad hoc podskupin
Stalnega odbora za predhodne sestavine, ki bi obravnavale posebne izzive (npr. dostopnost
9
COM(2015) 624 final.
UL L 396, 30.12.2006, str. 1.
11
V skladu s členom 18(2) Uredbe mora Komisija predstaviti stališča o prenosu, ki so predstavljena v Poročilu
COM(2015) 122 final.
12
COM(2016) 670 final.
10
7
in nadzor nad spletno prodajo ter vloga carinskih organov), omogočanjem srečanj
nacionalnih kontaktnih točk in podpiranjem ukrepov za izboljšanje sodelovanja na
regionalni ravni.
3.3
Zaželenost in izvedljivost razširitve področja uporabe Uredbe na poklicne
uporabnike
Omejitve, ki jih določa Uredba, veljajo samo za „splošne uporabnike“. Osebe, ki delujejo z
nameni, povezanimi z njihovo trgovsko, poslovno ali poklicno dejavnostjo (in se običajno
imenujejo „poklicni uporabniki“), lahko še naprej brez omejitev dostopajo do omejenih
predhodnih sestavin za eksplozive.
Izvzetje poklicnih uporabnikov izhaja iz domneve, da 1) ta vrsta uporabnikov ne bi
nezakonito uporabljala predhodnih sestavin za eksplozive za izdelavo doma narejenih
eksplozivov in/ali 2) da bi bilo za gospodarske subjekte preveliko breme, če bi se omejitve
razširile na to vrsto uporabnikov.
Kljub temu Komisija ugotavlja, da izvzetje poklicnih uporabnikov iz omejitev, ki jih določa
Uredba, morda vključuje varnostno vrzel. Komisija bo zato preučila učinek novih ukrepov, s
katerimi bi se področje uporabe Uredbe razširilo na poklicne uporabnike, hkrati pa bo
natančno preučila bremena za gospodarske subjekte. Gospodarski subjekti bodo na primer
morali evidentirati vse transakcije, ki vključujejo poklicne uporabnike, in hraniti evidence za
potrebe inšpekcijskih pregledov, ki jih izvajajo pristojni organi.
Z zgoraj navedenim bi pristojni organi in organi pregona imeli boljšo predstavo o tem, kdo
ima dostop do določenih predhodnih sestavin in za kakšen namen. Omogočila bi se tudi
pravočasna preiskava in pregon primerov domnevne zlorabe.
Poleg tega bo Komisija preučila uvedbo usklajene opredelitve poklicnega uporabnika in
skupnih meril za določanje, kdo izpolnjuje pogoje za tako opredelitev, in za preverjanje
poklicnih kvalifikacij.
3.4
Zaželenost in izvedljivost vključitve predhodnih sestavin za eksplozive, ki niso
na seznamu, v določbe o prijavi sumljivih transakcij, izginotij in kraj
Komisija ne načrtuje uporabe določb o prijavi sumljivih transakcij, izginotij in kraj za
splošno kategorijo „predhodnih sestavin za eksplozive, ki niso na seznamu“. S tem bi
namreč gospodarskim subjektom naložila nesorazmerno breme in neupravičeno raven
negotovosti, saj ne vedo nujno, katere kemijske snovi se v določenem času lahko uporabijo
kot predhodne sestavine za eksplozive.
Kljub temu Komisija meni, da je nujno treba posodobiti Prilogo II, kolikor je potrebno za
uvrstitev določenih snovi, ki pomenijo grožnjo, med predhodne sestavine za eksplozive, in
je v ta namen že uporabila svoje pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov (glej
oddelek 4).
Poleg tega bo Komisija ocenila pomen uvrstitve kategorij snovi v Prilogo II. Ocenila bo na
primer učinek, tudi z gospodarskega vidika, vključitve vseh hidratov navedenih nitratnih soli
na podoben način, kot to ureja Uredba (ES) št. 273/2004 za soli kot predhodne sestavine za
prepovedane droge 13, in vseh gnojil z visoko vsebnostjo dušika.
13
Uredba (ES) št. 273/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. februarja 2004 o predhodnih sestavinah
pri prepovedanih drogah (UL L 47, 18.2.2004, str. 1).
8
Z zgoraj navedenimi uvrstitvami bi se odpravile trenutne vrzeli v Uredbi in olajšala naloga
gospodarskih subjektov, saj bi se poenostavile smernice o tem, katere snovi vzbujajo
zaskrbljenost. Kljub temu bo Komisija pred sprejetjem morebitnega predloga ocenila točen
učinek teh uvrstitev na dobavno verigo.
4.
IZVAJANJE POOBLASTILA ZA SPREJEMANJE DELEGIRANIH AKTOV
V skladu s členom 12 Uredbe je Komisija pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov v
zvezi s spremembami mejnih vrednosti iz Priloge I, kadar je to potrebno zaradi upoštevanja
sprememb pri načinih zlorabe snovi kot predhodnih sestavin za eksplozive ali je utemeljeno
z raziskavami in preskusi. Hkrati lahko sprejme delegirane akte v zvezi z dodajanjem snovi
v Prilogo II, kadar je to potrebno zaradi upoštevanja sprememb pri načinih zlorabe snovi kot
predhodnih sestavin za eksplozive.
Leta 2016 je Komisija izvršila svoje pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov in uvrstitev
treh snovi v Prilogo II:
•
Delegirana uredba Komisije (EU) o spremembi Uredbe (EU) št. 98/2013 Evropskega
parlamenta in Sveta v zvezi z uvrstitvijo aluminijevega prahu na seznam predhodnih
sestavin za eksplozive v Prilogi II 14;
•
Delegirana uredba Komisije (EU) o spremembi Uredbe (EU) št. 98/2013 Evropskega
parlamenta in Sveta v zvezi z uvrstitvijo magnezijevega nitrata heksahidrata na
seznam predhodnih sestavin za eksplozive v Prilogi II 15 in
•
Delegirana uredba Komisije (EU) o spremembi Uredbe (EU) št. 98/2013 Evropskega
parlamenta in Sveta v zvezi z uvrstitvijo magnezijevega prahu na seznam predhodnih
sestavin za eksplozive v Prilogi II 16.
Uvrstitev zgoraj navedenih snovi v Prilogo II so Stalnemu odboru za predhodne sestavine
predlagale države članice. Pri pripravi delegiranih aktov se je Komisija posvetovala z vsemi
zadevnimi deležniki, zlasti s kemično industrijo in maloprodajnim sektorjem, kot to določa
Uredba, ter predstavila analizo, ki kaže, da uvrstitev ne bi naložila nesorazmernih bremen
gospodarskim subjektom ali potrošnikom. Člani in opazovalci Stalnega odbora za predhodne
sestavine so razpravljali o uvrstitvah in jih v splošnem podprli. Pred sprejetjem je Komisija
predložila osnutke delegiranih aktov v javno posvetovanje 17. Komisija je skozi celoten
postopek in proces odločanja zagotavljala, da so se ustrezni dokumenti pravočasno in
primerno posredovali Evropskemu parlamentu in Svetu.
V obdobju, ki ga obravnava to poročilo, Komisija ni uporabila svojih podeljenih pooblastil
za spremembo mejnih vrednosti v Prilogi I.
Čeprav Komisija trenutno ni opredelila dodatnih snovi, za katere bi morala veljati zahteva za
poročanje, ali omejenih predhodnih sestavin za eksplozive, katerih mejne vrednosti bi bilo
treba spremeniti, bi v prihodnosti lahko nastale take potrebe in bi jih bilo treba hitro
obravnavati z delegiranimi akti, da se zaščiti javna varnost. Komisija zato meni, da bi bilo
14
C(2016) 7647 final.
C(2016) 7650 final.
16
C(2016) 7657 final.
17
V okviru svoje agende za boljše pravno urejanje Komisija pozdravlja povratne informacije javnosti glede
osnutka zakonodaje, objavljenega na naslovu https://ec.europa.eu/info/law/betterregulation/index_sl#./index_sl?&_suid=148578106607603613135365528481.
15
9
treba pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov, ki ji je bilo podeljeno z Uredbo, tiho
podaljšati za obdobje petih letih v skladu s členom 14(2) Uredbe.
5.
SKLEP
Začetek veljavnosti Uredbe (EU) št. 98/2013 je prispeval k omejitvi dostopa do nevarnih
predhodnih sestavin za eksplozive, ki jih je mogoče zlorabiti za izdelavo doma narejenih
eksplozivov, saj so bili uvedeni omejitve in nadzor nad ključnimi snovmi, ki vzbujajo
zaskrbljenost. Grožnja, ki jo pomenijo doma narejeni eksplozivi, je še vedno velika in stalno
narašča. Evropski državljani in prebivalci Unije s prostim gibanjem oseb in pretokom blaga
in storitev pričakujejo, da se ukrepi proti terorizmu sprejmejo na ravni EU. Zato morajo
Komisija, države članice ter dobavna veriga predhodnih sestavin za eksplozive v Evropi
skupaj okrepiti svoja prizadevanja za popolno izvajanje obstoječih določb in opredeliti, s
katerimi ukrepi bi se lahko v prihodnje okrepil sistem, povezan z doma narejenimi
eksplozivi.
Komisija je v tesnem sodelovanju s Stalnim odborom za predhodne snovi že začela
revidirati Uredbo tako, da je v Prilogo II uvrstila tri snovi, ki so predhodne sestavine za
eksplozive. To je pomemben korak k boljšemu nadzoru nad nevarnimi snovmi. Vendar je
zaradi izkušenj, ki so bile od 2. septembra 2014 pridobljene s praktičnim izvajanjem, in
razvoja na svetovni ravni nujno treba premisliti o dodatnih spremembah Uredbe, da se
poveča zmogljivost vseh akterjev, vključenih v izvajanje ter izvrševanje omejitev in
nadzora. Komisija bo ob upoštevanju tega cilja skrbno ocenila učinek več možnih novih
ukrepov, ki bodo morda predlagani v bližnji prihodnosti.
10