1. No category

Porabje
TEDNIK SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 23. februarja 2017 - Leto XXVII, št. 8
stran 2
NARODNOSTNE VREDNOTE NA SLIKAH OTROK
S svojimi kejpi kažejo našo zgodovino
stran 5
Ka je kupinar nede znoro
stran 4
Nejsem go pozno
stran 8
2
OD ŠAULSKOGA
SANATORIUMA DO
NEZDRAVOGA SMOGA
Nej zavolé, ka mamo (smo meli?) letos takšno mrzlo
zimo, kak smo go že dugo-dugo nej meli, vcüj k tomi
mamo velke baje s čistaučo lufta tö. Gda smo pred lejtami gledali, kak lidgé po velki varašaj – sploj v Ažiji
– ojdijo z maskami na obrazaj zavolo lagvoga, onesnaženoga lufta, smo si mislili, vej se tau pri nas ne
more zgoditi. Dapa na začetki februara (2. februara) bi
buma nej odveč bila kakšna maska pred naus, ka je v
našom Varaši tö takšna megla bila, ka je človek kuman
vido dale od svojoga nausa. Pa te smo ešče ranč nej
vedli, ka je zrak tak umazani, ka tau že škaudi zdravdji.
Tau smo zvedli samo drugi zranek, gda smo vidli našoga župana v novinaj, steri se je taužo, ka so zmerili
v Monoštri trno visko onesnaženost zraka (légszennyezettség), zato prosi, naj tisti, steri majo plin (gáz), ne
kürijo z drvami ali vaugelgami.
Starejši se ešče gvüšno spaumnite, ka je v Varaša bijo
prvi šaulski sanatorium v cejlom rosagi, steroga so
oprli 1930. leta. V taum sanatoriumi so vračili mlajše
od šestoga leta starosti, steri so meli kakšen beteg na
plüčaj. Idejo, ka naj v Monoštri v zidini nekdenešnje
fabrike vör oprejo špitala za plüčne betežnike, je dau
doktor István Frühwald, steroga se starejši eške spominajo, vej je pa bijo emblemarična osebnost varaškoga zdravstva. V Varaši je bijo barbejr od 19.. do 1949.
leta. Sanatoruim so tistoga ipa gvüšno zatok oprli v
tom kraji, ka je tü dober pa čisti luft bijo, steri je bijo
potrejben, ka bi mali pa mladi betežniki ozdravili, vej
pa tistoga časa je dosti lidi trpelo zavolo tuberkoloze
(tbc). Tej mlajši so celau meli šaulo v sanatoriji, tak so
zavolo zdravlenja nej zgibili leto v šauli. Vekše so ojdli
včit profesorge iz gimnazije, tak so leko celau maturo
napravili. Tej mlajši pa mladi so trno dosta časa bili na
friškom lufti, vej je pa sanatorium emo velki park (4
plüge) vse do Rabe, v sterom je bilau dosta borov. Té
tau rosaga pri vznožju Alp (Alpokalja) se je dugo šteu,
kak krajina z najbole čistim zrakom. Vej je pa tü – najbole v Porabji – bilau dosta gaušk, pa malo industrije
(najbole je zamazala luft kosina fabrika), bili so mali
pavri, steri so nej meli mašinov, bilau je malo autonov. Istina, ka so lidgé te tö na drva kürili, dapa zrak je
dunk čistejši bijo.
Varaš (pa vejndrik Porabje tö) pomalek zgibi tau diko,
ka je tü čisti luft, ranč naaupek v zimski mejsecaj, gda
se megla sede na naše doline, je med najbole onesnaženimi. Tau je nej vredi, dapa tau ešče bole nej, zakoj
smo za tau krivi mi, lidgé. Lidgé, steri ne kürimo z gazom, lidgé, steri nücamo avtone…
Zakoj takšoga ipa, gda je rdeči alarm zavolo zamazanoga lufta, ne opozarjajo industrijo, fabrike tö, stere
mamo zavolé v Varaši pa v Heiligenkreuzi/Svetom
križi tö. Vörvlem, ka je tisti dim tö nej zdravi, steri
se kadi iz raurov naši iž, dapa prepričana sem (meggyőződésem), ka tisti, steri se den-nauč sipava iz viski raurov fabrik več škaudi nam pa pokrajini.
Marijana Sukič
NARODNOSTNE VREDNOTE NA
SLIKAH OTROK
Narodnostni šolski center
Zavoda za šolstvo je v šolskem letu 2016/17 prvič
razpisal državni likovni
natečaj za malčke, učence in dijake, ki obiskujejo
narodnostne vzgojno-izo-
Udeleženci so svoje stvaritve lahko vložili v štirih
tematskih sklopih. Malčki iz vrtcev so ustvarjali
na temo Prazniki v moji
družini, učenci nižjih razredov na temo Stavbe v
Državni sekretar Ministrstva za človeške vire Miklós Soltész
braževalne institucije.
Namen natečaja je bil,
da bi s sredstvi likovnega ustvarjanja predstavili
zgodovino in zemljepisne
mojem kraju, ki služijo
manjšini, učenci višjih
razredov so dobili temo
Naša noša, srednješolci pa
temo Naši običaji.
Iz najboljših
slik so v avli
stavbe poslanskih
pisarn
pripravili razstvo, ki so jo
otvorili 15. februarja 2017. V
okviru otvoritve so predali
priznanja tistim malčkom, učencem
in dijakom, ki
so bili v svoji
kategoriji najboljši. Navzoče je pozdravila slovenska
z a g ov or n i c a
Zsóka Csilinkó, učenka 2. razreda DOŠ
Erika
Köleš
Števanovci, na razstavi s svojimi starši, s
Kiss, predsedslovensko zagovornico Erika Köleš Kiss, s
predsednikom DSS Martinom Ropošem in z nica podkomivodjo oddelka Narodnostnega šolskega centra sije za šolstvo
Agoto Kállay
in kulturo pri
komisiji za naznačilnosti ter duhovno rodnosti v madžarskem
kulturo, tradicije in lokal- parlamentu.
ne navade narodnostnih Slavnostni govornik je
skupnosti, obenem bi raz- bil državni sekretar Mivijali kreativnost narod- nistrstva za človeške vire,
-nostnih učencev.
odgovoren za cerkvena,
Porabje, 23. februarja 2017
narodnostna vprašanja in
odnose s civilno družbo
Miklós Soltész. Razstavo
je odprl podpredsednik
Zavoda za šolstvo, odgovoren za javno vzgojo,
Sándor Brassói.
Otroke, starše in spremljevalce
je pozdravila slovenska
zagovornica, predsednica
podkomisije za šolstvo in kulturo
pri komisiji za narodnosti
Zavod za šolstvo je priznanja podelil prvim trem
v posameznih kategorijah, ostalim 37 ustvarjalcem, katerih likovna dela
Zsóka Csilinkó pred svojo risbo
so bila razstavljena, so za
darila v obliki posebne nagrade priskrbele njihove
državne samouprave.
Posebno nagrado med
Slovenci je dobila Zsóka
Csilinkó, učenka 2. razreda DOŠ Števanovci, ki ji je
darilo predal predsednik
Državne slovenske samouprave Martin Ropoš.
Ferenc Sütő
(prevod: M. Sukič)
3
IZID ZBORNIKA NA PREŠERNOV DAN
Lani 16. septembra so v rojstni vasi Avgusta
Pavla, na prekmurski Cankovi, priredili osrednjo slovesnost Pavlovega leta v Sloveniji, ki se
je pričela z okroglo mizo z udeležbo priznanih strokovnjakov. Srečanje je preraslo v pravi
znanstveni simpozij, tako so se organizatorji
in prof. dr. Karel Gadányi sta opravila ti. »slepo svetu za izkazano pomoč pri izvedbi lanskega
recenzijo«.
Pavlovega posveta in izdaji zbornika ter pozval,
Zbornik v nakladi 400 izvodov prinaša 15 znan- naj »ljubimo svoj jezik, toda spoštujmo sosede«.
stvenih prispevkov na blizu 230 straneh. Pozd- Po besedah Marka Jesenška je Prešeren pokaravne misli so zapisali rektor Univerze v Ma- zal, kako se lahko upremo kulturni zaostalosti.
riboru Igor Tičar, slovenski kulturni minister Z besedami škofa Antona Martina Slomška je
Tone Peršak, župan
Drago Vogrinčič in
prekmurski kulturnik Franc Kuzmič.
Referati so razporejeni po vsebinskih
sklopih: prva dva
od avtoric - polihistrove hčere - Judite
Pavel in etnologinje Marije Kozar
Mukič obravnavata
spomine na AvguUrednik prof. dr. Marko Jesenšek in župan Občine Cankova Drago sta Pavla in njegovo zapuščino. Sledi
Vogrinčič predstavljata zbornik o Avgustu Pavlu
obsežno poglavje z Na predvečer Slovenskega kulturnega praznika se je napolnil Kulturno-gasilski
- na čelu z vodjem posveta, prorektorjem Uni- jezikoslovnimi razpravami:
dom Cankova
verze v Mariboru prof. dr. Markom Jesenškom in prispevali so jih Tjaša Jakop,
županom Občine Cankova Dragom Vogrinči- Marc L. Greenberg, akademikinja Zinka Zorko, opozoril, da moramo slovenščino negovati, saj
čem - odločili za objavo kakovostnih referatov Marija Bajzek Lukač, Natalija Ulčnik, Polonca je jezik na vrhu vsega delovanja. Poudaril je pov zborniku.
Šek Mertük, Marko Jesenšek in Hotimir Tiva- men Avgusta Pavla za identiteto Cankove, PrekKnjigo sta prej omenjena pobudnika simpozija dar. (Nekoč je naslovni mariborski škof dr. Jožef murja in Slovenije ter pozval k odpravljanju jeSmej ostrogledo pripomnil: zikovnih in etničnih meja.
s prekmurskim narečjem se Slavnostna govornica na proslavi, sekretarka
ukvarjajo skoraj izključno na Ministrstvu RS za kulturo dr. Helena Jakneprekmurski znanstveni- litsch se je spraševala, ali je kultura - predvsem
ki.)
sodobna - namenjena le redkim. Slovenci smo
Drugi sklop obravnava li- namreč majhni le po številu, ne pa po kulturterarno - predvsem preva- nem ustvarjanju. Moramo prepoznati svoje vejalsko - dejavnost Avgusta like može, kot je bil tudi Avgust Pavel na stičišPavla. Svoje referate so pri- ču treh narodov. Za kulturni praznik pa naj si
spevali Jožica Čeh Šteger, vsakdo vzame izvod Poezij v roke, je zaključila
Franci Just in Franc Kuzmič. sekretarka. Prevzela je tudi peticijo župana VogZbornik zaključujeta razpra- rinčiča, v kateri domača kulturna srenja predvi s širšo družbenokulturno laga uvrstitev pouka prekmurskega narečja in
tematiko izpod peresa aka- književnosti v osnovno- in srednješolske učne
demika Antona Vratuše in načrte.
Susanne Weitlaner. (Vsebino Zbrane je pozdravil tudi sekratar za Slovence v
referatov ste lahko podrob- zamejstvu Robert Kojc, ki je poudaril, da Avgust
Iz Porabja je pripotoval Mešani pevski zbor Avgust Pavel
neje spoznali v eni od naših Pavel ne bi bil prepoznaven v Sloveniji brez Obpredstavila na predvečer slovenskega kultur- lanskih septembrskih številk.)
čine Cankova. Sledil je kulturni program, ki so
nega praznika, 7. februarja 2017 v Kulturno- Predstavitve zbornika se je udeležilo več preda- ga pripravili učenci OŠ Cankova. Bili smo priča
-gasilskem domu Cankova. »Avgust Pavel med vateljev s posveta, ki so na kratko tudi povzeli zborovskemu nastopu, popestrenemu s spremSlovenci, Madžari in Avstrijci« - nosi naslov svoje prispevke. Ostali pa so tudi na proslavi, ki ljavo na klavir in flavto, učenke pa so predstavile
zbornik, ki je izšel kot 120. zvezek Mednarod- so jo na Cankovi priredili na predvečer Prešer- tudi življenje Franceta Prešerna. Domači dramne knjižne zbirke ZORA. (Zaporedna števil- novega dneva.
ski krožek je uprizoril pesem »Povodni mož«,
ka je pomenljiva, saj je 100. zvezek serije prav Župan Drago Vogrinčič je v svojem prazničnem uživali pa smo tudi v solo petju mlade talentke.
tako obravnaval delo prekmurskega polihistra.) nagovoru izpostavil, da smo »Slovenci izvoljeno Na proslavi ob Prazniku slovenske kulture je s
Zbornik je uvrščen tudi v spletno zbirko znan- ljudstvo«, kar potrjuje veliko število izrednih tremi pesmimi nastopil tudi Mešani pevski zbor
stvenih izdaj »Web of Science«, kar pomeni, da kulturnikov skozi zgodovino. Spomnil se je Avgust Pavel z Gornjega Senika, slavja pa se je
je dostopen »milijardam bralcev«. Zaradi te tudi 500. obletnice reformacije in poudaril, da udeležila manjša delegacija slavistov iz Sombouvrstitve je knjiga opremljena z angleškimi na- tudi današnji človek »kriči po drugačnem sve- tela.
slovi in povzetki, dodani pa so tudi madžarski tu«. Zahvalil se je Ministrstvu RS za kulturo in
-dmsinopsisi. Priznana slavista dr. Silvija Borovnik Uradu Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po
Porabje, 23. februarja 2017
4
Helena Pintarič – od Gradišča do Sobote
PREKMURJE
OBČINE
Se ške spaumnite, ka smo pisali,
ka je na nauvoga leta den eden
človek, steri je na lotoni sedem
numer dobro obkraužo, daubo
2,3 milijona evronov. Zdaj se je
skazalo, ka je tisti, steri je listek
vplačo na bencinski pumpi v
Martjancaj, Prekmurec, doma v
občini Šalovci. Tau je fontoško
zatau, ka je ta gorička občina
dobila 15 procentov porcije od
dobitka (nyeremény), tau pa je
približno 345 gezero evronov.
Čiglij so tej penezi nej ostali v
občinskom bankolaroši, vej pa
ma šalovska občina okauli 1,3
milijona evrona duga, so na občini vseeno veseli. Zdaj je njihov
dug menši kak milijon evronov.
Je eden pravo, ka bi nücali ške
tri takše srečne lidi, pa bi bila
občina na konji.
Brodim, ka si tüdi v občini Gornji Petrovci želejo, ka bi meli
kakšoga »lotomilijonara«, ške
najbole takšoga evropskoga, gé
se ške več penez tala. Njih dostakrat po novinaj vlačijo, zatau
ka so, zračunano na človeka,
najbole zadužena občina v Sloveniji. Vsakši od 2149 občanov
je v povprečji zaduženi za 1762
evronov, vsi vküper pa za 3,8
milijona evronov. Ovači je v Sloveniji najbole zaduženi glavni
varaš, vej pa je mejla konec preminaučoga leta občina Ljubljana 183 milijonov evronov duga.
V zadnjom cajti se o naših občinaj dosta piše tüdi zavolo radiona Murski val, steroga v Porabji
tö dobro poznate. Po tistom, ka
so na djilejši firme Cerop (tau je
tista, stera se s smetkami spravla) pomurski župani v velki večini podprli idejo, ka do küpili
večinski tau (60 procentov) radiona, steroga je odavala soboška firma GMT, se je v zadnji
dnej fejst zakompliceralo. Što de
na konci tisti, ka de küjpo radio,
mo ške vidli.
Silva Eöry
KA JE KUPINAR NEDE ZNORO
Naša sogovornica, stero so v mladosti
zvali Ilonka, pisala pa se je Perkič, je
gor rasla v Gradišči, nej daleč od Sobote. Tau je tista vesnica, v steroj je biu
rojeni tüdi dugoletni
senički plebanoš Janoš
Kühar.
»Za mene je tau ena
najlepših prekmurskih
vesnic. Pred približno
desetimi lejti je Küharova žlata postavila
spominsko obeležje,
tak ka smo mi tö nej
pozabili na gospouda,«
pove Helena Pintarič
in cujda: »Moj oča je
biu sodak v drügi svetovni bojni. Gda je po
konci bojne domau
üšo, so s pajdaši šli
mimo Senika in gospaud Kühar jih je
za den ali dva vzeu k sebi, tak ka so na
župnišči leko prespali in se malo spočinoli, prva kak so te dale šli prauti daumi.«
Dosta zgodb o bojni, in tau o prvoj,
so doma zvedli tüdi od dedeka Jožeta
Perkiča, steri je biu ranjeni na fronti
pauleg Zalaegerszega. »Z enim rusoškim sodakon sta se bojnala, pa je te on
v njega sablo porino in ga rano. Dedek
je te roke vküp djau in ga proso, naj
ga pisti pri življenji. In rejsan se je tak
zgaudilo. Ranjenoga so odpelali v špital. Po tiston je nej več dobro čüu in nej
vido, se je pa vseeno včako lejpih let, 78
je biu star, gda je mrau,« pove Pintaričova, stera je dedeki dostakrat mogla
šteti, ka piše v novinaj ali pa njemi radio naštimati, ka ga je te leko, sam ali
pa v drüžbi drügih moškov, poslüšo.
»Mij smo meli velko gazdijo, zatau
sem mogla na paverstvi tö dosta delati.
Včila sem se te, gda sem krave pasla. V
šaulo na Tišino pa smo ojdli tak, dekle posebe in podje posebi,« raztolmači Prekmurka, stera se je po končani
osnovni šauli vpisala na ekonomsko
šaulo v Mursko Soboto, »čiglij so moji
stariši tak pravli, ka mo ge doma vert,
pa ka de se moja sestra Milika šaulala
naprej. Pravli so mi, ka samo telko znanja nücam, ka mo znala dobro računati, ka gda mo mlejko ali djajca odavala,
ka me kupinar nede znoro. Ges sem se
vseeno fejst prigela za knjige, pa sem
uspešna bila v šauli«.
1964. leta, gda je zgotovila šaulo, se je
zaposlila v krčmej, stera je stala sredi
Sobote, pravli so ji Central. Inda sveta
je tau bila erična Faflikova kavarna.
Direktorica v drüžbi sodelavcov
»Naša firma je na skrbi mejla ške krčmo
Grozd, stero so zvali Texas, stala pa je
pouleg birovije, in ’alomaš’, kak smo
Helena (na pravo) s sestro Miliko
zvali krčmo pri panhofi. Bilou nas je
okauli petdeset zaposlenih,« pove Helena, stera se je za nauvo leto 1965. leta
oženila s Pintaričovim Pištijom: »Bila
je tau ljubezen na prvi pogled. Gda sem
ojdla v drügi letnik ekonomske šaule, se
je on zagledno v mene. On je biu te že
v Muri v slüžbi. Zgotovo je fakulteto v
Zagrebi, pa je biu delovodja v fabriki.
Prva sva živela v stanovanjskom bloki,
prejk od gasilskoga dauma, gé nas je živelo petdeset držin. Müva sva dosta k
našim v Gradišče ojdla, pomagat delat
na paverstvi.«
Porabje, 23. februarja 2017
Po tistom, ka sta se naroudila sin Drago in čerka Darja, so si Pintaričovi
pauleg drüge soboške šaule zazidali
nauvi ram: »V Gradišči smo štiri svinje bujli,
vej pa smo te za delavce, steri so pomagali
zidati, tö küjali. Edino
zidarge so bili od ene
cankovske firme, drügo
pa so bili vse žlata in
pajdaši. Od mejseca
do mejseca, kelko sva
zaslüžila, sva davala
peneze za tau, ka smo
leko küpili cigeu in vse
drügo. Dosta vsega se
je te nej dalo dobiti,
tak ka smo v Avstrijo
ojdli. Najmenje deset
lüdi, steri so meli maloobmejne izkaznice, si
mogo pripelati v Gederovce na vamo,
ka si te neka žaklov cementa leko prejk
pripelo«.
Konec 1972. leta so se Pintaričovi
preselili v nauvi ram. V njen je mesto
najšlo tüdi dosta lejpih vöšivanih vankišov: »Moužova sestra Gizika je pred
drügo svetovno bojno odišla na Vogrsko, v Kaposvár, gé se včila küjati. Tam
je tüdi ostala in se oženila. Duga lejta
smo nej meli stikov, gda pa se je granica malo bole odprla, pa smo se redno
obiskovali. Te smo radi z držino tüdi na
Balaton šli. Tau je biu največkrat naš
dopust. Ona je nej pozabila prekmurski
gezik. Sploj je vesela bila, ka sem ji ges
duga pisma v domanjom geziki pisala«.
Ob skrbi za držino in deli v firmi je
naša sogovornica vseeno najšla zadosta cajta, ka se je ške naprej šaulala, in
tau na mariborski višji pravni šauli,
stera je pripravila predavanja v Murski
Soboti. Flajsno se je včila in v trej lejtaj
je ob deli diplomerala, tak kak rejdni
študenti. V tistom cajti je njena firma
že bila povezana z Radensko, stera je
te v Soboti postavila nauvi hotel, Diano, v steroj je Helena Pintarič sredi
osemdeseti lejt preminaučoga stoletja
na direktorski stolec sejla. Na njem je
ostala vse do 1998. leta, gda je odišla v
penzijo. V tistom cajti so dosta vsega
napravili, z velkimi mašinami so vrtali
in tüdi najšli toplo vodau, pauleg toga
so napravili ške wellness center.
Silva Eöry
Kejpa: osebni arhiv
5
S svojimi kejpi kažejo našo zgodovino
Drüštvo porabski slovenski
penzionistov je 3. februara
2017 vöpostavilo kejpe pa
oprlo fotorazstavo z naslovom
»Živlenjsko delo v kejpaj pa
rečaj Miškana Ropoša« v Slovenskom daumi v Monoštri.
Program sta z veselo domanjo
nautov oprla Goričkiva padaša
s Stankonom Črnkom, predsednica drüštva (avtorica toga
članka) pa s toplimi rečami
pozdravila vse navzauče, med
njimi generalnoga konzula
R Slovenije dr. Borisa Jesiha,
slovensko zagovornico v vogrskom parlamenti Eriko Köleš
Kiss pa predsednika Slovenske
zveze Jožeta Hirnöka. Ali na
tašni velki aplauz, s kakšnim
so pozdravili Miška bačina
naši penzionisti, s kakšno radostjov so ji kaulek prijali, se
trno ne spumnim. Namén, cilj
razstave pa kakšno vrejdnost
vidi predsednica v kejpaj od
Miška bačina: »Idejo za té program smo dobili tak, ka so Miška bači tü dougolétni aktivni
član našoga drüštva. Oni furt
jektorom dola zavrtila prejk prej pozvati, s sterimi podariti
šestau tjejpov 19. novembra želimo domanjo ves, aj v kullajnsko leto v domanjoj vesi, turnom daumi eštje več Miška
gda se je kulturni
daum nabito napuno. Ranč zatau
smo si želeli mi
tü, aj eštje dosta
več lüstva leko
spozna njive kejpe v Slovenskom
daumi.
Miška bači so
skur v cejlom
živlenji svoj slobauden čas - namesto futbala,
lánganje s padaši
pa po krčmaj za tašno delo nöjcali, s sterim so
trno velko vrejdnost ustvaurili
za svoj narod,
za nás domanje
Miška bači znajo trno žmano pripovejdati
Slovence. Kak
prausti človek
v enoj maloj vesi so s svojimi bačina kejpov leko vedrí, aj
tjejpi ohranili, dokumentirali njijvo delo vse vekšo poštenjé,
zgodovino naši stari starcov. priznanje leko dobi.
Program so nam zvöjn gorički
muzikantov lepau razveselili
naše pevke pa pevci pod vodstvom Vere Gašpar. Kak dobro, kak smo srečni, ka mamo
svoj pevski zbor!
fotoaparat so si naprajli, kak
so začnili sami kejpati, se navčiti kejpe vödelati vcejlak do
gnes, gda kejpajo z digitalnim
mašinom pa specialnim računalniškim (számítógép) programom delajo vö kejpe.
Za Goričkimi pajdaši je razstavo aupro za tau najbola
priličen domanji Slovenec,
predsednik Drüštva za Verico
Imre Trajbar, steri nam je eške
dosta vse tapravo od življenja
pa dela Miška bačina, steroga
fejs dobro pozna pa trno na
velko cenij.
Lüstvo je rejsan fejs pa zaistino
naigro bilau na kejpe, vej smo
pa tau sami domanji Slovenci.
Skur tristau kejpov smo si pa
poglednili v konferenčni dvorani, stere nam je dola vrtila s
projektorom pa za tau pripravila sodelavka Zveze Annamarija Bedič, Miška bači pa töj
pa taum vcuj gončali. Na konci
smo si pa čas vzeli, ka smo se
direktno leko pogučavali z Miška bačinom pa nazdravili na
njino zdravdje.
Na konci se lepau zahvalimo
vsejm lidam, steri so prišli ali
nam ovak na pomauč bili, Miška bačina pa dougo pa zdravo
živlenje, aj eške dougo leko
kejpajo iz düša pa srca.
Pevski zbor društva je pod vodstvom Vere Gašpar spopejvo dvej
pesmi
z veseldjom pridejo na naše
programe s svojim najbaugšim padašom, fotoaparatom,
aj prejk objektiva leko sprvajajo živlenje našoga drüštva.
Za tau smo si želeli mi tü nika
lejpoga včiniti za njij, ka sta
nam omogaučila župan njijve
domanje vesi Verice-Ritkarovcev Andraž Dončecz pa predsednik Drüštva za Verico Imre
Trajbar. Njéva dva sta gora
spoznala, kakšno bogastvo,
kakšnoga fontoškoga človeka
má ves pa kak leko prštijmata
njijvo živlenjsko delo. Zatau
sta Miška bačina kejpe vküp
sprajla, vöpostavila pa s pro-
Njijvi tjejpi nam originalno
pokažejo živlenje Porabski
Slovencov v zadnji šestdeseti
lejtaj, od rojstva do smrti, od
držinskoga živlenja do cerkvenoga, pokažejo pokrajine,
rame, stare šedje, gvantanje
od najmlajši do najstarejši,
paversko delo, indašnjo štjir...,
prejk tej kejpov pa tisto radost,
veseldje, poštenost pa lübezen
na obrázaj lidi, ka ji je gora držalo, njim veseldje dalo...«
Na razstavi smo iz tej kejpov
- steri zgodovino (történelem) pokažejo - vöpostavili
tiste kejpe, stere so meli v vesi,
drüdji tau smo pa mi dali na-
Dosta lidi je prišlo na otvoritev razstave
Miška bači so nam pa v žmanoj ritkarovskoj rejči malo pripovejdali, kak so dobili volo že
v mlašeči lejtaj, kašni mlašeči
Tekst: Klara Fodor
foto: Karel Holec
porabje.hu
Porabje, 23. februarja 2017
ŽELEZNA
ŽUPANIJA
Od grabe do grabe
Te velki mraz, dež pa snejg so
vejn pomogli, ka so letos v sadovnjaki pa ogradci gausance
pa taše stvari, ka so vse pogele
vejndrik tapozeble. Dapa tau
vrejmen je velki kvar naprajlo
poštijam, nej samo v Železni
županiji, liki v cejlom rosagi. Zdaj, gda je gnauk toplo,
potistim pa zmrzava, eden za
drugim se napravijo grabe po
poštijaj, ka je fejst navarno.
Zaman popravla te zaplade
cestno podjetje, telko je grab,
ka ne zandolejo. Tašoga reda,
gda je še nej tak toplo, samo z
»mrzlim asfaltom« leko delajo,
dapa tašoga reda tö minimum
0 stopinj mora biti. Tiste grabe,
ka so nevarne, se cejlak kreda
s »toplim asfaltom« napravijo,
dapa k taumi več kak pet stopinj mora biti, pa nej samo na
par vör, liki na dugši čas. Zavolo
tauga se te grabe pa poti samo
sprtulejt leko končno vöpopravijo. Ka gde so poštije nanikoj
prišle, gde so grabe, od tauga
tisti stau delavcov dá informacije, steri kontrolirajo poti. Tam
je nej nevola, gde se vsikši den
vozimo, zato ka tam že znamo,
gde so grabe, nevola je te, gda ne
vejmo, gdé so. Te se ma zgoditi,
ka nutra v grabo zavozimo, če
srečo mamo, te samo gumi ali
felni se poškodüje, dapa leko se
vugne alternator pa polosovina
tö. Če se kaj tašo zgodi, te se
včasin moramo staviti, edno sliko trbej napravti od grabe pa če
leko, te enga svedoka moramo
poiskati, potejm pa kak najprvin, policijo moramo pozvati.
Samo etak leko prosimo od
cestnoga podjetja ali od samouprave, aj nam kvar vöplačajo.
Madžarsko cestno podjetje je za
32 gezero kilometrov poti odgovorno, s tauga 1580 kilometrov
je v Železno županiji. Zdaj, gda
vcujstanejo poštije popravlat,
najprvin tiste vöpopravijo, stere
so nevarne, te glavne poti, pa
samo potistim pridejo k nam v
Porabje. Zavolo tauga, gde so te
grabe, samo table vöskladejo, aj
skrb mamo. Pa rejsan moramo
skrb meti, nej samo zato, ka se
leko nesreča zgodi, liki zato tö,
ka gde je tabla vödjana, tam cestno podjetje nišoga kvara ne
plača.
Karči Holec
6
OD
SLOVENIJE...
Pahor obiskal Nemčijo,
Rusijo in Ukrajino
Borut Pahor je turnejo treh
držav - Nemčije, Rusije in
Ukrajine - začel v Berlinu,
kjer se je sestal z odhajajočim nemškim predsednikom Joachimom Gauckom
in nemško kanclerko Angelo
Merkel. Slovenski predsednik se je nato v Moskvi srečal
z ruskim kolegom Vladimirjem Putinom. Ta je dejal, da
se je pripravljen v Ljubljani srečati s predsednikom
ZDA Donaldom Trumpom.
Putin je izrazil obžalovanje,
ker so se gospodarski odnosi med Rusijo in Slovenijo v
zadnjem času ohladili. Kot
je poudaril, ga žalosti, ker je
blagovna menjava upadla. V
zadnjem času se je padanje
sicer ustavilo. Gospodarska
delegacija je v Moskvi podpisala 14 pogodb v višini
pol milijarde evrov. Večina
je povezana s prehrambeno
industrijo, kar je razveselilo
predvsem ministra za kmetijstvo Dejana Židana. Med
obiskom v Ukrajini se je Peter Porošenko slovenskemu
kolegu zahvalil tudi za njegovo »trdno in zanesljivo«
podporo ukrajinski suverenosti, ozemeljski celovitosti
in neodvisnosti.
Cerar in Brglez zgladila spor
Premier Miro Cerar in predsednik državnega zbora Milan Brglez sta zgladila spor.
Cerar ne zahteva več odstopa Brgleza z mesta podpredsednika SMC-ja. Do krhanja
odnosov med njima je prišlo
po tem, ko je Brglez odkrito
nasprotoval noveli zakona
o tujcih. V skupni izjavi za
javnost sta Brglez in Cerar
soglasno poudarila, da je
obema prioriteta država in
interes državljanov. »V tem
trenutku so prioriteta začete
reforme, ki morajo čim prej
dati rezultate, in projekti vlade, ki jo vodi SMC«, sta še
zapisala.
»Zové te že djagarski rog«
Spejvanje sprevaja cejli žitek
človeka: v zibeli nam spejva
mati, svojim lübicam pod auknom spejvajo zalübleni podje, spejvajo nam na sprevodi.
Edno posabno čütenje pa je
poslüšati, gda poje vekša skupina moškov - gnesneden največkrat v moški pevski zboraj.
Takšo lépoto so nam s svojim
glasom pripelali člani Pevskoga drüštva prekmurskih lovcev
(djagrov), gda so na lanjskom
decembrskom svetki slovenske samostojnosti v varaškom
Slovenskom domi zazvenele
njine djagarske pesmi.
Po kratkom koncerti, na šterom smo čüli ljudske pa umetne pesmi ranč tak, smo se pogučavali s članom pevskoga
drüštva Edvardom Jakšičom.
»Naše pevsko drüštvo deluje že
tresti lejt, v šterom časi se je dosta kaj zgodilo. Vö se je minilo
vnaugo pesmarov, zborovodij
je že ranč tak več bilau. Nika
pa je za vsikdar ostalo: spejvamo djagarsko pesem« - je pripovejdo Edvard Jakšič, šteri
je ovak nej djagar. »V zbori je
večina djagrov, depa geste nas
kürtösök) v primorskoj vesi
Dekani. Od tistoga mau so
na takši srečanjaj nastaupili
Huberti za radost ino veseldje, štero jim dava ta sploj
stara meštrija. Njino želenje
Zbor prejkmurski djagrov vodi mlada zborovodkinja Suzana Škafar
vsikdar nindrik indrik. Ime
»Pevsko društvo prekmurskih
lovcev« so gorvzeli leta 2003,
program zbora je gnes vküpsklajen z ljudski, umetni pa tihinski pesmi, štere so zvekšoga djagarske ali kakše drüge
prekmurske.
»Spejvamo tak vesele kak žalostne pesmi« - je raztomačo
magister zdravstvene nege Edvard Jakšič. »Vesele zvekšoga
te, gda majo djagarska drüštva
je, ka bi se širila djagarska pesmarska kultura, zatok se že
od sami začetkov padašivajo
z zamejskim lovskim pevskim
zborom »Doberdob« iz Italije,
leta 2004 so podpisali ž njimi
dokument o pobratenji.
Djagarski pesmarge se na probaj dobivajo gnauk na keden,
gde vadijo štiriglasno spejvanje, na leto majo kauli 20 nastopov. Prvi zborovodja prekmurski djagrov je biu Franček
Zver, za šterim je dirigentsko
palco prejkvzeu Tomaž Kuhar, šteroga v Porabji sploj
dobro poznamo. Ranč tak kak
predsednika drüštva Štefana
Zelka, šteri v našo krajino že
trnok dugo prejkodi, ka bi porabske mlajše navčo lončarske
meštrije.
V leti 2005 je strokovno pelanje zbora prejkvzela Suzana
Škafar, s šterov škejo djagri
gorvzeti svoj prvi CD. Edvard
Jakšič je po koncerti v Monoštri s smejom pripozno: »Naša
Suzana nas sploj dobro vodi.
Tau je živa pelda za tau, kak
je leko edna ženska prejdnja 11
moškom.«
-dm-
Končale so se tekme
turnirja Alpokalja
Ekipa Hodoš – Kava bar Marjanca
Edvard Jakšič je nutpokazo delo zbora
en par takš töi, šteri smo nej.
Če mamo dober glas, se leko
zbori pridrüžimo. Nika pa smo
se navčili od djagrov: kak trbej
vküpdržati. Uni tau sploj dobro vejo pa bi se leko tau od nji
navčili vsi Slovenci« - je tanačivo pesmar.
Leta 1985, gda so stvaurili Lovski pevski zbor, je ta že gorstaupo na srečanji djagarski
zborov ino rogistov (vadász-
kakšo oblejtnico. Istina pa je,
ka mamo v Pomurji dosta takši
drüštev ino moremo na žalost
na pokapanja tö titi. Svoje djagarske tivariše sprevajamo po
njinoj slejdnjoj pauti, se vej, ka
z žalostnimi pesmimi.« Pesmarge dostakrat spejvajo
na takzvani »Hubertovi mešaj«, na šteraj se djagri simbolično zavalijo naturi pa
svojoma patronuši svetoma
11. februarja so se končale tekme nogometnega turnirja
za pokal Alpokalja v Monoštru, katerega se je udeležilo 23
ekip. Po osnovnem delu tekmovanja so na podlagi rezultatov ekipe razdelili v tri skupine. Ekipe, ki so v prvem delu
končale od prvega do osmega mesta, so se borile za pokal
Perfect Change Alpokalja, ekipe od devetega do šestnajstega mesta za pokal Sport 36 Szentgotthárd, ostale ekipe pa
so sodelovale na spominskem turnirju Károlya Librecza.
Na turnirju za pokal Sport 36 Szentgotthárd je na drugem
mestu končala ekipa z Goričkega pod imenom HODOŠ KAVA BAR MARJANCA, za najboljšega igralca turnirja
so izbrali člana omenjene ekipe Denisa Tamaška.
Posebno nagrado za fair play je dobila ekipa TRIGLAV
Andovci.
László R. Horváth
Porabje, 23. februarja 2017
7
Srečanje z volivci
v Sakalovcih
V künji inda in gnes (7)
Matünca/matöjnica – pinja – köpülo
˝
Slovenska zagovornica v madžarskem parlamentu Erika
Köleš Kiss je 16. februarja vabila na srečanje Sakalovčane, ki
jih je seznanila s svojim delom v preteklem letu ter nalogami,
ki so pred njo. Forum se je končal s sproščenim pogovorom.
László R. Horváth
Pod ouknom
poglednjeno po Prešerni
Mejsec svejti,
mežnar spejči
v törni vöre vö kučej;
v mojoj düši,
v mojom srci
žmetni kamen mi rastej.
Tij si krijva,
lübezniva
lübica nesmilečna!
Tij me klüvleš,
v srcej bantüvleš
pa spati mi ne daš doma.
V slejdnjoj številki naši novin smo pisali o tome, ka vse so napravili inda z
mlejka. Za tau so zvün šticlina nücali
eške matünco tö. Matünca je leko bila
piskrena ali lesena. Matünca ima tri
tale. Spaudnji, najvekši tau je škafica,
v štero so leko vlejali 3-5 litrov vrnjoga mlejka. Po tistom so nutpostavili
ročnik z vözlüknjanim potačom, pa so
vrkar gordjali šinjek z lüknjov na srejdi. Z ročnikom so tačas mlatili vrnje
mlejko v matünci, ka je zmauče (surovo maslo) gratalo. Zmauče so segrejvali, aj duže stogi, toma so pravli,
ka je kravdja mast (kuhano maslo).
Tau so mesto žirá nücali v posti.
Gnes zmauče v bauti kipüjemo, na krü mažemo, pečemo pa küjamo z njim.
Marija Kozar
MATURANTSKI PLES NA GIMNAZIJI
Vsako leto enajsti razredi organizirajo maturanski ples dijakov dvanajstih razredov, letos
smo bili na vrsti mi. V petek po pouku smo se
lotili okraševanja šole s trakovi in baloni ter z
napisom »MATURANTSKI PLES«. Razrede
in avlo je bilo treba pripraviti za večerjo, to se
pravi postaviti mize in stole.
Molnár Frigy, nato sta pripela trakove svojim
dijakom. Temu je sledil govor 12. razreda. Potem so predstavili humoristični in razvedrilni
program. Obe točki sta bili zelo uspešni, spremljala sta ju smeh in glasen aplavz. Program
se je nadaljeval s tradicionalnim plesom, ki
je bil v avli osnovne šole Széchenyi. Prvi ples
Lijce tvoje,
tejlo tvoje
vijdin tüdi če zaspin.
V senjaj tij si
golobica,
štero v rokaj ne držin.
K oukni prijdi,
te nišče ne vijdi
kak sveklejče zvejzde tej.
Se mi skaži,
mi naznani, ar srcéj
me šče želej.
Daj mi znati,
mi počmigni,
če ti gezik ne tečej.
Je prazno oukno,
so blejde vöre,
pa britkouče več v srcej.
Polüknite zdaj v ižo,
ovadite mi, zvejzde,
ali ona rejsan spij.
Če me čüje,
me sprobavle,
če za drügoga gorij.
Če je zaspala,
naj boude zdrava,
če me sprobavle, nikaj nej;
gda pistij me,
ar de drüjgi
njeni lübi, de se stavilo srcej.
Po Prešerni v domanjo rejč
prejknapiso Milan Vincetič
Skupina maturantov monoštrske gimnazije s svojim razrednikom
Maturanski ples je bil v soboto, 14. januarja.
Nekateri iz razreda so že ob pol petih bili v
gledališču, kjer so pomagali staršem in sorodnikom maturantov. Program se je začel ob
sedemnajstih z govorom 11. razreda, s katerim smo pozdravili maturante. V imenu gimnazije Mihálya Vörösmartyja je zbrane nagovorila ravnateljica gimnazije Éva Balogh. Najprej
sta trak z letnicama šolanja dobila razrednik
Szilárd Szabó in razredničarka Magdolna
so maturanti zaplesali s svojimi starši. Veselica je trajala do štirih zjutraj. Na koncu nas
je čakalo pospravljanje miz in stolov. Ob 6-ih
zjutraj smo se razšli. Upamo, da bo naš maturanski ples, ki bo naslednje leto, tudi tako
dober, kot je bil letošnji.
Regina Labritz, Žofia Šturm,
Adam Sukič, Krištof Časar
dijaki 11. razreda Gimnazije v Monoštru
Porabje, 23. februarja 2017
... DO
MADŽARSKE
Dvojno merilo multinacionalk
Inštitut za kontrolo prehrane
(NÉBIH) je ugotovil, da kvaliteta in količina sestavin pri
marsikaterem prehrambenem
artiklu nista enaki na Madžarskem kot v Avstriji, čeprav jih
dobavljajo iste multinacionalke. Inštutut je kontrolo poostril
potem, ko so se podobne novice
razširile s Slovaške. Kot so povedali njegovi predstavniki, od
časa do časa nakupijo iste artikle v Avstriji in na Madžarskem
(Spar, Aldi, Metro, Lidl) in jih
analizirajo. Nasplošno ugotavljajo, da so artikli, kupljeni v
Avstriji, boljši in bolj okusni, pri
marsikaterih pa so večje razlike.
Le nekaj primerov: v Avstriji je
Nutella mehkejša in bolj kremasta, napolitanke Manner so bolj
hrustljave, pudingi in jogurti so
gostejši in okusnejši, v Coca coli
so boljše arome in za 0,6 ostotka
manj sladkorja, v konzervah Rio
Mare je za 2 odstotka več tunine
kot pri nas itd.
Inštitut za kontrolo prehrane
ima informacije, da je Svet za
kmetijstvo in ribištvo EU lani
maja razpravljal o dvojnem merilu multinacionalk, toda zaradi
neprijaznega pravnega okolja
rešitve ni bilo.
Večina državljanov ima še
zmeraj pozitiven odnos do
civilne sfere
Kljub gonji vlade – kot temu
pravijo nekatere opozicijske
stranke – proti nekaterim civilnim organizacijam, predvsem
tistim, ki naj bi jih financiral
ameriški bogataš madžarskega
rodu György Soros, ima madžarska družba še zmeraj pozitiven odnos do civilnih organizacij. To je ugotovila raziskava
spletnega portala Index in Inštituta za merjenje javnega mnenja
Závecz. 82 odstotkov anketirancev meni, da je v redu, če
civilne organizacije kritizirajo
dejavnost vlade, sicer več kot 60
odstotkov meni, da civilne organizacije niso neodvisne, temveč
pripadajo vladi ali določenim
strankam. Enak odstotek pravi,
da ni nič narobe, če dobivajo
civilne organizacije podporo iz
tujine. Večina ne verjame, da bi
civilne organizacije usmerjali iz
tujine in je zaskrbljena zaradi
napadov nanje. Na nek način je
protislovno, da se kljub pozitivni naravnanosti državljanov 77
odstotkov strinja z namenom
vlade, da bi morali tudi voditelji civilnih organizacij predočiti
javnosti svoje premoženjsko
stanje.
8
Nejsem go pozno
Že vejn dvajsti lejt je tauma, ka sem na Židovi odo pri Magyariči, istina, te je samo žena Ilonka bila doma pa z njauv sem
se pogučavo. Zdaj sem srečo emo, obadva sta doma bila, dapa
nut pridti v ram je nej bilau leko delo. Zato ka cingati ne more,
vanej na ograji so pa vrata vsigdar zaprejta. Že sem tretjo paut
tam odo, pa zdaj sem že tö na tejm zmišlavo, ka tadale nemo
čako, tak niške ne pride vö, gda so se gnauk samo dvera odprla pa sem tetico Ilonko zagledno na pragi. Nej zaman, ka sem
dvajsti lejt nej odo pri njij, vse sem pozabo, sploj sem nej znau,
odkec, s stere vesi so prišli na Židovi brejg. Tak ka znauva sem
je leko spitavo.
- Franci, vi s stere vesi ste prišli sé na Židovo?
»Dja sem v Otkovci bejo
doma, nej daleč kraj, kak je
Bazar doma, tam gde je zdaj
brato hči nauvi ram zidala.
Dapa dja sem se nej tam naraudo, liki tam, kak je kapejla, gde je Furdjanina Ana laknivala, tam je Retanin ram,
tam sem se dja naraudo. Mi
smo gora na brejg tak prišli,
ka mati je tam žlato mejla,
tejsto mesto smo mi tak erbali, pa mi smo ta samo leta
1942 šli živet. V tau rami je
prvin svak bejo, pa mati je
njega morala tadržati, tak je
te dobla te ram.«
- Tü spodkar, kak ste doma
bili, ste zaka kraj šli?
»Zato ka mi smo tam samo v
arandi bili, moja mati je tam
slüžila, pa tak sva se z bratom müva tam naraudila.«
- Kelko bratov pa sestre mate?
»Zdaj že nejmam, zato ka
je töj bejo, tejsti je že mrau,
drügi pa je leta 1957 tavö
v Brazilijo odišo. Eden brat,
kak se je naraudo, je včasin
mrau, sestra je paudrügo
lejto stara bejla, gda je mrla.
Oča je dugo sodak bejo, pet
lejt je v drügoj bojni bejo, pa
pet lejt v prvoj bojni, pa te je
leta 1955, na tisti den gda se
je naraudo, mrau.«
- Vi ste kelko lejt bili sodak?
»Dja sem tri lejta sodak bejo,
pa 53. leta sem dolazaslüžo
vojsko, dja sem v več mejstaj
slüžo, zato ka dja se politikai
rendőr (politična policija)
bejo. Leta 1957 so me pa
nazaj zvali, samo te sem že
oženjeni bejo, dejte je bilau
pa sem nej üšo. Tau istina,
Dapa te ram smo včasin
mogli razmetavati pa znauvič zidati, zato ka tak slabo
je vögledo. Potejm smo na
repo šli delat, vejn na tri leta,
gda smo nazaj prišli, te smo
pa na Verico šli laknivat.«
k nam večkrat prišla že sledkar, pa sem go spitavo, kak
je iz županija Šopron leko
sé na brdjé prišla na té slabe
zemlé. Je prajla, če bi ona prvin leko poglednila, te bi nej
prišla, samo zavolo meje je
ka plača je dobra bejla, dapa
dja sem nej sto tam drügim
zapovejdati pa vnoči vodne
tam vsigdar kreda biti.«
- Odkec je vaša žena?
»Ona je z Ritkarovec od Lovenjakovi, tam više so bili
doma, kak je laktanja bejla.
Dja sem se brž mogo oženiMožak Franci pa tetica Ilonka
ti, zato ka stariške so betežni
bili, pri rama pa nej bejla
ženska. Dja sem njau ranč - Zaka?
nej mogla pridti, samo ponej pozno, te sem go prvin »Müva sva vse tamnjala, is- tistim, ka sta se zdala z bravido, gda sem s Krajczar zi- tina ka müva sva mela prej- tom, dapa te že kesno bilau,«
darom pejški v
pravijo tatica Ilonka.
Varaš üšo delo
- Ilonka, na Verici je tö praiskat, pa sva se
zen austo ram, zaka ste te na
na pauti srečaŽidovo prišli?
la. Dja sem že
»Zato, ka nas je pet bilau, pa
te včasin pravo,
drügi so še doma bilej, tak
ka ta bi mena
sva te töj spodkar te mali
dobra bejla. Dja
ram tjöjpila. Viša maloga
sem v Ritkarovrama, tü kak zdaj nauvi ram
ci nej trno odo,
mamo, je bejo eden ogradec,
dapa Krajc, on
pa tauga je nam AFÉSZ (zago je pozno, pa
druga) sto kraj vzeti, zato ka
včasin pravo, ka
oni so bauto pa krčmau steli
tau je Lovenjatöj zidati. Ja, samo te bi tü
kovska dekla.«
mira pa nej meli, zato ka den
»Tau je bilau
nauč bi nam lüstvo sé nutra
predpodnevom,
v dvor gledalo.«
pa vrag ga je že
- Ka ste delali aj nede töj bauvečer taprineso
te?
k nam,« se sme- Z dvöma čerkama, gda sta ešče mlada zakonca »Drügo nej bilau, brž smo
bila
jejo Ilonka.
fudament naprajli, kak če bi
- Tetica Ilonka,
kvzeto, dapa da sva vse vred že začnili zidati, dapa samo
dekliško se vi kak zovete?
vzela pa iz duga vörejšila, te za štiri lejta smo fcuj stanili,
»Po iži smo Lovenjakovi bili, so drügi v gauštja drva sejka- gda smo že pejnaze sprajli
ovak sem pa Vindisch Ilon- li. Gda sva tau zvedla, prajla od banke. Dosta je nej trka.«
sva babi, dapa tau se njej belo, zato ka zvekšoga sem
- Franci, te tak včasin ste nej vidlo. Pa te zavolo tauga vse sam napravo, zato ka
Ilonko vzeli?
sva vse tam pistila pa sva na sem zidar. Dobro, pomauč
»Tak pomalek, pomalek, pa Verico odišla. Zato ka če se sem zato emo, kak brat, tak
vsigdar skrjej sva prišla, pa je že te začenjalo, te mira bi žlata, tak drügi so tö prišli.
te za leto dni sem go vzejo. nej bilau. Brat je tö nej doma Zato kama sem dja delat üšo,
Najprvin smo v Otkovci pri austo, zato ka on je Vogrinko pejnaze sem nej proso, bola
nas bili doma, nas so tam emo za ženo, pa ona tam v sem pravo, aj mi pridejo potak zvali, ka Kurdini po iži. Otkovci nej ostala. Ona je sé magat. Leta 1972 smo ram
Porabje, 23. februarja 2017
gorazozidali pa smo se nutraspatjivali z dvöma detetama. Zdaj že samo edno deklo mamo, zato ka je drüga
mlado mrla, gda je petdesettri lejt stara bejla.«
- Tetica Ilonka, vi ste kama
odli delat?
»Tresti lejt sem v ABC-na
pucala, mauž je že šestdvajsti
lejt v penziji, dja pa sedemdvajsti lejt, on je osemdesetosem lejt star, dja pa osemdesetštiri. Mi smo v cejlom
življenji delali, istina, krav
smo nej meli, zato ka obadva
sva delala, dapa svinje smo
krmili. Mogli smo, vejpa
dug smo nazaj mogli plačati,
ka smo na rama meli. Grünta smo dosta delali, dapa nej
svojga, zato ka te si eden slog
grünta nej daubo, ka bi si
leko sadijo. Töj so živeli eden
človek, Čozi bači, oni so mi
dali töj spodkar en slog, aj
si leko malo posadim, enga
vekšoga pa tam proto Varaši smo delali, ka smo ga od
ednoga spoznanca dobili.
Vse ka smo parpauvali, tau
smo s svinjami skrmili, zato
ka bilau, gda smo šest meli.
Gda sem v slüžbi zgotauvila,
te sem nej domau üšla, liki
zravan na njivo, on pa prauto prišo mena, pa sva dočas
okapala, ka sva vidla.«
- Če bi eške gnauk mladi bili,
znauva bi tak dosta delali?
»Več bi telko nej delala, zato
ka tau je preveč bilau, ka
sem delala kak v slüžbi tak
doma. Dja sem tam v ABC-na dostakrat dobila kakšno
pomauč, bila stera tri mejsece delala, dapa bila taša tö,
stera samo tri dni zdržala
pri mana. Dja sem dobra delavka bejla, zato sem še pri
AFÉSZ-i potistim tri lejta
leko delala, ka sem v penzijo
odišla. Nejso me pistili, vejn
zato, ka so vedli, ka tašoga
somara bi še enoga gvüšno
nej najšli.«
Karči Holec
9
Slovenske zgodovinske pripovejsti – 8.
SLÜŽITI GOSPODARI, BAUGI ALI DAMI
Vekši tau lüstva na Slovenskom je v srejdnjom ranč tak. Če je bilau svajüvanje ali kakša bojna, so mejle: gor so ranile mlajše ino se vküper z movöki živo na podeželji, po vesnicaj ali gazdijaj na pavri pribejžali h gospaudi, braniteli lüstva.
žaum odlaučale o njinoj bodaučnosti. Gor so drsamom. Do 18. stoletja je tau znamenüvalo 80 Ideal sodački prejdnjov v srejdnjom vöki je biu žale rodbinske povezave, gda pa je moža nej bilau,
procentov vsej lidi. Živeli so na velki gospočki tau, ka aj bi gratali vitezi. Ta ideja je mejla tri fun- so pelale vertivanje. Oženjena gospočka ženska je
grüntaj, takzvani zemliški gospostvaj, na srejdi damente: slüžiti Baugi, svojoma gospaudi pa vöo- vekši tau svojoga žitka nosila, dogila ino ranila
šteri so stali gradi.
svoje mlajše, fizično delo se ji je nej šikalo.
Tistoga ipa je vés bila skupina sausednji paŽitek na gradi je nej biu komaut - žene so ga
verski ramov, na srejdi z vekšim placom za
mogle polepšati: tepihe ino slamo so polagale
zbéranje (največkrat pod ednov lipov) pa dopo mrzli sobaj pa gankaj na gradi.
stakrat cerkvov, k vesnici pa so slišale njive,
Ženitev gospočkoga para je bila zvezanje dvej
tranki, vodé, pašnjeki ino gaušče. Podložnirodbin tö. Mauž pa žena sta mogla mérno ino
ki (nej slobaudni pavri) so delali na »domiprijatelsko vküper živeti, žena pa je mogla
nikalnoj« zemlej za svojoga gospauda ali za
ostati »vörna mati mlajšov«, če je gospaud
Cerkev ino za sebé na »rustikalnoj« zemlej,
preméno v bojni. Samo tak je gorostala čest
štero so meli v arendi od gospodara.
pa čistost držine, če se je ženska nej znauvič
Skupnost lüstva v takšoj vési so zvali »srenja«
zdala.
ali »gmajna«, štera se je odlaučala na priliko
Na slovenskoj zemlej smo najšli dvorno kulod toga, kak do delo opravlali. Prejdjen srenje
turo pa liriko vitezov tö. Nemški poet Wolje biu župan, njegve funkcije pa so v stoletjaj
fram von Eschenbach je dobro pozno sloNa Slovenskom je največ paverski lidi bilau, šteri so pauvali zemlau
dostakrat ovaške gratale.
venska imena varašov na Slovenskom, vitezi
svojoga gospodara
Slobaudnoga časa so podložniki nej dosta
Ulrichi von Liechtensteini pa se je koroški vojmeli, vej je pa bilau pauvanje žmetno pa so mogli debranoj dami. Biti vitez je bila čest, kak dobri voda poklono s slovenskimi rečami (»Buge waz
trdo delati. Počivali so zvekšoga samo na cerkve- krščeniki so mogli skrb meti na dovice ino sirau- primi, gralwa Venus!«). »Kronika Celjski grofov«
ni svetkaj ali gda so svetili konec najvekši paver- te, na mér ino krščanjske vrejdnosti. Dober vitez nam dosta povej o pripovejsti najbole erične rodski del (na priliko žetve ali trgatve). Tistoga ipa je mogo perfektno znati gezditi ino se bojüvati, bine na Slovenskom ino njeni časov.
so se sploj veselili - žalostili pa so se, gda je nekak zatok se je vsikdar trüdo, ka aj bi s kem baukši V cajtaj, gda je cvela viteška kultura, je šteti pa
mrau. Paverske držine so mele dosta mlajšov, od
pisati znalo samo sploj malo lüdi. Té smo najšli
štiri do osem detet, od šteri pa je dosta mrlau: v
med dühovniki, po klauštraj, na dvauraj visiki
prvom leti starosti 15-20 procentov, do 20. leta pa
plemičov ino v varaški kancelajaj. Gda so nutvpe30 procentov.
lali »gotske« litere pa začnili mesto dragoga perŠtale pa glejve so meli pavri samo po reformaj cegamena pisati na papér, je začnilo pisanje v 14.
sarice Marije Terezije v 18. stoletji, do tistoga se
stoletji vsikdar bole poznano grtüvati. Tistoga ipa
je mara slobaudno pasla. Zatok pa je lüstvo nej
so že bole na gausti nücali domanje gezike - nemzavolé gnoja melo za njive pa nej zavolé krme za
škoga pa slovenskoga - mesto latinske rejči. Tak iz
zimau. Eden tau mare so zavolo toga v zimi za15. stoletja poznamo slovensko spauved, vüzemklali pa njeno mesau posišili.
sko pesem (»Naš gospaud je od smrti stau«) pa
Na gradi - na središči gospostva - je cajt tak teko,
molitve v Stiškom rokopisi.
kak je tau gradski gospaud sto. Un je biu prvi čloS pisanjom je vküper ojdlo šaulanje. Tistoga ipa
vek, glava držine ino gazdije. Zvün vertivanja je
so šaule v gnešnjom znamenji nej poznali, meli
mogo biti vsikdar pripravlen, vej je pa v prvom
so je pri vekši püšpekijaj pa klauštraj, gde so se
redej sodak biu. Če so ga pozvali, se je mogo s
včili bodauči dühovniki. Kisnej se je tam šaulala
svojimi oprodami (apródok) pa lapci zglasiti pri
gospočka mladina ranč tak, štera je dale üšla na
svojoma prejdnji »seniori« pa ž njim titi na soveuke evropske univerze. Njine čéri so se pri apadačko paut, za štero je nej vödo, kak se konča.
ticaj včile šteti, raučno delo pa ponašanje, prve
Na dosta gradaj na Slovenskom je nej bilau pravaraške šaule za mlade meščane pa so stvaurili v
Vitez
Ulrich
iz
Liechtensteina
je
na
šikšaki
voga dvaura: zvün gospodara pa njegve držine so
15. stoletji.
»kralico Venus« noso kak simbol slüženja ednoj
tam živeli eške drügi člani žlate (mati, nej oženjeV srejdnjom vöki so knjižnice gordržale samo godami
ni bratke ino sestre). Redno je je gorpoisko gradspočke rodbine. Turjaški so meli na priliko en par
ski kaplan pa v kapejli mešüvo tö. Meli so lidi, grato. Njegvi nebeski patronuš je biu sveti Djüri, ducatov rokopisov iz več stoletij, z vsefelé temami,
šteri so gospaudom slüžili s küjanjom pa drügim šteri je svojo lüstvo odrejšo hüdoga zmaja (sár- kak so teologija, pravo, politika, zgodovina, filodelom. S kem višišo pozicijo je gospodar emo, s kány).
zofija ali matematika. Najbole bogate knjižnice pa
toga vekšo sodačijo je držo, s sodačkov škerjauv. Če je stoj sto vitez gratati, je mogo prejk »inici- so donk bile v klauštraj, najvekša pri kartuzijanaj
Dostakrat je tau bilau samo en par sodakov, drügi acije«, nutvpelanja. Sodačkoga oprodo so s tauv v Žičaj. Kak so tistoga ipa gučali: »klaušter brezi
delavci pa so skrb meli na konje, gaušče, lapce ino ceremonijov gorvzeli v svejt vitezov, svejt vözra- knjižnice je kak grad brezi sodački škeri«.
slüžkinje.
ščeni. En večer prva je mogo skaupani moliti V srejdnjom veki je - zvün varašancov - živelo
Grad pa vési pod njim sta bila dva ejkstra svejta, Bogá v naprejspisanoj cerkvi, drügi den pa so trauje féle lüstvo: edni so se vojskovali, drügi monjini lidgé pa so se na gausti srečavali na grad- ga po plečaj vdarili s sablov. Njegva sabla je bila lili, tretji pa delali. Tejm slejdnjim se je vöponücaskom dvoriški. Paversko lüstvo je gospaudi nosilo blagoslovlena v božom imeni, z njauv se je brano nje nej vidlo, pa so rabuke napravili, gorstanili. S
njegvi tau pauva, tá so pa ojdli delat tö - depa od prauti vsejm neprijatelom.
paverskimi »punti« pa se začne nauva pripovejst.
tistec so nosili škeri s kovačnice ali melo z mlina Žene ino dame vitezov pa so ranč tak važno delo
-dm-
Porabje, 23. februarja 2017
10
Nove publikacije
STOPINJE 2017
Stopinje izdaja Škofija Murska Sobota, njihov urednik je Lojze Kozar
ml. V uredniškem odboru so še Jože
Ftičar, Jožef Smej, Štefan Trajbarič
in Stanislav Zver. Na naslovnici je
župnijska cerkev Marije vnebovzete
pri Gradu, v koledarskem delu pa so
fotografije cerkva v Sloveniji in tudi
cerkvi na Gornjem Seniku in v Körmendu ter nekateri drugi cerkveni
motivi.
Uvod v publikacijo z naslovom Štiri
stopinje v letu 2016 je napisal murskosoboški škof dr. Peter Štumpf. »V
letu 2016 smo obhajali štiri dogodke,
ki pomenijo nove stopinje v zgodovini slovenstva in zgodovini soboške
škofije. Te štiri stopinje so obletnica
osamosvojitve Slovenije, misijon soboške škofije, prihod kipa Fatimske
Matere Božje v Slovenijo in deset let
soboške škofije.« V prvi stopinji Peter Štumpf izpostavi: »V pastirskem
pismu škofje vabimo vse Slovence k
zdravemu ponosu, dostojanstvenemu
domoljubju, k zaupanju in krščanskemu optimizmu ter visoki državljanski
zavesti, hkrati pa k večji državljanski
odgovornosti za skupno dobro.«
Stopinje, njihovih 335 strani, so razdeljene v poglavja Uvodne stopinje,
Stopinje svetih, Škofijske stopinje,
Stopinje duha, Oddaljene stopinje,
Stopinje za mejo, Stopinje k tebi, Stopinje mladih, Stopinje srca, Jubilejne
stopinje, Oddaljene stopinje, Tiskane
stopinje ter Tvoje in moje stopinje.
Tekste bogato dopolnjujejo številne barvne fotografije od začetka do
konca publikacije.
Lojze Kozar ml. hodi Po stopinjah
svetosti. Poudarja, da Stopinje 2017
odsevajo »življenje v naši škofiji, ko
smo v letu 2016 obhajali škofijski misijon in se bomo v petih letih po misijonu srečevali s svetostjo. Spoznavali
bomo svetnike, vzornike in priprošnjike, tudi tiste vzornike, ki so živeli med nami.« Škofija je v letu 2015
dobila novega Božjega služabnika
Alojza Kozarja. Duhovnik in pisatelj
je predstavljen v nekaj prispevkih v
Stopinjah. Potem se predstavljajo
nekatere župnije s svojimi aktivnostmi, in sicer najprej Župnija Grad.
Kakor ima ta župnija trde, »kamnite
temelje, saj so tla iz vulkanskih kamenin, tako ima tudi naše življenje trde
temelje, vero v Jezusa Kristusa in zaupanje v Marijino priprošnjo, kar ra-
zodeva tudi naslovnica teh Stopinj,«
je zapisal urednik. O božjem služabniku Danijelu Halasu piše Klavdija
Dominko. Temo nadaljuje Andreja Červek pod naslovom Zdraviti današnji svet. Danijel Halas je
namreč leta 1944 menil, da je svet
kakor na smrt bolan bolnik. Klavdija Dominko piše tudi o škofijskem
postopku za beatifikacijo Božjega
služabnika Alojza Kozarja, kateremu
je namenjenih še več zapisov. Alojz
Kozar je bil več let tudi urednik Sto-
pinj. V poglavju Stopinje svetih je še
niz prispevkov različnih avtorjev.
Beremo tudi o številnih dogodkih v
škofiji
Škof dr. Jožef Smej je avtor kar treh
članov, v katerih obravnava teme iz
preteklosti, aktualne tudi v današnjem času. V prvem članku v poglavju Oddaljene stopinje škof Smej
piše o vplivu olomuške ustave na
avtonomijo Slovenske krajine. Avtor
je zbral in objavil številne podatke
iz madžarskih Železne in Zalske županije, iz Őrséga in tudi Prekmurja.
V navajanju vseh dejstev bi se izgubili, zato del sklepnega dela razprave, kjer je zapisal: »Samoravnanje
(avtonomija) Slovenske krajine, to
je najmanj, kar so zahtevali na sestanku 1. decembra 1918 v bogojinski
šoli. Če madžarska ljudovlada ugodi
tej zahtevi, se Prekmurje priključi k
Jugoslaviji. To je bilo na omenjenem
sestanku med vrsticami nakazano.«
V drugem članku Jožef Smej ocenjuje pomen ustanovitve sombotelske
škofije, nastale pred 240. leti. Po tem
ko predstavi, kako je nastajala škofija, kako so se spreminjali vplivi,
győrske in zagrebške škofije, o velikem pomenu sombotelske poudari:
»Z ustanovitvijo sombotelske škofije
so se Slovenci Dolnjega Prekmurja
tesneje združili z Gornjim Prekmurjem in s tem vred tudi s Slovenci v
Porabju. Evangeličanskih župnij takrat (leta 1777) še ni
bilo. Evangeličanski
verniki so se v adventu pred božičem
in zadnje dni pred
vüzmom odpravili
v takoimenovana
artikularna
kraja, v Nemescsó in
v Surd(...) Po tolerančnem ediktu,
ki ga je izdal cesar
Jožef II. leta 1781,
so se organizirale evangeličanske
cerkvene občine v
Puconcih in na Hodošu, vse tri leta
1783,
bodonska
(1792), petrovska
(1821), domanjševska (1870), soboška
(1890), moravska
(1902 in gornjeslavečka (1918). V članku je še kopica
drugih pomembnih informacij iz
katoliškega in evangeličanskega ter
posvetnega življenja.
Tretji in posebej pomenljiv je članek
Vrednost razprave Šandorja Mikole (1871-1945) o Johannu Keplerju
(1571-1630), posvečen mag. Ladislavu Mikoli in dr. Vilku Novaku. Pred
prvo svetovno vojno so bili samo
trije prekmurski svetni profesorji:
fizik in matematik Šandor Mikola,
zgodovinar in zemljepisec Franc
Ošlay in slavist dr. Avgust Pavel.
Članek prinaša kopico strokovno zanimivih informacij. Vsak povzetek
bi bil zgolj približek vsebini, zato je
potrebno tekst prebrati v izvirniku,
enako tudi predstavitev dramatika
Imreja Madácha. V Sklepni misli škof Jožef Smej najprej poudarja
vrednost razprave Šandorja Mikole.
»Prav gotovo je prva vrednost v tem,
Porabje, 23. februarja 2017
da Mikola, kot natančen znanstvenik, dopušča možnost Keplerjevega
bivanja v Nádasdyjevem dvorcu na
Petanjcih. Ta dvorec je stal sredi Petanjcev, nedaleč od Šiftarjevine, od
vrta spominov dr. Vaneka Šiftarja.
(...) Vrednost Mikolove razprave se
razteza na vprašanje pravega ekumenizma. Edinost krščenih se ne doseže
z žaljivkami.«
V Oddaljenih stopinjah Lojze Kozar ml. piše o letošnjih obletnicah:
pred 280 leti je bil rojen Mikloš Küzmič, pred 230 leti je bil rojen Peter
Danjko, pred 160 leti se je rodil dr.
Franc Ivanoci, pred 150 leti je umrl
Jožef Košič, pred 150 leti je bil rojen
dr. Fran Kovačič, pred 140 leti se je
rodil dr. Matija Slavič (eden najzaslužnejših mož za priključitev Prekmurja matični domovini) in pred 30
leti je umrl Janos Kühar.
V pomembno preteklost posega
Vinko Škafar z razpravo Visoka
obletnica slovenskega bogoslužja v
Blatenskem Kostelu - ob 1150-letnici prihoda sv. Cirila in Metoda med
Panonske Slovence. Karolina Godina
piše o Glasu prekmurskih Slovencev
med prvo svetovno vojno v severni Ameriki. Franc Kuzmič je avtor
dveh člankov Alojz Gradnik in prevajanje psalmov ter Sveto pismo v
prevodu Matije Kastelica.
V članku Tri porabske luči (v Stopinjah za mejo) Lojze Kozar ml.
piše o treh duhovnikih, ki počivajo
na gornjeseniškem pokoplišču, o
Jožefu Košiču (1788 - 1867), Petru Kodeli (1869 - 1894) in Janošu
Küharju (1904 - 1987). O slednjem
pravi: »Od žalostnega dne, ko je umrl
zadnji slovenski župnik na Gorenjem
Seniku Janoš Kühar, mineva 30 let...
Rodil se je v 24. maja v Gradišču v
župniji Tišina. Bogoslovje je končal v
Sombotelu, leta 1936 ga je škof poslal
na Gorenji Senik, kjer je vodil zidanje
nove cerkve. Tam je ostal do smrti 6.
septembra 1987.« Avtor članek o Janošu Küharju zaključi: »Po tridesetih
letih se njegovo delo nadaljuje, čeprav
na drugačen način, a vendar se slovenska beseda še sliši v cerkvi, šoli, v
gostilni, po družinah...«
S to optimistično mislijo urednika
naj zaključim »skico« o Stopinjah, v
katerih je objavljenih tudi več drugih
člankov in nekaj priložnostnih pesmi.
Ernest Ružič
11
SPORED SLOVENSKIH
TELEVIZIJSKIH PROGRAMOV
PETEK, 24.02.2017, I. spored TVS
5.55 Kultura, Odmevi, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 11.15 Vem!,
kviz, 12.00 Ugriznimo znanost, oddaja o znanosti, 12.25 Danes
dol, jutri gor: Irma zapeljuje Mileta v napačno smer, slovenska nanizanka, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.30 Studio 3, 15.20
Mostovi - Hidak, oddaja TV Lendava, 16.05 Duhovni utrip, 16.25
Profil, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.30 Slovenski magazin, 17.55 Novice, 18.00 Infodrom, tednik za otroke in mlade,
18.15 Pujsa Pepa: Snežena gora, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 19.00
Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 19.55 Ema 2017, finale,
22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 23.05 Surova balada, ameriški film, 0.40 Profil, 1.05 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.30 Dnevnik,
Slovenska kronika, Šport, Vreme, 2.25 Info-kanal
PETEK, 24.02.2017, II. spored TVS
6.30 Otroški kanal, 7.00 Otroški počitniški program: Op! 8.40
Bleščica, oddaja o modi, 9.25 Nordijsko smučanje - svetovno prvenstvo: nordijska kombinacija, posamična tekma na srednji skakalnici, smučarski skoki, 10.25 Alpsko smučanje - svetovni pokal:
alpska kombinacija, superveleslalom (Ž), 11.10 Alpsko smučanje
- svetovni pokal: smuk (M), 12.25 Nordijsko smučanje - svetovno
prvenstvo: nordijska kombinacija, posamična tekma na srednji
skakalnici, smučarski tek, 13.15 Nordijsko smučanje - svetovno prvenstvo: smučarski skoki (M), kvalifikacije, 14.30 Alpsko
smučanje - svetovni pokal: alpska kombinacija, slalom (Ž), 15.35
Migaj raje z nami, oddaja za razgibano življenje, 16.15 Nordijsko
smučanje - svetovno prvenstvo: smučarski skoki (Ž), posamična
tekma, 18.20 Magazin Fifa - Pot v Rusijo, oddaja o nogometu,
19.00 Otroški program: Op! 20.00 Nisi zame, francoski film,
2014, 21.50 Derren Brown: Strah in vera, 22.40 Polnočni klub:
Legendarni godci, 23.50 Svetovni popotnik: Balkanski polotok,
0.45 Glasbeni spoti, 1.45 Nordijsko smučanje - svetovno prvenstvo: smučarski skoki (M), kvalifikacije, 2.50 Nordijsko smučanje - svetovno prvenstvo: smučarski skoki (Ž), posamična tekma,
4.30 Alpsko smučanje - svetovni pokal: smuk (M),
5.10 Glasbeni spoti
SOBOTA, 25.02.2017, I. spored TVS
5.50 Kultura, Odmevi, 7.00 Otroški program Op! 10.50 Vina sveta,
razvedrilno potopisno kulturna oddaja, 11.40 Tednik, 12.40 Kaj
govoriš? = So vakeres? 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.25 O
živalih in ljudeh, izobraževalno-svetovalna oddaja, 13.50 Na vrtu,
izobraževalno-svetovalna oddaja, 14.20 Osamljeni planet - 1000
fantastičnih doživetij: Svetovno znana mesta, 15.00 Planet Zemlja
(II.): Tropski deževni gozdovi, koprodukcijska dokumentarna serija, 16.00 Od blizu, pogovorna oddaja z Vesno Milek, 17.00 Poročila
ob petih, Šport, Vreme, 17.20 Odmev davnine: Baba, izobraževalna
oddaja, 17.45 Taksi, kviz z Jožetom, 18.00 Pregreha brez greha, kuharska oddaja, 18.30 Ozare, 18.40 Kalimero: Samička in kresničke,
risanka, 19.00 Dnevnik, Utrip, Šport, Vreme, 20.00 Kdo bi vedel,
21.15 Bučke, satirično informativna oddaj, 21.40 Prevara (II.),
ameriška nadaljevanka, 22.40 Poročila, Šport, Vreme, 23.15 Savlov
sin, madžarski film, 1.05 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.30 Dnevnik,
Utrip, Šport, Vreme, 2.25 Info-kanal
SOBOTA, 25.02.2017, II. spored TVS
6.10 10 domačih, 7.00 Najboljše jutro, 8.55 Smučanje prostega
sloga - svetovni pokal: smučarski kros, 10.25 Alpsko smučanje
- svetovni pokal: superveleslalom (Ž), 11.55 Alpsko smučanje svetovni pokal: smuk (M), 13.20 Nordijsko smučanje - svetovno
prvenstvo: smučarski teki (M), skiatlon, 14.45 10 domačih, 15.30
Čarokuhinja pri atu: Slovenske gorice, 16.00 Nordijsko smučanje
- svetovno prvenstvo: smučarski skoki (M) - posamična tekma
na srednji skakalnici, 18.30 Derren Brown: Strah in vera, 19.30
Adrenalinci: Skok z elastiko, dokumentarna serija o mladostnikih, 20.00 Koncert, koprodukcijski film, 22.00 Zvezdana, 22.40
Večer v Palladiumu (II.), 23.30 Popšop, 0.05 Boštjan Gombač z
Big Bandom RTV Slovenija, 1.30 Bleščica, oddaja o modi, 2.05
Glasbeni spoti, 3.05 Nordijsko smučanje - svetovno prvenstvo:
smučarski skoki (M) - posamična tekma na srednji skakalnici,
4.55 Zabavni kanal, 5.25 Glasbeni spoti
NEDELJA, 26.02.2017, I. spored TVS
7.00 Živ žav, otroški program, 10.50 Prisluhnimo tišini, izobraževalna oddaja, 11.20 Ozare, 11.25 Obzorja duha, 12.00 Ljudje
in zemlja, izobraževalno-svetovalna oddaja, 13.00 Prvi dnevnik,
Šport, Vreme, 13.25 Ema 2017, finale, 15.20 Modna hiša Velvet:
Krojačica, španska nadaljevanka, 16.45 Kino Fokus, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.20 Vikend paket, 18.40 Tilka in
prijatelji: Brezrepa Tilka, risanka, 19.00 Dnevnik, Zrcalo tedna,
Šport, Vreme, 20.00 Več po oglasih: Ugrabljen, slovenska nadaljevanka, 20.30 Žarometi, podelitev medijskih nagrad, 22.10 Poročila, Šport, Vreme, 22.40 Flavtistka Irena Grafenauer in harfistka
Marta Graf (P. A. Genin: Beneški karneval, op. 14), 22.50 Irena
Grafenauer, Orkester Slovenske filharmonije in Marko Letonja (J.
Corigliano: Hamelinski pisani piskač), 23.40 Dnevnik Slovencev v
Italiji, 0.05 Dnevnik, Zrcalo tedna, Šport, Vreme, 1.00 Info-kanal
NEDELJA, 26.02.2017, II. spored TVS
6.30 Duhovni utrip, 6.45 Glasbena matineja ob pustu: Slovenski
ljudski plesi Goriškega, Beneške Slovenije, Rezije, 7.10 Posebna
ponudba, izobraževalno-svetovalna oddaja, 8.00 Odmev davnine: Baba, izobraževalna oddaja, 8.45 Avtomobilnost, 9.25 Nordijsko smučanje - svetovno prvenstvo: smučarski teki (Ž), skiatlon, 10.25 Alpsko smučanje - svetovni pokal, superveleslalom,
12.50 Nordijsko smučanje - svetovno prvenstvo, 13.30 Alpsko
smučanje - svetovni pokal, 14.30 Nordijsko smučanje - svetovno prvenstvo: nordijska kombinacija - ekipna tekma, 16.00 Nordijsko smučanje - svetovno prvenstvo: smučarski skoki, tekma
mešanih ekip, 18.35 Košarka: pokal članic, finale, 20.30 Žrebanje
Lota, 20.40 Planet Zemlja (II.): Puščave, koprodukcijska dokumentarna serija, 21.30 Inside - Offside: V zaledju predsodkov:
Boj s sabo, dokumentarna oddaja, 22.00 Ida, dansko-poljski film,
23.20 Bučke, satirično informativna oddaja, 23.45 Vikend paket,
0.55 Glasbeni spoti, 1.55 Nordijsko smučanje - svetovno prvenstvo: smučarski skoki, tekma mešanih ekip, 3.45 Alpsko smučanje - svetovni pokal: superveleslalom (M), 4.40 Zabavni kanal,
5.25 Glasbeni spoti
PONEDELJEK, 27.02.2017, I. spored TVS
5.55 Utrip, Zrcalo tedna, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 10.15 Pregreha brez greha, kuharska oddaja, 10.45 10 domačih, 11.15
Vem!, kviz, 12.00 Kaj govoriš? = So vakeres? 12.20 Danes dol,
jutri gor: Osvobojene ženske, slovenska nanizanka, 13.00 Prvi
dnevnik, Šport, Vreme, 13.30 Sveto in svet: Sit hic museum! 14.25
Osmi dan, 15.00 Dober dan, Koroška, 15.30 Armanova skrivnost:
Povabilo na ples, nemška mladinska nadaljevanka, 15.55 Nova
Shakespearova pesmarica, mednarodni koprodukcijski projekt,
16.25 Oskarji - dan potem, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.30 Adrenalinci: Zipline, dokumentarna serija o mladostnikih, 17.55 Novice, 18.00 eRTeVe, 18.10 Ozi bu: Negovalec
Tedi, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Tednik, 21.00 Studio city, 22.00 Odmevi,
Kultura, Šport, Vreme, 23.05 Umetni raj, 23.40 Glasbeni večer,
0.55 Oskarji - dan potem, 1.25 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.50
Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 2.40 Info-kanal
PONEDELJEK, 27.02.2017, II. spored TVS
6.30 Otroški kanal, 7.00 Otroški počitniški program: Op! 11.10
To bo moj poklic: Tapetnik, 11.35 Dobro jutro, 14.10 Polnočni
klub: Legendarni godci, 15.40 Ljudje in zemlja, izobraževalno-svetovalna oddaja, 16.45 Avtomobilnost, 17.25 Taksi, kviz z
Jožetom, 18.00 Halo TV, 18.55 Otroški program: Op! 20.00 Svetovni popotnik: Sveta dežela: Jeruzalem in Zahodni breg, 20.45
Luther (IV.), angleška nadaljevanka,21.40 Inšpektor Tschiller
(II.): Vice, nemška miniserija, 23.15 Pobeg iz Rige, litvijska dokumentarna oddaja, 0.25 Glasbeni spoti, 1.25 Zabavni kanal, 5.25
Glasbeni spoti
TOREK, 28.02.2017, I. spored TVS
5.40 Kultura, Odmevi, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 11.15 Vem!,
kviz, 11.45 Obzorja duha: Idol mladih, 12.25 Danes dol, jutri
gor: Kdor drugemu jamo koplje, slovenska nanizanka, 13.00 Prvi
dnevnik, Šport, Vreme, 13.30 Studio city, 14.40 eRTeVe, 15.00
Kanape - Kanapé, oddaja TV Lendava, 15.35 Otroški program
Op! 16.30 Po Sloveniji, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme,
17.25 Posebna ponudba, izobraževalno-svetovalna oddaja, 17.55
Novice, 18.05 Poldi: Dan, ko je Poldi rešil drevo pred dežjem, risanka, 18.15 Pavle, rdeči lisjaček: Zmaj, risanka, 18.20 Vem!, kviz,
19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Oproščen, norveška nadaljevanka, 20.50 Skriti obraz Silicijeve doline,
francoska dokumentarna oddaja, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport,
Vreme, 23.05 Spomini: Valerija Skrinjar - Tvrz, dokumentarna
oddaja, 0.30 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0.55 Dnevnik, Slovenska
kronika, Šport, Vreme, 1.50 Info-kanal
TOREK, 28.02.2017, II. spored TVS
6.30 Otroški kanal, 7.00 Otroški počitniški program: Op! 9.55
To bo moj poklic: Tapetnik, 10.35 Žarometi, podelitev medijskih
Porabje, 23. februarja 2017
OD 24. DO 2.
MARCA
nagrad, 12.35 Nordijsko smučanje - svetovno prvenstvo: smučarski teki (Ž), 10 km v klasični tehniki, 14.15 Dober dan, 15.15
Skrivnost bohinjskega zlata, dokumentarni feljton, 16.00 Kdo
bi vedel, 17.15 Čarokuhinja pri atu: Saleška dolina, 17.30 Taksi,
kviz z Jožetom, 18.00 Halo TV, 18.55 Otroški program: Op! 20.00
Učinek placeba, francoska dokumentana oddaja, 20.50 Prava ideja, 21.25 Večer v Palladiumu (II.), 22.15 Votla krona, angleška
nadaljevanka, 23.10 Interieri, kratki eksperimentalni film, 23.40
Glasbeni spoti, 0.40 Nordijsko smučanje - svetovno prvenstvo:
smučarski teki (Ž), 10 km v klasični tehniki, 2.00 Zabavni kanal,
5.10 Glasbeni spoti
SREDA, 01.03.2017, I. spored TVS
5.40 Kultura, Odmevi, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 11.15 Vem!,
kviz, 11.50 Umetni raj, 12.25 Danes dol, jutri gor: Boro zaigra
na srečo, slovenska nanizanka, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme,
13.30 Intervju: Dr. Verica Trstenjak, 14.35 Duhovni utrip, 15.00
Mostovi - Hidak, oddaja TV Lendava, 15.40 Male sive celice: III.
OŠ Celje in OŠ Božidarja Jakca, Ljubljana, kviz, 16.30 Po Sloveniji, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Turbulenca,
izobraževalno-svetovalna oddaja, 17.55 Novice, 18.05 Zajček
Belko: Prvič, ko sem videl senco čarovnice, risanka, 18.10 Pipi,
Pupu in Rozmari: Kukavičje gnezdo, risanka, 18.20 Vem!, kviz,
19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.05 Film tedna: Oboževalka, francoski film, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport,
Vreme, 23.05 Ameriška pisma, češki film, 0.50 Turbulenca, izobraževalno-svetovalna oddaja, 1.30 Dnevnik Slovencev v Italiji,
1.55 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 2.50 Info-kanal
SREDA, 01.03.2017, II. spored TVS
6.30 Otroški kanal, 7.00 Otroški počitniški program: Op! 9.15
Kanape - Kanapé, oddaja TV Lendava, 10.00 10 domačih, 10.55
Nordijsko smučanje - svetovno prvenstvo: nordijska kombinacija
- smučarski skoki, posamična tekma na veliki skakalnici, 12.30
Nordijsko smučanje - svetovno prvenstvo: smučarski teki, 15 km
(M) v klasični tehniki, 14.15 Dober dan, 15.10 Nordijsko smučanje - svetovno prvenstvo: nordijska kombinacija - smučarski
teki, 16.45 Nordijsko smučanje - svetovno prvenstvo: smučarski
skoki (M), posamična tekma na veliki skakalnici, kvalifikacije,
18.35 Prava ideja, 19.05 Otroški program: Op! 19.50 Žrebanje
Lota, 20.00 Giacomo Puccini: Gianni Schicchi, posnetek opere iz
Los Angelesa, 21.00 Od blizu, pogovorna oddaja z Vesno Milek,
21.50 Bleščica, oddaja o modi, 22.25 Aritmija, 22.55 Aritmični
koncert - Borghesia, 0.30 Glasbeni spoti, 1.30 Nordijsko smučanje - svetovno prvenstvo, 4.15 Zabavni kanal, 5.25 Glasbeni spoti
ČETRTEK, 02.03.2017, I. spored TVS
5.55 Kultura, Odmevi, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 11.15 Vem!,
kviz, 11.45 Turbulenca, izobraževalno-svetovalna oddaja, 12.25
Danes dol, jutri gor: Pujsek, slovenska nanizanka, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.30 Med zidovi, dokumentarni film, 14.30
Slovenski utrinki, oddaja madžarske TV, 15.00 Moj gost/Moja
gostja - Vendégem, oddaja TV Lendava, 15.35 Svetovni popotnik:
Sveta dežela: Jeruzalem in Zahodni breg, 16.30 Po Sloveniji, 17.00
Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.30 Ugriznimo znanost, oddaja
o znanosti, 17.55 Novice, 18.00 Utrinek - zgodbe priseljencev, izobraževalno-svetovalna oddaja, 18.05 Knjiga o džungli: Safari: Mladički, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika,
Šport, Vreme, 20.00 Studio 3, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 23.05 Osmi dan, 23.40 Sveto in svet, 0.30 Ugriznimo znanost,
oddaja o znanosti, 0.55 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.20 Dnevnik,
Slovenska kronika, Šport, Vreme, 2.15 Info-kanal
ČETRTEK, 02.03.2017, II. spored TVS
6.30 Otroški kanal, 7.00 Otroški počitniški program: Op! 10.00
To bo moj poklic: Inštalater strojnih inštalacij, 10.40 Posebna
ponudba, izobraževalno-svetovalna oddaja, 11.35 Kino Fokus,
12.10 Biatlon - svetovni pokal: sprint (Ž), 13.50 Nordijsko smučanje - svetovno prvenstvo: smučarski teki (Ž), štafeta, 15.15
Odmev davnine: Baba, izobraževalna oddaja, 15.40 Zvezdana,
16.20 Taksi, kviz z Jožetom, 17.00 Nordijsko smučanje - svetovno
prvenstvo: smučarski skoki (M), posamična tekma na veliki skakalnici, 20.00 Vina sveta, razvedrilno potopisno kulturna oddaja,
20.50 Avtomobilnost, 21.20 Osamljeni planet - 1000 fantastičnih
doživetij: Najbolj obiskani kraji na svetu, 21.40 Stoletnik, ki je
zlezel skozi okno in izginil, koprodukcijski film, 23.35 Slovenska
jazz scena, 0.20 Glasbeni spoti, 1.20 Nordijsko smučanje - svetovno prvenstvo, 4.00 Biatlon - svetovni pokal: sprint (Ž), 5.10
Glasbeni spoti
Slovenska kmetija na
Gorenjom Seniki Vas zové na
domanje koline
4. marciuša 2017
Z delom bomo začnili v 8.00 vöri.
Delalo se bo po domanje - pucali ga bodo v koriti,
parali na gaugaj (šraglaj), küjali pa cvrli v kotli.
Ka aj se mlajši ne dugočasijo, od 13.00 vöre
organiziramo za nji pa za starše delavnico, gde se bo
delalo v znamenji sprtoletji in dneva žena.
V popoldanskom časi pa bo za dobro volau poskrbo
Stanko Črnko s svojo harmoniko z Goričkoga.
Vabljeni!
VABILO / MEGHÍVÓ
FOTOGRAFIJA TEDNA
Zveza Slovencev na Madžarskem Vas prisrčno vabi
na otvoritev slikarske razstave z naslovom
»EX TEMPORE MOZIRSKI GAJ«,
ki jo je pripravljalo Kulturno društvo JURIJ iz
Mozirja.
Otvoritev bo v petek, 3. marca 2017 ob 18. uri
v razstavnem prostoru Slovenskega doma v
Monoštru.
Na otvoritvi bo sodelovala pevska skupina
MOZIRSKI KOLEDNIKI.
A Magyarországi Szlovének Szövetsége
tisztelettel meghívja Önt az
»EX TEMPORE MOZIRSKI GAJ« című
kiállítás megnyitójára a mozirjei JURIJ Kulturális
Egyesület szervezésében.
A megnyitóra 2017. március 3-án (pénteken) 18
órakor
kerül sor a szentgotthárdi Szlovének Háza
kiállítótermében.
A megnyitón közreműködik a
MOZIRSKI KOLEDNIKI énekegyüttes.
TEDNIK
SLOVENCEV NA MADŽARSKEM
Izhaja vsak četrtek
Založnik:
Zveza Slovencev na Madžarskem
Za založnika:
Jože Hirnök
Glavna in odgovorna urednica
Marijana Sukič
Naslov založnika in uredništva:
H-9970 Monošter,
Gárdonyi G. ul. 1.;
tel.: 94/380-767;
e-mail: [email protected]
ISSN 1218-7062
Tisk:
Tiskarna digitalni tisk d.o.o.
Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; Slovenija
Levente Nagy: Pes Semi na obisku pri Slovenski kmetiji
Ta teden so nam poslali
fotografije naslednji učenci
Časopis izhaja z denarno pomočjo Ministrstva za
človeške vire (EMMI) ter Urada RS za Slovence v
zamejstvu in po svetu.
Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za
Slovenijo 22 EUR. Za ostale države 52 EUR
ali 52 USD.
Številka bančnega računa: HU75
11747068 20019127 00000000,
SWIFT koda: OTPVHUHB
seniške šole:
Eliza Nagy: Slovenska
kmetija v soncu (6. razred); Levente Nagy: Pes
Semi na obisku pri Slovenski kmetiji, Stefánia
Drávecz 1: Družina prašičev pri Dravecovih na G.
Seniku, Stefánia Drávecz
2: Kuža Žebi na sprehodu,
Máté Labritz: Zavec „Nyuszi” išče hrano na njivi,
Márton Dejcsics: Villám in Arany počivata na
kavču, Csenge Rogán: Pes
Dönci gleda v fotoaparat,
Réka Papp: Maček Pöci se
igra na preprogi, Ana Czizmas: Moj pes je najboljši
prijatelj (5. razred)