1. No category

Svet
Evropske unije
Bruselj, 2. marec 2017
(OR. en)
6880/17
FIN 162
SPREMNI DOPIS
Datum prejema:
Prejemnik:
za generalnega sekretarja Evropske komisije:
direktor Jordi AYET PUIGARNAU
28. februar 2017
generalni sekretar Sveta Evropske unije Jeppe TRANHOLM-MIKKELSEN
Št. dok. Kom.:
COM(2017) 120 final
Zadeva:
Poročilo Komisije evropskemu Računskemu sodišču, Svetu in Evropskemu
parlamentu: Odgovori držav članic na letno poročilo Evropskega
računskega sodišča za leto 2015
Pošiljatelj:
Delegacije prejmejo priloženi dokument COM(2017) 120 final.
Priloga: COM(2017) 120 final
6880/17
tu
DG G 2A
SL
EVROPSKA
KOMISIJA
Bruselj, 27.2.2017
COM(2017) 120 final
POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU RAČUNSKEMU SODIŠČU, SVETU IN
EVROPSKEMU PARLAMENTU
Odgovori držav članic na letno poročilo Evropskega računskega sodišča za leto 2015
{SWD(2017) 101 final}
SL
SL
KAZALO
1.
UVOD .................................................................................................................................. 1
2.
POVZETEK ODGOVOROV DRŽAV ČLANIC .......................................................................... 1
2.1. TEMELJNI VZROKI ZA NAPAKE IN UKREPI ZA OBRAVNAVANJE NAPAK ............................. 1
2.2. SMOTRNOST POSLOVANJA PRORAČUNA EU....................................................................... 5
2.3. SPREMLJANJE IZVAJANJA PRIPOROČIL RAČUNSKEGA SODIŠČA DRŽAVAM ČLANICAM ... 8
3.
ZAKLJUČEK ........................................................................................................................ 8
PRILOGA I: KONSOLIDIRANI REZULTATI ZA VSE DRŽAVE ČLANICE ZA SKUPNO KMETIJSKO
POLITIKO TER EKONOMSKO, SOCIALNO IN TERITORIALNO KOHEZIJO .................................. 10
1.
UVOD
Ko je Evropsko računsko sodišče (v nadaljevanju: Računsko sodišče) 13. oktobra 2016 objavilo
letno poročilo za proračunsko leto 2015, je Komisija v skladu s finančno uredbo 1 takoj obvestila
države članice o vsebini tega poročila, ki se nanaša na upravljanje sredstev, za katera so
odgovorne. Države članice so bile tudi pozvane, da odgovorijo na vprašalnik s poudarkom na treh
glavnih temah:
(1) pravilnost transakcij na najpomembnejših področjih porabe EU v okviru deljenega upravljanja
s posebnim poudarkom na temeljnih vzrokih za napake;
(2) smotrnost poslovanja proračuna EU, ki poudarja povezave med prednostnimi nalogami EU v
okviru strategije Evropa 2020 za pametno, trajnostno in vključujočo rast ter nacionalnimi
prednostnimi nalogami na eni strani in uspešnostjo na ravni projektov v okviru deljenega
upravljanja na drugi strani;
(3) spremljanje izvajanja priporočil Računskega sodišča državam članicam.
Poročilo zajema povzetek odgovorov držav članic. Priložen mu je delovni dokument služb
Komisije, ki podrobneje predstavlja odgovore držav članic.
2.
POVZETEK ODGOVOROV DRŽAV ČLANIC
2.1. TEMELJNI VZROKI ZA NAPAKE IN UKREPI ZA OBRAVNAVANJE NAPAK
Države članice so prejele seznam 19 2 primerov glavnih temeljnih vzrokov za napake v zvezi z
zakonitostjo in pravilnostjo pri odhodkih EU in bile zaprošene, da jih označijo po pomembnosti s
kategorijami „zelo pomembno“, „pomembno v večini vidikov“, „pomembno v določenih vidikih“
in „ni pomembno“. Primeri so temeljili na ugotovitvah Računskega sodišča in Komisije in tudi
zadržkih iz letnih poročil o dejavnostih zadevnih generalnih direktoratov Komisije v obdobju
dveh let.
Konsolidirani odgovori v zvezi s skupno kmetijsko politiko (SKP) in kohezijsko politiko so
povzeti v preglednici 1, ki prikazuje poglavitne štiri izjave, ki so jih države članice opredelile s
kategorijo „zelo pomembno“ ali „ni pomembno“. Pregled konsolidiranih odgovorov držav članic
je prikazan v grafu 1 in grafu 2 v Prilogi 1.
1
Člen 162(5) Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012.
2
Delovni dokument služb Komisije, stran 114.
1
Preglednica 1 – Glavni temeljni vzroki za napake v SKP in kohezijski politiki glede na odgovore držav
članic
Izjave, ki so jih države članice pogosteje
opredelile s kategorijo „zelo pomembno“
Izjave, ki so jih države članice pogosteje
opredelile s kategorijo „ni pomembno“
• Izjava 17 „Potreba po več pobudah za
zagotavljanje dejanske poenostavitve za
upravičence in izvajanje programov“ (15 DČ –
BE, BG, CY, DE, EE, EL, ES, FI, FR, HU, LU,
PT, RO, SE, UK)
•
Izjava 2 „Nepravilen prenos veljavne
zakonodaje EU v nacionalno zakonodajo“ (24
DČ – BE, BG, CY, DE, DK, EE, EL, ES, FI, FR,
HR, HU, IE, IT, LT, LU, MT, NL, PT, RO, SE,
SI, SK, UK)
• Izjava 1 „Število in zapletenost pravil in
njihovo čezmerno prenašanje“ (9 DČ – AT, CZ,
DE, EL, ES, FI, FR, LU, SE)
•
Izjava 10 „Nezadostni mehanizem sankcij za
neskladnost ali nizka stopnja sankcij za
neskladnost“ (21 DČ – AT, BG, CY, DE, DK,
EE, EL, ES, FI, FR, IE, LT, LU, MT, NL, PT,
RO, SE, SI, SK, UK)
•
Izjava
7
„Nezadostna
kakovost
in
posodobljenost identifikacijskega sistema za
zemljišča (LPIS)“ (17 DČ – BE, BG, DE, DK,
ES, FI, FR, HU, IE, LT, LU, NL, PL, SE, SI,
SK, UK)
•
Izjava 16 „Nezadostno uvajanje sprememb z
novimi pravnimi in/ali regulativnimi in/ali
postopkovnimi okviri, ki bodo verjetno imeli
znaten učinek na vzroke napak“ (16 DČ – AT,
BG, CY, DE, DK, EL, ES, FR, IE, LT, LU, NL,
PT, RO, SE, SK).
• Izjava 11 „Potreba po ozaveščanju, ciljno
usmerjenem usposabljanju ter razvoju in
izvajanju podrobne metodološke podpore in
smernic za nacionalne in regionalne organe in
končne upravičence“ (8 DČ – BE, BG, CY, EE,
EL, PL, RO, SK) in Izjava 18 „Izmenjava
znanja in izkušenj ter razširjanje dobre prakse
na nacionalni ravni in/ali na ravni EU o
izboljšanju
razširjenih
slabosti/pomanjkljivosti/napak“ (8 DČ – BE,
CY, EL, LU, PT, RO, SK, UK) imata enako
težo
• Izjava 12 „Potreba po več in boljših virih ter
gradnja upravnih zmogljivosti“ (6 DČ – ES,
HR, IT, PT, RO, SK)
Opravljena je bila tudi dodatna analiza posameznih najpomembnejših področij porabe EU, ki
potrjuje težnje konsolidiranih odgovorov, razen naslednjega:
•
•
Za SKP in kohezijsko politiko so države članice prav tako razvrstile kot „zelo
pomembno“ za temeljne vzroke za napake zadostno znanje o uporabi pravil o javnem
naročanju ali državni pomoči, in samo za SKP – zapletena pravila o upravičenosti.
Za kohezijsko politiko so države članice prav tako razvrstile kot „ni pomembno“ za
temeljne vzroke za napake boljšo uporabo informacij za odkrivanje in popravljanje
napak.
Države članice so navedle primere ukrepov za obravnavanje temeljnih vzrokov za napake:
i) Poenostavitev pravil
Več držav članic, na primer DE, EL, FR, HR, HU, PT, SE, UK, je menilo, da so zapletena
pravila, naraščajoče število zakonodajnih razlik in razlik v sodni praksi ter pravnih in revizijskih
razlik pri razlagi različnih pravnih določb in predpisov, prekomerna revizijska dokumentacija in
upravno breme, potrebe po gradnji upravnih zmogljivosti, težave pri uporabi izjem od splošnih
pravnih predpisov ali pravil med glavnimi vzroki za visoka tveganja in napake pri odhodkih EU.
Države članice, npr. CZ, DE, DK, FI, FR, LT, LU, LV, MT, NL, PT, SI, SK, UK, so glede
izboljšanja razmer navedle, da si še naprej prizadevajo za poenostavitev, kot na primer za
racionalizacijo nacionalnih pravil o upravičenosti na najmanjšo potrebno mero in proti
2
čezmernemu prenašanju predpisov EU, s poenostavljenim obračunavanjem stroškov, pavšalnimi
nepovratnimi sredstvi, uporabo posrednih stroškov ali stroškov na enoto ali povprečnih stroškov,
uvedbo standardne stopnje za posredne stroške ali možnosti pavšala, ki so predvideni v pravnem
okviru in povezanih delegiranih aktih.
Primer je navedla DE 3, ki je odgovorila, da „je bil za operativni program ESS 2014–2020 na
zvezni ravni sistem poravnave za pet smernic za pomoč uspešno poenostavljen, tako da se
posamezno poravnavajo samo izdatki za osebje in honorarji za strokovno osebje. Vse druge
stroškovne postavke, kot so posredni administrativni in materialni stroški, se zdaj poravnava z
uporabo pavšala, poleg izdatkov za osebje in honorarjev, ki se poravnavajo posamezno. Za
izdatke, poravnane z uporabo pavšala, niso potrebni podporni dokumenti.“
Treba je omeniti, da so države članice na
splošno menile, da so ukrepi za poenostavitev
pozitivna izkušnja in dobra praksa.
Države članice so z možnostmi za
poenostavitev pridobile praktične izkušnje.
Vendar je potrebna nadaljnja poenostavitev,
zlasti glede zmanjšanja upravnega bremena in
učinkovitosti
nadzora
ob
vzdrževanju
razumnih stroškov.
ii) Nadaljnje izboljšanje sistemov in spodbujanje dobrih praks
Države članice si še naprej prizadevajo za izboljšanje sistemov za upravljanje evropskih
strukturnih in investicijskih skladov (v nadaljnjem besedilu: skladi ESI) z osredotočanjem na
preventivne ukrepe in dobre prakse na številnih področjih, na primer:
•
•
•
•
priprava načrta za izvajanje javnih naročil, vzpostavitev posebne svetovalne skupine za
javna naročila in sistema IT za javna naročila,
izvajanje upravljalnega preverjanja in revizij sistemov (zlasti v zvezi z javnimi naročili in
pravili o državni pomoči) pred plačilom izdatkov EU in/ali pred končnim plačilom, če in
kjer je to mogoče,
izvajanje akcijskih načrtov, zlasti v zvezi s prekinitvijo rokov za plačila in začasnimi
ustavitvami, kar obravnava temeljne vzroke za napake, slabosti v upravljavskih in
kontrolnih sistemih in pomanjkljivosti pri porabi sredstev EU,
izvajanje srečanj z upravičenci, deležniki in lokalnimi organi, ki so pomembni prejemniki
nepovratnih sredstev in sredstev EU za razpravljanje o splošni upravičenosti, javnih
naročilih, državni pomoči in drugih vprašanjih ter pripravo študij primerov dobrih praks.
Predhodna pogojenost na področju javnih naročil in državne pomoči je bila koristna za
določitev preventivnih ukrepov in izboljšanje sistemov za programsko obdobje 2014–
2020.
Države članice so zavezane zagotavljanju
učinkovitega delovanja upravljavskih in
kontrolnih sistemov. Vendar so še naprej
potrebni boljše strokovno znanje in izkušnje,
izmenjava izkušenj in razširjanje dobre prakse
na ravni EU in nacionalni ravni.
iii) Krepitev preventivnih in popravljalnih zmogljivosti
Več držav članic (npr. AT, BE, CY, LU, IE, PL, PT, SK) je poudarilo pomen proaktivnih
preventivnih ukrepov, ukrepov za odkrivanje in popravljalnih ukrepov v SKP in kohezijski
3
Delovni dokument služb Komisije, stran 250.
3
politiki s posebnim poudarkom na primer na rednem usposabljanju, celovitih smernicah in
natančnih kontrolnih seznamih, ter odpravo pogojev, ki jih je težko izpolniti ali preveriti. Drugi
ukrepi vključujejo srečanja med pristojnimi nacionalnimi in regionalnimi organi ter predstavniki
projektov EU in deležniki (zlasti za razpravljanje o upravljanju in delovanju skladov ESI, pravilih
o upravičenosti itd.) ter sistem za ocenjevanje tveganja, ki bi omogočil osredotočanje preverjanj
na tvegane kategorije izdatkov. Za investicijske ukrepe je omenjeno tudi novo računalniško
navzkrižno preverjanje stalnih plačil in že izvršenih plačil skupaj z okrepljenim navzkrižnim
preverjanjem geografskih informacij, navedenih v vlogi za pomoč, in informacij, zbranih med
obiski na kraju samem.
Več držav članic, na primer CZ, LT, LV, NL, RO, SI, je v okviru SKP omenilo izvajanje
akcijskih načrtov za odpravo napak, ki se jih redno pošilja Komisiji. FR je poudarila, da sta
akcijska načrta za EKJS in EKSRP prispevala k obravnavanju nekaterih tveganj in temeljnih
vzrokov za napake.
Nekatere države članice so izpostavile izboljšanja svoje preventivne zmogljivosti, ki so bila
prilagojena programskemu obdobju 2014–2020. PL 4 je na primer navedla, da je za kohezijo
„Evropska komisija izvajala mehanizem predložitve letnih izkazov odhodkov, ki sta jim priložena
izjava o upravljanju in letni povzetek končnih poročil revizij in inšpekcijskih pregledov, kar je
prispevalo k krepitvi kontrolnih dejavnosti pred razkritjem odhodkov v letnih izkazih“.
Pridobljene izkušnje so vodile k okrepljeni
preventivni in popravljalni zmogljivosti ter
funkcionalnostim IT, ki krepijo učinkovitost
kontrol.
iv) Analiza tveganja
Nekatere države članice, na primer BG, DE, FR, MT, NL, so pojasnile, da sta ocenjevanje in
analiza tveganja neprekinjen postopek, ki bi moral upoštevati različne rezultate kontrol in revizij,
zlasti da bi opredelil temeljne vzroke za napake.
PL 5 je navedla „predhodno oceno, ki je bila izvedena v zvezi s preverljivostjo in možnostjo
kontrole posebnih ukrepov v okviru programov za razvoj podeželja za obdobje 2014–2020.
Sklicevala se je na smernice Komisije na področju ‚Preverljivosti in možnosti kontrole ukrepov:
ocena tveganja napak‘. Ocena je upoštevala prakse, izkušnje in rezultate kontrol iz predhodnega
programskega obdobja“.
CY 6 je v zvezi s kohezijo odgovoril, da „je bila razvita metodologija vzorčenja, ki upošteva
oceno ugotovljenih tveganj in izvaja učinkovite, preventivne in sorazmerne ukrepe za boj proti
goljufijam“.
ES 7 je v zvezi z ESS omenila, da „je bil pripravljen sistem za analizo tveganj in preprečevanje
goljufij, ki ga sestavlja instrument za samoocenjevanje za ugotavljanje in obravnavanje tveganj
pri odhodkih EU za obdobje 2014–2020“. HU 8 je poudarila tudi, da „organi upravljanja izvajajo
letno oceno tveganja goljufij v skladu s smernicami Komisije na to temo“.
Države članice so bile mnenja, da se je
manjšim napakam nemogoče izogniti ob
4
Delovni dokument služb Komisije, stran 355.
Delovni dokument služb Komisije, stran 357.
6
Delovni dokument služb Komisije, stran 189.
7
Delovni dokument služb Komisije, stran 448.
8
Delovni dokument služb Komisije, stran 279.
5
4
Tehnike za analizo tveganj prispevajo k boljši
ciljni usmerjenosti kontrol in sredstev. Vendar
se je manjšim napakam nemogoče izogniti ob
vzdrževanju razumnih stroškov.
vzdrževanju razumnih stroškov.
v) Povezava med podlago za plačilo in ocenjeno stopnjo napake pri odhodkih EU
Glede povezave med podlago za plačilo (povračilo stroškov in pravice) in stopnjo napak na
najpomembnejših področjih porabe EU so odgovori držav članic zelo različni.
Več držav članic je sprejelo argument, da takšna povezava obstaja. IE 9 je na primer poudarila, da
„je soodvisnost med podlago za plačilo in stopnjo napake očitna. V primerih, ko je podlaga za
plačilo bolj statična, tako kot na področjih, na katerih izračuni temeljijo na pravicah, ki se v
določenem obdobju ne spreminjajo preveč, je stopnja napake večinoma nizka. V zapletenejših
shemah, kot so tiste, ki vključujejo zagotavljanje informacij, kot so računi in potrdila, ki
predstavljajo podlago za plačilo, je tveganje napak veliko večje. Izkušnja ESS je, da bolj ko so
zapleteni podlaga in pravila za plačilo, večje je tveganje napak, povezanih s takšnimi plačili.
Vendar pa se za ESRR stopnja napake povečuje, kadar koli pride do znatne zamude med
izvajanjem in potrditvijo projekta“.
Druge države članice so glede kmetijske in kohezijske politike zavzele drugačna stališča. LV 10 je
na primer omenila, da „je stopnja napake bolj odvisna od narave projekta kot od odhodkov.
Ukrepi podpore za naložbe predstavljajo veliko večje tveganje za napako kot podporni ukrepi za
neposredno plačilo / plačilo na površino, ker je izvajanje ukrepov podpore za naložbe zapleteno,
obsežno in dolgotrajno, temelji na uspešnosti zapletenih, natančnih preverjanjih in zahteva veliko
človeških virov“.
Države članice imajo zelo različna mnenja o
možni povezavi med podlago za plačilo
(povračilo stroškov in pravice) in stopnjo
napake.
2.2. SMOTRNOST POSLOVANJA PRORAČUNA EU
Države članice so navedle primere povezav med prednostnimi nalogami EU v okviru strategije
Evropa 2020 (vključno z Obzorjem 2020) in nacionalnimi prednostnimi nalogami. Omenile so
tudi ukrepe, sprejete za doseganje sinergij in dopolnilnih učinkov med skladi ESI in nacionalnimi
programi. V odgovorih držav članic so bile posebno poudarjene povezave med političnimi
prednostnimi nalogami EU in projekti, ki jih financira EU, pa tudi s tem povezana sistem,
usmerjen v rezultate, in spremljanje.
i) Povezovanje političnih prednostnih nalog EU in nacionalnih prednostnih nalog
Več držav članic, na primer CY, CZ, EL, FR, HU, IE, LU, MT, PT, PL, SI, SK, UK, je pojasnilo,
da sporazumi o partnerstvu opredeljujejo razvojne potrebe posamezne države in določajo
povzetek glavnih rezultatov, ki se pričakujejo za vsak izbrani tematski cilj (prenos ciljev
strategije Evropa 2020), kot zahteva zakonodaja EU. Prav tako usmerjajo sredstva na omejeno
število področij politike, s čimer prispevajo k ciljem strategije Evropa 2020. To osredotočanje
zagotavlja seznam enajstih tematskih ciljev, ki neposredno uresničujejo cilje strategije Evropa
2020. S tem je zagotovljeno usmerjanje financiranja na ključne teme rasti, s čimer se poveča
učinek naložb EU.
9
Delovni dokument služb Komisije, stran 290.
Delovni dokument služb Komisije, stran 304.
10
5
Pomembno število držav članic, vključno s CZ, CY, DE, DK, EL, FR, HU, IE, LT, RO, SI, je
podalo izčrpnejše odgovore o raziskovalnih in razvojnih programih in dosežkih ter o povezavah
med prednostnimi nalogami EU in nacionalnimi prednostnimi nalogami ter s tem povezani
skladnosti z Obzorjem 2020.
IE 11 je na primer poudarila, da „so nacionalne prednostne naloge za raziskave in inovacije
določene v programu za prednostno razvrščanje raziskav, ki zajema petletno obdobje 2013–2017.
Strategija za prednostno razvrščanje je bila razvita v obdobju 2011–2012, nanjo pa so močno
vplivale nastajajoče teme in struktura Obzorja 2020. Zato so nacionalni programi in programi EU
tesno usklajeni“.
Države članice so navedle tudi primere sinergij med programi EU in nacionalnimi programi.
CY 12 je na primer omenil, da „se boljše usklajevanje in največje možne sinergije med vsemi
skladi dosega predvsem z delom Usmerjevalnega odbora za načrtovanje in strateško spremljanje.
Sinergije in dopolnilne učinke med skladi ESI in nacionalnimi programi se doseže, ker so vsi
ukrepi, ki prejmejo financiranje iz skladov ESI ali iz nacionalnih sredstev, del sektorskih
nacionalnih strategij (npr. digitalna strategija, strategija za ravnanje z odpadki, strategija za
prilagajanje podnebnim spremembam itd.)“.
Države članice so zavezane krepitvi
osredotočanja na povezovanje političnih
prednostnih nalog EU, kot sta Evropa 2020 in
Obzorje 2020, ter nacionalnih prednostnih
nalog.
ii) Povezovanje projektov, ki jih financira EU, in političnih prednostnih nalog EU
Več držav članic, na primer DE, PT, UK, je navedlo, da regulativni okvir EU za programsko
obdobje 2014–2020 zahteva povezavo med prednostnimi nalogami EU in uporabo skladov ESI.
Cilji so določeni v sporazumih o partnerstvu in posameznih operativnih programih za vsak sklad
ESI. Države članice, na primer PT, so omenile tudi prispevek nekaterih tematskih področij, kot so
raziskave in razvoj, zaposlovanje in socialna vključenost, k prednostnim nalogam EU.
DE 13 je poudarila zlasti, da „je izhodiščna točka strategije za vsak operativni program ESRR,
krepitev prispevka zadevne zvezne dežele (Bundesland) k pametni, trajnostni in vključujoči rasti
v Evropi in obravnavanje skupnih vprašanj pomoči iz sklada ESI. Tematski cilji in prednostne
naložbene naloge, ki jih določi vsaka dežela (Land), so že bili povezani s strategijo Evropa 2020.
Kazalniki izložkov so bili uvedeni na ravni projektov. Ker je vsaka prednostna os in tako tudi
vsak ukrep del sistema ocenjevanja/smotrnosti poslovanja, ki zagotavlja izpolnjevanje posebnih
ciljnih vrednosti, kot so kazalniki rezultatov, obstaja samodejna povezava s cilji strategije Evropa
2020. Zato (dejansko) ni bil / ne bo vzpostavljen dodaten sistem za merjenje“.
RO 14 je odgovorila, da „so bili operativni programi, ki so financirani iz skladov ESI za obdobje
2014–2020, oblikovani predvsem ob upoštevanju ciljev strategije Evropa 2020, priporočil za
posamezno državo in zadevnih evropskih sektorskih strategij.“
Politične prednostne naloge EU, kot je
Evropa 2020, so povezane s projekti, ki jih
financira EU, predvsem z okvirom smotrnosti
11
Delovni dokument služb Komisije, stran 290.
Delovni dokument služb Komisije, stran 191.
13
Delovni dokument služb Komisije, stran 253.
14
Delovni dokument služb Komisije, stran 402.
12
6
poslovanja, ki ga določajo sporazumi o
partnerstvu in operativni programi.
iii) V rezultate usmerjeni sistem projektov, ki jih financira EU
Več držav članic, na primer AT, DE IE, FR, LU, SI, SK, UK, je navedlo, da je usmerjenost
programov in projektov v rezultate določena v skladu s pravnimi zahtevami za obdobje 2014–
2020. Sklicujejo se na opredelitev dobro premišljene intervencijske logike za vsako oblikovanje
programa, ki posebne cilje, ki jih je treba doseči, povezuje s kazalniki (finančni kazalniki,
kazalniki izložkov, kazalniki rezultatov) z izhodišči, mejniki in cilji. Vendar pa zagotavljanje
skladnosti terminologije, povezane s smotrnostjo poslovanja, ostaja izziv.
Države članice izražajo različna stališča o koristnosti določanja ciljev na vseh ravneh izvajanja.
CZ 15 je na primer navedla, da „so bili v okviru načrtovanja za vsak posebni cilj določeni
kazalniki, da se zagotovi merljivost izložkov in povezanih rezultatov, ki se nanašajo neposredno
na cilje programa,“ in da „se na splošno raje osredotočamo predvsem na povezavo med
količinsko opredeljenimi kazalniki in kazalniki rezultatov, namesto da spremljamo kazalnike
rezultatov na ravni projektov. Glede na naravo kazalnikov rezultatov je pogosto težko spremljati
in ocenjevati tako natančno“.
AT 16 je odgovorila, da za kmetijstvo „obstaja povezava z nacionalnimi določbami in da bi
povezava na ravni projektov vključevala več birokracije“.
DE 17 je pojasnila, da „nabor kazalnikov meri, ali so bili cilji doseženi, z uporabo kazalnikov
izložkov na ravni projektov in kazalnikov rezultatov na ravni programov. Na ravni projektov niso
določeni kazalniki rezultatov (v skladu s pravnimi podlagami). Kazalniki rezultatov kažejo vse
spremembe stanja in redno merijo relativni delež. Tega ni mogoče storiti za posamezne projekte.
Domneva se, da je potrebno določeno število projektov, da spremembe postanejo očitne in jih je
mogoče izmeriti. Zato se klasične kazalnike rezultatov ocenjuje samo na ravni programov.“
Razmišljanja držav članic se spreminjajo in se
ob prizadevanjih za uvedbo okvirov smotrnosti
poslovanja nagibajo k osredotočanju na
rezultate. To zagotavlja, da imajo programi in
projekti EU učinek na številne različne načine
in na več ravneh. Vendar pa zagotavljanje
skladnosti
terminologije,
povezane
s
smotrnostjo poslovanja, ostaja izziv.
iv) Okvir za spremljanje
Na splošno države članice spremljanje v rezultate usmerjenih sistemov vidijo s širšega vidika, pri
čemer navajajo predhodne ocene za namen priprave partnerskih sporazumov in operativnih
programov in/ali druge ocene, študije in ocene učinka, ki so predvidene za obdobje 2014–2020.
Njihovi odgovori vsebuje tudi različna sklicevanja na nenehno in redno ocenjevanje ter stalno
spremljanje dosežkov splošnih in posebnih ciljev, (splošnih) kazalnikov izložkov in kazalnikov
rezultatov. Nekatere države članice (na primer DE, FR, PL) so navedle tudi določanje vrednosti
ciljev in mejnikov za leto 2023.
15
Delovni dokument služb Komisije, stran 204.
Delovni dokument služb Komisije, stran 124.
17
Delovni dokument služb Komisije, stran 254.
16
7
Natančneje, več držav članic se je sklicevalo na nekatere regulativne določbe, ki bi krepile
zanesljivost podatkov za spremljanje izvajanja ciljev politike v obdobju 2014–2020, kot so
obvezna uporaba skupnih kazalnikov z izhodišči, mejniki in cilji ter enotni standardi za merjenje
po vsej EU.
BE 18 je odgovorila, da „je cilj sistema spremljanja operativnega programa ‚Valonija-2020.EU‘
spremljanje uresničevanja ciljev in doseganja ciljev določenih kazalnikov. Poleg tega so bili
opredeljeni mejniki za spremljanje napredka rezultatov, ki bodo vodili k izpolnitvi ciljev.
Nazadnje načrt ocenjevanja za Valonijo, ki ga je Odbor za spremljanje potrdil 11. decembra
2015, predvideva izvajanje ocenjevanj, da se oceni izpolnjevanje ciljev glede na os (s posebnim
poudarkom na zaposlovanju)“.
FR 19 je navedla, da „bo za ERSS spremljanje izložkov izvedeno na ravni projektov, spremljanje
rezultatov pa na makroravni glede na posebne cilje, ki jih je treba doseči. Predpisi ne določajo
spremljanja kazalnikov rezultatov na ravni projektov. Za ESS se spremljanje izložkov in
rezultatov izvede na ravni projektov“.
Nazadnje se lahko z vidika organizacijske ureditve navede primer HU 20 s „skupino za spremljanje
in ocenjevanje, ki spremlja kazalnike, politične kazalnike in horizontalne zahteve, opredeljene v
sistemu za spremljanje in informacije, in tudi osrednjo enoto za spremljanje, ki med drugim
mesečno spremlja kazalnike uspešnosti v sodelovanju z organi upravljanja“.
Države članice preučujejo, kako kratkoročno,
srednjeročno in dolgoročno spremljati
napredek v smeri doseganja ciljev in
rezultatov financiranja EU.
2.3. SPREMLJANJE
IZVAJANJA PRIPOROČIL
RAČUNSKEGA
SODIŠČA DRŽAVAM
ČLANICAM
Države članice so skoraj soglasno odgovorile, da so vzpostavile sisteme za spremljanje izvajanja
priporočil Računskega sodišča, oblikovanih v njegovih letnih in posebnih poročilih. Nekatere
države članice so pojasnile, da izvajanje priporočil Računskega sodišča in Komisije spremljajo
organi, pristojni za upravljanje sredstev EU, vključno s certifikacijskimi organi in revizijskimi
organi. Vendar pa se postopki spremljanja razlikujejo:
DK 21 je za EKSRP/EKJS navedla, da „je Danska agencija za kmetijstvo in ribištvo od leta 2012
sistematično spremljala izvajanje vseh priporočil iz revizij. Vodstvo je vsako četrtletje obveščeno
o dosežkih in lahko sprejme ustrezne ukrepe. Pristojne enote prejmejo tudi poročila, posebna
poročila itd. v vednost, tudi če ne zajemajo posebnih priporočil za Dansko“.
DE, IE in LU so navedle, da se izvajanje priporočil Računskega sodišča spremlja tudi v različnih
forumih na ravni EU, ki jih organizira Komisija, ali med strukturiranimi dvostranskimi srečanji s
Komisijo. LU in SE sta navedli, da poročila Računskega sodišča in z njimi povezane sklepe Sveta
obravnavajo delovne skupine Sveta.
18
Delovni dokument služb Komisije, strani 132–133.
Delovni dokument služb Komisije, stran 245.
20
Delovni dokument služb Komisije, strani 283–284.
21
Delovni dokument služb Komisije, stran 215.
19
8
PT 22 je odgovorila, da „se trenutno razvija informacijski sistem. Zajemal bo vse informacije o
preverjanjih/revizijah v zvezi s skladi in rezultate teh preverjanj in revizij. Ta sistem se bo
uporabljal za spremljanje izvajanja priporočil in odpravo ugotovljenih napak.“
Glede medsektorskega spremljanja izvajanja na nacionalni ravni je DE 23 navedla, da „pristojni
zvezni in regionalni organi redno skupaj razpravljajo o najpogostejših virih napak in možnih
ukrepih za njihovo odpravo. To vključuje tudi vzpostavitev tematskih zveznih in regionalnih
delovnih skupin za ugotovitve ERS, ki so sistemske in nadregionalne (npr. strokovna skupina za
javna naročila in državno pomoč revizijskega organa za sklade ESI)“.
Nazadnje je AT 24 navedla, da „v letnih ali posebnih poročilih ERS načeloma ni priporočil za
posamezne države članice. Opisi ugotovitev so običajno zelo splošni in pogosto niso namenjeno
niti določeni državi članici niti določenemu programu ali projektu. Zaradi tega je spremljanje
izvajanja težje. Za ESRR se v vsakem primeru izvede ustrezno spremljanje izvajanja posameznih
ugotovitev revizij“.
Države članice so zavezane spremljanju
izvajanja priporočil Računskega sodišča,
vendar so sistemi in postopki za spremljanje
izvajanja zelo različni.
3.
ZAKLJUČEK
Komisija je zavezana nadaljnjemu tesnemu sodelovanju z državami članicami v smeri manjše
stopnje napak, izboljšanega finančnega upravljanja in dodane vrednosti proračuna EU.
Države članice v svojih odgovorih kažejo, da se zavedajo glavnih temeljnih vzrokov za napake in
so predane nadaljnjemu delu za zagotavljanje učinkovitega delovanja upravljavskih in kontrolnih
sistemov. Države članice obravnavajo temeljne vzroke za napake z uporabo različnih možnosti za
poenostavitev in krepitvijo svoje preventivne in popravljalne zmogljivosti, zlasti na podlagi
pridobljenih izkušenj, okrepljenih informacijskih tehnologij, orodij za podatkovno rudarjenje in
tehnik za obvladovanje tveganj. Države članice po potrebi tudi izvajajo akcijske načrte, o katerih
redno poročajo Komisiji. Predhodna pogojenost, zlasti na področju javnih naročil in državne
pomoči, je bila uporabljena tudi za določitev preventivnih ukrepov in izboljšanje sistemov za
programsko obdobje 2014–2020.
Odgovori potrjujejo, da države članice uporabljajo večletni cikel kontrol in revizij ter da se lahko
popravljalni ukrepi izvajajo do zaključka programskega obdobja. V zvezi s tem je Poljska 25
poudarila, da „je treba letno stopnjo napake, ki jo izračuna Računsko sodišče, obravnavati v
okviru večletne narave posredovanj EU (vključno z neto finančnimi popravki in izterjanimi
zneski)“. Države članice so bile tudi mnenja, da se je manjšim napakam nemogoče izogniti ob
vzdrževanju razumnih stroškov.
Države članice so zavezane zagotavljanju povezave med političnimi prednostnimi nalogami EU
na področju pametne, trajnostne in vključujoče rasti in nacionalnimi prednostnimi nalogami.
Njihovi odgovori kažejo, da pri opredelitvi naravnanosti nacionalnih politik, usmerjanju razvoja
in izvajanju nacionalnih ukrepov, npr. v skladu s priporočili za posamezne države, upoštevajo
prednostne naloge EU.
22
Delovni dokument služb Komisije, stran 386.
Delovni dokument služb Komisije, stran 255.
24
Delovni dokument služb Komisije, stran 126.
25
Delovni dokument služb Komisije, stran 469.
23
9
Odgovori iz tega leta kažejo, da so politične prednostne naloge EU povezane s projekti, ki jih
financira EU, predvsem z okvirom smotrnosti poslovanja, ki ga določajo sporazumi o partnerstvu
in operativni programi, o katerih se dogovorijo Komisija in države članice. Razmišljanja držav
članic se spreminjajo in se ob prizadevanjih in namenjanju sredstev za uvedbo okvira splošnih
ciljev, posebnih ciljev in operativnih ciljev nagibajo k osredotočanju na rezultate. To zagotavlja,
da imajo programi in projekti EU učinek na številne različne načine in na več ravneh. Vendar pa
zagotavljanje skladnosti terminologije, povezane s smotrnostjo poslovanja, ostaja izziv. Zato se
mora nadaljevati osredotočanje na smotrnost poslovanja proračuna EU.
Države članice so zavezane spremljanju izvajanja priporočil Računskega sodišča, vendar so
sistemi in postopki za spremljanje izvajanja zelo različni.
10
11
PRILOGA I: KONSOLIDIRANI
REZULTATI ZA VSE DRŽAVE ČLANICE ZA SKUPNO KMETIJSKO POLITIKO TER EKONOMSKO, SOCIALNO IN
TERITORIALNO KOHEZIJO
Graf 1 – Glavni temeljni vzroki na najpomembnejših področjih porabe EU, razvrščeni glede na kategorijo „zelo pomembno“
12
Graf 2 – Glavni temeljni vzroki na najpomembnejših področjih porabe EU, razvrščeni glede na kategorijo „ni pomembno“
13