COM(2017) 103 final
Svet Evropske unije Bruselj, 2. marec 2017 (OR. en) 6888/17 COMPET 157 CHIMIE 19 ENFOPOL 96 ENV 223 MI 180 ENT 56 UD 63 SPREMNI DOPIS Pošiljatelj: za generalnega sekretarja Evropske komisije: direktor Jordi AYET PUIGARNAU Datum prejema: Prejemnik: 28. februar 2017 generalni sekretar Sveta Evropske unije Jeppe TRANHOLM-MIKKELSEN Št. dok. Kom.: COM(2017) 103 final Zadeva: POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU o uporabi in prenosu pooblastil v skladu z Uredbo (EU) št. 98/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o trženju in uporabi predhodnih sestavin za eksplozive Delegacije prejmejo priloženi dokument COM(2017) 103 final. Priloga: COM(2017) 103 final 6888/17 ka DG G 3 A SL EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, 28.2.2017 COM(2017) 103 final POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU o uporabi in prenosu pooblastil v skladu z Uredbo (EU) št. 98/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o trženju in uporabi predhodnih sestavin za eksplozive SL SL 1. UVOD Uredba (EU) št. 98/2013 1 Evropskega parlamenta in Sveta o trženju in uporabi predhodnih sestavin za eksplozive (v nadaljnjem besedilu: Uredba) je začela veljati 1. marca 2013, uporabljati pa se je začela 2. septembra 2014. Uredba določa usklajena pravila za dajanje na voljo, vnos, posedovanje in uporabo kemijskih snovi in zmesi, ki se lahko zlorabijo za nezakonito izdelavo doma narejenih eksplozivov. Nadzor in omejitve iz Uredbe se uporabljajo za snovi iz njenih prilog ter za zmesi in snovi, ki jih vsebujejo. V skladu s členom 18(1) Uredbe je Komisija pozvana, naj do 2. septembra 2017 predloži poročilo Evropskemu parlamentu in Svetu, v katerem preuči kakršne koli težave zaradi uporabe te uredbe ter ali je zaželeno in izvedljivo dodatno okrepiti in uskladiti sistem s predlogi zakonodajnih sprememb. Slednje vključujejo možnost razširitve področja uporabe Uredbe na poklicne uporabnike in vključitve predhodnih sestavin za eksplozive, ki niso na seznamu, v Prilogo II. Poleg tega mora Komisija v skladu s členom 14(2) „najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja“, tj. do 1. junija 2017, pripraviti poročilo o prenesenem pooblastilu, ki ji je bilo podeljeno za obdobje petih let od 1. marca 2013. To poročilo je namenjeno izpolnitvi zahtev iz zgoraj navedenih členov. Zaradi poenostavitve poročanja in ker je prenos pooblastila orodje za zakonodajne spremembe, je po mnenju Komisije koristno in primerno, da se obe poročili konsolidirata v eno. To poročilo je namenjeno tudi obveščanju o informacijah, s katerimi bi se izboljšala skladnost gospodarskih subjektov in nacionalnih organov z določbami Uredbe, in okrepitvi preglednosti procesa oblikovanja politike Komisije. Komisija je to poročilo pripravila na podlagi razprav in posvetovanj v Stalnem odboru za predhodne sestavine, strokovni skupini Komisije 2, ki jo sestavljajo pristojni organi držav članic EU in držav EGP, ki niso članice EU, ter predstavniki dobavnih verig za kemikalije in v maloprodajnem sektorju, in na podlagi svojih razmislekov. 2. OZADJE 2.1 Stanje skladnosti z Uredbo Na dan 1. januarja 2017 je večina držav članic izpolnjevala zahteve iz Uredbe: • Vse države članice so vzpostavile eno ali več nacionalnih kontaktnih točk z jasno določeno telefonsko številko in naslovom elektronske pošte za prijavo sumljivih transakcij, večjih izginotij in kraj (člen 9(2)); • 23 držav članic v celoti izpolnjuje zahteve iz Uredbe, saj so določile pravila glede kazni (člen 11), redno razpošiljale smernice, ki jih je pripravil Stalni odbor za predhodne sestavine (člen 9(6)) in po potrebi uradno obvestile Komisijo o ukrepih, sprejetih za uvedbo izjem v okviru ureditev dovoljenj ali evidentiranj (člen 4(4)), ali o predhodnih ureditvah (člen 13(4)); 1 UL L 39, 9.2.2013, str. 1. Podatki o skupini E03245, glej http://ec.europa.eu/transparency/regexpert/index.cfm?do=groupDetail.groupDetail&groupID=3245&NewSearc h=1&NewSearch=1&Lang=SL. 2 2 • Pet držav članic delno izpolnjuje zahteve iz Uredbe, saj niso določile pravil glede kazni. Za zagotovitev, da bi države članice izpolnjevale vse zahteve iz Uredbe, je Komisija začela dvostranske pogovore o pomislekih zaradi neskladnosti in postopke za ugotavljanje kršitev 3 proti nekaterim državam članicam, po potrebi pa bo nadaljevala s temi razpravami. Uredba velja za EGP in se torej uporablja tudi na Islandiji, v Lihtenštajnu in na Norveškem. Za nadzor uporabe Uredbe v navedenih državah je pristojen Nadzorni organ Efte. Medtem ko Norveška in Lihtenštajn izpolnjujeta zahteve iz Uredbe, je Nadzorni organ Efte 17. novembra 2016 proti Islandiji začel postopek pred Sodiščem Efte, ker ni sprejela potrebnih ukrepov za prenos Uredbe v svoj notranji pravni red 4. Za Švico določbe Uredbe niso zavezujoče, vendar kljub temu preučuje sprejetje ukrepov za nadzor in omejitev predhodnih sestavin za eksplozive na nacionalni ravni. Vzpostavila je že nacionalno kontaktno točko za prijavo sumljivih transakcij, večjih izginotij in kraj. 2.2 Nacionalni izvedbeni ukrepi V skladu s členom 4(1) Uredba splošnim uporabnikom prepoveduje dostopnost ali vnos, posedovanje ali uporabo omejenih predhodnih sestavin za eksplozive (s seznama v Prilogi I k Uredbi). Vendar lahko države članice kljub temu vzpostavijo ali ohranijo ureditve dovoljenj in/ali evidentiranj, ki omogočajo, da se omejene predhodne sestavine za eksplozive nadzorovano dajo na voljo splošnim uporabnikom (člen 4(2) in (3)). Na dan 1. januarja 2017 je 16 držav članic imelo uvedene ureditve dovoljenj in/ali evidentiranj, preostalih 12 držav članic pa je ohranilo prepovedi 5. Dosedanja uporaba Uredbe tako kaže, da na ravni EU ni soglasja o tem, ali bi bilo treba omejene predhodne sestavine za eksplozive prepovedati ali pa jih nadzorovano dati na voljo. Med državami članicami, ki ohranjajo ureditve dovoljenj, so velike razlike v postopkih za pridobitev dovoljenj, merilih za njihovo izdajo ali zavrnitev ter trajanju in vrsti veljavnosti. Nekatere države članice menijo, da bi bilo treba dovoljenja izdati, če ni izrecnega razloga za zavrnitev, druge pa uporabljajo nasproten pristop in zavračajo dovoljenja, če ni posebnega razloga za njihovo izdajo. Odstotek izdanih in zavrnjenih dovoljenj v državah članicah, ki so Komisiji sporočile informacije, se zato zelo razlikuje. Do danes niso znani primeri, da bi države članice vzajemno priznavale dovoljenja. Nekatere države članice predlagajo nadomestne snovi ali ravni koncentracij, kjer je to mogoče, ki se lahko uporabljajo za legitimne namene. Izkušnje držav članic kažejo, da za številne znane legitimne načine uporabe, če ne za večino, obstajajo nadomestne možnosti. Nekatere države članice so presegle minimalne zahteve iz Uredbe ter sprejele ukrepe, ki na primer določajo, da se morajo gospodarski subjekti evidentirati pri pristojnih organih in da morajo redno prijavljati vse transakcije, tudi uvoz, razširjajo področje uporabe Uredbe na poklicne uporabnike, določajo pogoje za hrambo, predvidevajo izmenjavo ustreznih čezmejnih informacij z drugimi državami članicami ali določajo vlogo carinskih organov. 3 V skladu s členom 258 Pogodbe o delovanju Evropske unije. Sodišče Efte, zadeva E-18/16. 5 Seznam ukrepov je na voljo na spletni strani http://ec.europa.eu/dgs/home-affairs/what-we-do/policies/crisisand-terrorism/explosives/explosives-precursors/index_en.htm. 4 3 Poleg tega nekatere države članice uporabljajo omejitve in nadzor predhodnih sestavin za eksplozive, ki niso na seznamu, ali strožje omejitve za snovi na seznamu. V vseh trenutnih primerih so države članice omejitve in nadzor uvedle pred sprejetjem Uredbe. Poleg sprejetja in izvrševanja nacionalnih ukrepov naj bi večina držav članic izvajala kampanje ozaveščanja, namenjene gospodarskim subjektom v dobavni verigi predhodnih sestavin za eksplozive s seznama. Cilj kampanj je povečati ozaveščenost o obveznosti omejevanja in prijave sumljivih transakcij. Nekatere države članice dejavno vključujejo spletne dobavitelje in tržnice. Trenutno je še prezgodaj za oblikovanje sklepov iz pridobljenih podatkov o dovoljenjih, evidentiranjih, prijavah sumljivih transakcij in izvrševanju. V prihodnje si bo Komisija prizadevala zbrati in analizirati ustrezne podatke, da bi na ravni EU opredelila trende groženj, dobre prakse in morebitna področja, ki bi se lahko okrepila ali uskladila. 2.3 Stalni odbor za predhodne sestavine Stalni odbor za predhodne sestavine si od ustanovitve na podlagi akcijskega načrta EU za okrepitev varovanja eksplozivov iz leta 2008 6 dejavno prizadeva okrepiti zaščito pred uporabo predhodnih sestavin za eksplozive za izdelavo doma narejenih eksplozivov v Evropi . Od sprejetja Uredbe leta 2013 se Stalni odbor za predhodne sestavine redno sestaja, da bi pospešil in spremljal njeno izvajanje. Najpomembnejše je, da Stalni odbor za predhodne sestavine zagotavlja platformo, na kateri si lahko države članice in predstavniki gospodarskih subjektov v dobavni verigi izmenjujejo informacije in mnenja o Uredbi ter njenem izvajanju v praksi. Med ostalimi dosežki Stalnega odbora za predhodne sestavine so sprejetje in redno pregledovanje smernic 7 ter pripravljalno delo za tri delegirane akte, s katerimi so bile v Prilogo II uvrščene nevarne snovi (glej oddelek 4). Stalni odbor za predhodne sestavine je tudi omogočil večjo čezmejno izmenjavo informacij o poročilih o sumljivih transakcijah, izginotjih in krajah ter izdaji in zavrnitvi dovoljenj, obenem pa podpira prizadevanja kemične industrije in maloprodajnega sektorja za ozaveščanje. V obdobju 2013–2015 so štirje člani Stalnega odbora za predhodne sestavine skupaj vodili projekt Varnost prodaje kemikalij z visokim tveganjem, ki ga je sofinancirala EU in v okviru katerega so bile oblikovane smernice za trgovce na drobno na fizičnih lokacijah in na spletu ter za pristojne organe in organe pregona. 3. PREGLED Po navedbah iz poročila Europola o stanju in trendih na področju terorizma v Evropski uniji za leto 2016 so doma narejeni eksplozivi poleg konvencionalnega strelnega orožja še vedno najpogostejše orožje teroristov zaradi svoje dostopnosti, enostavnosti in učinkovitosti. Vendar je bilo v tem poročilu ter v njegovih različicah iz let 2015, 2014 in 2013 ugotovljeno zmanjšanje uporabe improviziranih ali doma narejenih eksplozivov glede na uporabo strelnega orožja in/ali zažigalnih naprav. 6 Dokument Sveta 8311/08. http://ec.europa.eu/dgs/home-affairs/what-we-do/policies/crisis-and-terrorism/explosives/explosivesprecursors/docs/guidelines_on_the_marketing_and_use_of_explosives_precursors_en.pdf. 7 4 Začetek veljavnosti Uredbe je prispeval k zmanjšanju nevarnosti, ki jo pomenijo predhodne sestavine za eksplozive, v Evropi. Srečanja in posvetovanja Stalnega odbora za predhodne sestavine ter študija, ki jo je opravil neodvisni konzorcij strokovnjakov 8, so pokazali naslednje: − Količina na trgu dostopnih predhodnih sestavin za eksplozive se je zmanjšala. Razlog je deloma to, da številni gospodarski subjekti uporabljajo omejitve, in deloma dejstvo, da so nekateri proizvajalci prostovoljno prenehali izdelovati te sestavine, nekateri gospodarski subjekti pa so jih prenehali prodajati. Zato niso bile sporočene večje motnje ali gospodarske izgube v dobavni verigi. Organi iz nekaterih držav članic, ki ohranjajo ureditve dovoljenj, so poročali tudi, da je število vlog za dovoljenja trenutno bistveno nižje kot v prvem letu uporabe Uredbe. To kaže, da so splošni uporabniki uspešno sprejeli nadomestne (neobčutljive) snovi za nadaljevanje svojih legitimnih nepoklicnih dejavnosti. − Zmogljivost pristojnih organov in organov pregona za preiskavo sumljivih incidentov, ki zadevajo predhodne sestavine za eksplozive, se je povečala. Države članice poročajo o večjem številu prijavljenih sumljivih transakcij, izginotij in kraj zaradi večje ozaveščenosti gospodarskih subjektov, ki se ukvarjajo s predhodnimi sestavinami za eksplozive. Poleg tega si nekatere države članice ad hoc izmenjujejo informacije o prijavah in zavrnjenih dovoljenjih. Pristojni organi v državah članicah, ki ohranjajo ureditve dovoljenj, tudi bolje razumejo, kateri splošni uporabniki posedujejo omejene snovi ter za katere namene jih nameravajo uporabiti. Učinka Uredbe še ni mogoče podrobneje oceniti. Vendar je na podlagi številnih incidentov, ki so jih prijavile države članice, mogoče sklepati, da je uporaba Uredbe prispevala k njihovim prizadevanjem za preprečitev terorističnih napadov z doma narejenimi eksplozivi. 3.1 Izzivi, ki so se pojavili zaradi uporabe Uredbe Čeprav je bil učinek Uredbe pri omejitvi dostopa do predhodnih sestavin za eksplozive in povečanju nadzora nad njimi na splošno pozitiven, so se pri njeni uporabi pojavili številne težave in izzivi. Primeri, navedeni v tem oddelku, ne odražajo nujno izkušenj vseh ali večine držav članic in gospodarskih subjektov. Vendar so imeli nanje dovolj velik učinek, da jih ni mogoče pripisati posebnim okoliščinam posamezne države članice ali subjekta. Glavni izziv za pristojne organe držav članic je veliko število subjektov, na katere vplivajo omejitve in nadzor na podlagi Uredbe. Ker so številne kemijske snovi in zmesi, ki jih obravnava Uredba, gospodinjski proizvodi, je dobavna veriga bistveno večja kot pri drugih proizvodih, za katere veljajo določbe o posebnem nadzoru (npr. predhodne sestavine za prepovedane droge). Zato so imeli pristojni organi težave pri vzpostavljanju stika z vsemi gospodarskimi subjekti v dobavni verigi predhodnih sestavin za eksplozive, da bi jih obvestili o njihovih dolžnostih. Vendar so pristojni organi v sodelovanju z združenji, ki zastopajo kemično industrijo in maloprodajni sektor, izvedli kampanje ozaveščanja in se povezali s širokim krogom subjektov, ki je vključeval vse od proizvajalcev do trgovcev na drobno, od velikih družb do majhnih neodvisnih trgovin ter od spletnih prodajalcev do tržnic. 8 Pripravljalna študija o izvajanju Uredbe (EU) št. 98/2013 o trženju in uporabi predhodnih sestavin za eksplozive (november 2016). Za Evropsko komisijo uskladil ENCO na podlagi okvirnega javnega naročila storitev HOME/2014/ISFP/PR/CBRN/0025 – sklop 1. 5 Dodaten izziv za organe držav članic je uveljavljanje omejitev in nadzora nad spletno prodajo, uvozom in gibanji znotraj EU. Proizvodi z veliko prostornino se pogosto prevažajo in prodajajo v večjih količinah (npr. gnojila), zato jih je mogoče razmeroma lažje odkriti in nadzirati. Nasprotno pa se drugi proizvodi prodajajo v manjših količinah in prostorninah, zato jih je težje prestreči, kadar se odpremljajo ali prevažajo v Evropo in prek nje. Da bi rešili to težavo, so organi pregona in carinski organi povečali prizadevanja za ugotavljanje primerov nezakonite pridobitve in posedovanja, npr. z okrepljenim sodelovanjem med agencijami in izmenjavo informacij na ravni EU. Glavni izziv za gospodarske subjekte, zlasti tiste v maloprodajnem sektorju, je bil ugotoviti, kateri proizvodi spadajo na področje uporabe Uredbe. Proizvodi, ki vsebujejo omejene predhodne sestavine za eksplozive, morajo biti ustrezno označeni. Če niso označeni že na začetku dobavne verige, subjekti na maloprodajni ravni težko ustrezno preverijo, ali je oznaka nameščena in ali velja omejitev. Poleg tega za predhodne sestavine za eksplozive s seznama v Prilogi II k Uredbi, ki niso omejene, ni potrebno označevanje. Gospodarski subjekti, zlasti tisti z veliko fluktuacijo zaposlenih, morajo posvetiti veliko časa temu, da ugotovijo, kateri proizvodi vzbujajo zaskrbljenost, in ustrezno usposobijo svoje zaposlene. Gospodarski subjekti, ki čezmejno poslujejo znotraj EU, se soočajo tudi z izzivom prilagajanja posebni naravi različnih ureditev v posamezni državi članici. V skladu z Uredbo lahko organi držav članic določijo ključne vidike njene uporabe na svojem ozemlju. Zato morajo gospodarski subjekti poznati vrsto ureditve, ki se uporablja v določeni državi članici, za katero je proizvod namenjen, ter ustrezno evidentirati prodajo, preveriti dovoljenje ali prepovedati prodajo. Nekatera podjetja imajo vzpostavljene stabilne notranje postopke primerne skrbnosti, ki olajšujejo skladnost z zapletenimi regulativnimi okviri. Za podjetja, ki nimajo takih postopkov, med katera pogosto spadajo manjša podjetja, pa je to zamuden proces. Vendar so gospodarski subjekti, ki prodajajo tako splošnim uporabnikom kot drugim vrstam končnih uporabnikov, poročali o težavah, kadar so želeli z razumno stopnjo verjetnosti presoditi, ali oseba, ki pridobiva omejeno snov, deluje z nameni, povezanimi z njeno trgovsko, poslovno ali poklicno dejavnostjo ali drugače. Uredba namreč ne določa meril za ocenjevanje, katere dejavnosti so poklicne, ali za preverjanje poklicnih kvalifikacij. O teh dejavnikih odločajo organi držav članic in zato se lahko merila različnih ozemelj razlikujejo. Stalen izziv za Komisijo je spremljanje nastajajočih varnostnih groženj. Da bi Uredbo prilagodila uporabi novih kemijskih snovi oziroma novim koncentracijam snovi s seznamov, se Komisija opira na informacije in podatke držav članic. Leta 2016 so bile po prizadevanjih prek Stalnega odbora za nevarne snovi v Prilogo II uvrščene tri nevarne snovi (glej oddelek 4). Reševanje zgoraj navedenih izzivov je prednostna naloga Komisije. V tesnem sodelovanju s Stalnim odborom za predhodne sestavine bo uporabila razpoložljiva orodja (vključno z zakonodajnimi akti, smernicami in praktično podporo) za izboljšanje zmogljivosti organov in gospodarskih subjektov držav članic, da bodo samozavestno izvajali svoje naloge. 3.2 Zaželenost in izvedljivost nadaljnje krepitve in usklajevanja sistema Grožnja, ki jo pomeni uporaba predhodnih kemijskih sestavin za eksplozive za izdelavo doma narejenih eksplozivov, je še vedno velika in stalno narašča. Prednostna naloga 6 Komisije je poleg polnega izvajanja obstoječih določb tudi premislek, s katerimi ukrepi bi se lahko v prihodnje okrepil sistem 9. Spremembe Uredbe lahko pomenijo dodatna bremena za javne organe, gospodarske subjekte in potrošnike. Da bremena ne bi bila nesorazmerna glede na zastavljene cilje, bo Komisija v letu 2017 ocenila učinek ter stroške in koristi za vse deležnike ter vse možnosti poenostavitve ukrepov, katerih namen je: Zaostriti omejitve in nadzor z uvrščanjem novih snovi, ki vzbujajo zaskrbljenost, v področje uporabe Uredbe in zaostritvijo omejitev za snovi, ki so že zajete. − Povečati zmogljivost pristojnih organov držav članic za spremljanje prodaje in posedovanja predhodnih sestavin za eksplozive. Pristojni organi bi morali vedeti, kdo so gospodarski subjekti, ki omogočajo dostop do predhodnih sestavin za eksplozive na trgu, in kateri posamezniki pridobivajo, posedujejo in uporabljajo omejene predhodne sestavine za eksplozive. Med temi posamezniki so splošni uporabniki in tisti, ki delujejo z nameni, povezanimi z njihovim poklicem. Komisija bo ob upoštevanju tega cilja preučila učinek ukrepov, kot je zahteva, da se morajo gospodarski subjekti evidentirati pri svojih pristojnih organih ter da morajo pristojnim organom redno oddajati svoj register transakcij. Komisija bo preučila tudi učinek uvedbe skupnih meril za dovoljenja, da bi uskladila pogoje za njihovo izdajo in zavrnitev ter olajšala medsebojno priznavanje med državami članicami. − Povečati zmogljivost pristojnih organov in organov pregona v državah članicah za odkrivanje in preiskavo morebitnih kršitev Uredbe.Komisija bo preučila ukrepe za krepitev sistema prijave sumljivih transakcij, izginotij in kraj, na primer z zagotovitvijo izmenjave informacij, ki so morda čezmejnega pomena. Komisija bo preučila tudi ukrepe za krepitev sistema v zvezi z uvajanjem predhodnih sestavin za eksplozive iz tretjih držav (tj. uvoz) in operativno vlogo carinskih organov na zunanjih mejah Unije. − Povečati zmogljivost gospodarskih subjektov v dobavni verigi. Komisija bo preučila ukrepe za izboljšanje prenosa informacij v dobavni verigi za kemikalije in v maloprodajnem sektorju, na primer s ponovno oceno določb o označevanju iz Uredbe. Kjer je mogoče, si bo prizadevala tudi zmanjšati pravno negotovost za gospodarske subjekte. Hkrati bo Komisija ponovno preučila prenos določb v zvezi z amonijevim nitratom iz uredbe REACH (Uredba (ES) št. 1907/2006) 10 v Uredbo 11 in bo, kot je navedeno v prvem poročilu o napredku pri vzpostavljanju učinkovite in prave varnostne unije 12, preučila rezultate raziskovalnih projektov, ki jih je financirala EU, ki bi lahko omejili grožnje, ki jih pomenijo doma narejeni eksplozivi, na primer z nevtralizacijo eksplozivnih lastnosti določenih snovi in proizvodov. Komisija bo preučila tudi nezakonodajne ukrepe, s katerimi se lahko sistem dodatno okrepi. To bo na primer storila s krepitvijo vloge Europola, ustanavljanjem ad hoc podskupin Stalnega odbora za predhodne sestavine, ki bi obravnavale posebne izzive (npr. dostopnost 9 COM(2015) 624 final. UL L 396, 30.12.2006, str. 1. 11 V skladu s členom 18(2) Uredbe mora Komisija predstaviti stališča o prenosu, ki so predstavljena v Poročilu COM(2015) 122 final. 12 COM(2016) 670 final. 10 7 in nadzor nad spletno prodajo ter vloga carinskih organov), omogočanjem srečanj nacionalnih kontaktnih točk in podpiranjem ukrepov za izboljšanje sodelovanja na regionalni ravni. 3.3 Zaželenost in izvedljivost razširitve področja uporabe Uredbe na poklicne uporabnike Omejitve, ki jih določa Uredba, veljajo samo za „splošne uporabnike“. Osebe, ki delujejo z nameni, povezanimi z njihovo trgovsko, poslovno ali poklicno dejavnostjo (in se običajno imenujejo „poklicni uporabniki“), lahko še naprej brez omejitev dostopajo do omejenih predhodnih sestavin za eksplozive. Izvzetje poklicnih uporabnikov izhaja iz domneve, da 1) ta vrsta uporabnikov ne bi nezakonito uporabljala predhodnih sestavin za eksplozive za izdelavo doma narejenih eksplozivov in/ali 2) da bi bilo za gospodarske subjekte preveliko breme, če bi se omejitve razširile na to vrsto uporabnikov. Kljub temu Komisija ugotavlja, da izvzetje poklicnih uporabnikov iz omejitev, ki jih določa Uredba, morda vključuje varnostno vrzel. Komisija bo zato preučila učinek novih ukrepov, s katerimi bi se področje uporabe Uredbe razširilo na poklicne uporabnike, hkrati pa bo natančno preučila bremena za gospodarske subjekte. Gospodarski subjekti bodo na primer morali evidentirati vse transakcije, ki vključujejo poklicne uporabnike, in hraniti evidence za potrebe inšpekcijskih pregledov, ki jih izvajajo pristojni organi. Z zgoraj navedenim bi pristojni organi in organi pregona imeli boljšo predstavo o tem, kdo ima dostop do določenih predhodnih sestavin in za kakšen namen. Omogočila bi se tudi pravočasna preiskava in pregon primerov domnevne zlorabe. Poleg tega bo Komisija preučila uvedbo usklajene opredelitve poklicnega uporabnika in skupnih meril za določanje, kdo izpolnjuje pogoje za tako opredelitev, in za preverjanje poklicnih kvalifikacij. 3.4 Zaželenost in izvedljivost vključitve predhodnih sestavin za eksplozive, ki niso na seznamu, v določbe o prijavi sumljivih transakcij, izginotij in kraj Komisija ne načrtuje uporabe določb o prijavi sumljivih transakcij, izginotij in kraj za splošno kategorijo „predhodnih sestavin za eksplozive, ki niso na seznamu“. S tem bi namreč gospodarskim subjektom naložila nesorazmerno breme in neupravičeno raven negotovosti, saj ne vedo nujno, katere kemijske snovi se v določenem času lahko uporabijo kot predhodne sestavine za eksplozive. Kljub temu Komisija meni, da je nujno treba posodobiti Prilogo II, kolikor je potrebno za uvrstitev določenih snovi, ki pomenijo grožnjo, med predhodne sestavine za eksplozive, in je v ta namen že uporabila svoje pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov (glej oddelek 4). Poleg tega bo Komisija ocenila pomen uvrstitve kategorij snovi v Prilogo II. Ocenila bo na primer učinek, tudi z gospodarskega vidika, vključitve vseh hidratov navedenih nitratnih soli na podoben način, kot to ureja Uredba (ES) št. 273/2004 za soli kot predhodne sestavine za prepovedane droge 13, in vseh gnojil z visoko vsebnostjo dušika. 13 Uredba (ES) št. 273/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. februarja 2004 o predhodnih sestavinah pri prepovedanih drogah (UL L 47, 18.2.2004, str. 1). 8 Z zgoraj navedenimi uvrstitvami bi se odpravile trenutne vrzeli v Uredbi in olajšala naloga gospodarskih subjektov, saj bi se poenostavile smernice o tem, katere snovi vzbujajo zaskrbljenost. Kljub temu bo Komisija pred sprejetjem morebitnega predloga ocenila točen učinek teh uvrstitev na dobavno verigo. 4. IZVAJANJE POOBLASTILA ZA SPREJEMANJE DELEGIRANIH AKTOV V skladu s členom 12 Uredbe je Komisija pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov v zvezi s spremembami mejnih vrednosti iz Priloge I, kadar je to potrebno zaradi upoštevanja sprememb pri načinih zlorabe snovi kot predhodnih sestavin za eksplozive ali je utemeljeno z raziskavami in preskusi. Hkrati lahko sprejme delegirane akte v zvezi z dodajanjem snovi v Prilogo II, kadar je to potrebno zaradi upoštevanja sprememb pri načinih zlorabe snovi kot predhodnih sestavin za eksplozive. Leta 2016 je Komisija izvršila svoje pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov in uvrstitev treh snovi v Prilogo II: • Delegirana uredba Komisije (EU) o spremembi Uredbe (EU) št. 98/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z uvrstitvijo aluminijevega prahu na seznam predhodnih sestavin za eksplozive v Prilogi II 14; • Delegirana uredba Komisije (EU) o spremembi Uredbe (EU) št. 98/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z uvrstitvijo magnezijevega nitrata heksahidrata na seznam predhodnih sestavin za eksplozive v Prilogi II 15 in • Delegirana uredba Komisije (EU) o spremembi Uredbe (EU) št. 98/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z uvrstitvijo magnezijevega prahu na seznam predhodnih sestavin za eksplozive v Prilogi II 16. Uvrstitev zgoraj navedenih snovi v Prilogo II so Stalnemu odboru za predhodne sestavine predlagale države članice. Pri pripravi delegiranih aktov se je Komisija posvetovala z vsemi zadevnimi deležniki, zlasti s kemično industrijo in maloprodajnim sektorjem, kot to določa Uredba, ter predstavila analizo, ki kaže, da uvrstitev ne bi naložila nesorazmernih bremen gospodarskim subjektom ali potrošnikom. Člani in opazovalci Stalnega odbora za predhodne sestavine so razpravljali o uvrstitvah in jih v splošnem podprli. Pred sprejetjem je Komisija predložila osnutke delegiranih aktov v javno posvetovanje 17. Komisija je skozi celoten postopek in proces odločanja zagotavljala, da so se ustrezni dokumenti pravočasno in primerno posredovali Evropskemu parlamentu in Svetu. V obdobju, ki ga obravnava to poročilo, Komisija ni uporabila svojih podeljenih pooblastil za spremembo mejnih vrednosti v Prilogi I. Čeprav Komisija trenutno ni opredelila dodatnih snovi, za katere bi morala veljati zahteva za poročanje, ali omejenih predhodnih sestavin za eksplozive, katerih mejne vrednosti bi bilo treba spremeniti, bi v prihodnosti lahko nastale take potrebe in bi jih bilo treba hitro obravnavati z delegiranimi akti, da se zaščiti javna varnost. Komisija zato meni, da bi bilo 14 C(2016) 7647 final. C(2016) 7650 final. 16 C(2016) 7657 final. 17 V okviru svoje agende za boljše pravno urejanje Komisija pozdravlja povratne informacije javnosti glede osnutka zakonodaje, objavljenega na naslovu https://ec.europa.eu/info/law/betterregulation/index_sl#./index_sl?&_suid=148578106607603613135365528481. 15 9 treba pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov, ki ji je bilo podeljeno z Uredbo, tiho podaljšati za obdobje petih letih v skladu s členom 14(2) Uredbe. 5. SKLEP Začetek veljavnosti Uredbe (EU) št. 98/2013 je prispeval k omejitvi dostopa do nevarnih predhodnih sestavin za eksplozive, ki jih je mogoče zlorabiti za izdelavo doma narejenih eksplozivov, saj so bili uvedeni omejitve in nadzor nad ključnimi snovmi, ki vzbujajo zaskrbljenost. Grožnja, ki jo pomenijo doma narejeni eksplozivi, je še vedno velika in stalno narašča. Evropski državljani in prebivalci Unije s prostim gibanjem oseb in pretokom blaga in storitev pričakujejo, da se ukrepi proti terorizmu sprejmejo na ravni EU. Zato morajo Komisija, države članice ter dobavna veriga predhodnih sestavin za eksplozive v Evropi skupaj okrepiti svoja prizadevanja za popolno izvajanje obstoječih določb in opredeliti, s katerimi ukrepi bi se lahko v prihodnje okrepil sistem, povezan z doma narejenimi eksplozivi. Komisija je v tesnem sodelovanju s Stalnim odborom za predhodne snovi že začela revidirati Uredbo tako, da je v Prilogo II uvrstila tri snovi, ki so predhodne sestavine za eksplozive. To je pomemben korak k boljšemu nadzoru nad nevarnimi snovmi. Vendar je zaradi izkušenj, ki so bile od 2. septembra 2014 pridobljene s praktičnim izvajanjem, in razvoja na svetovni ravni nujno treba premisliti o dodatnih spremembah Uredbe, da se poveča zmogljivost vseh akterjev, vključenih v izvajanje ter izvrševanje omejitev in nadzora. Komisija bo ob upoštevanju tega cilja skrbno ocenila učinek več možnih novih ukrepov, ki bodo morda predlagani v bližnji prihodnosti. 10
© Copyright 2024