Mag. Miroslav Mozetič - Ustavno sodišče Republike Slovenije

Dan ustavnosti
Ustavno sodišče, 17. decembra 2015
(slavnostna seja)
Pozdrav predsednika
Spoštovani:
Predsednik Republike gospod Borut Pahor
Predsednik Državnega zbora gospod dr. Milan Brglez
Predsednik Državnega sveta gospod Mitja Bervar
Predsednik Vrhovnega sodišča gospod Branko Masleša in drugi predstavniki
pravosodja
Doyen diplomatskega zbora msgr. Juliusz Janusz
Sodnik Sodišča Evropske Unije gospod dr. Marko Ilešič
Sodnik splošnega sodišča Evropske unije gospod Miro Prek
Spoštovana Varuhinja človekovih pravic gospa Vlasta Nussdorfer
Spoštovani predstavniki drugih posebnih ustavnih institucij
Spoštovani predstavniki verskih skupnosti:
ljubljanski nadškof in metropolit mgsr. Stanislav Zore
evangeličanski škof mag. Geza Filo
paroh Srbske pravoslavne cerkve v Ljubljani, jerej Aleksandar Obradović
Spoštovana dekan Pravne fakultete v Ljubljani prof. Miha Juhart
Vodje poslanskih skupin
Prav posebej pozdravljene nekdanje sodnice in sodniki Ustavnega sodišča
In seveda tudi vsi, ki Vas nisem posebej omenil. Vsi, prav vsi prisrčno pozdravljeni in
dobrodošli na slavnostni seji Ustavnega sodišča v počastitev dneva ustavnosti.
posebej pozdravljen naš slavnosti govornik akademik prof. dr. Marijan Pavčnik.
Spoštovani, dovolite mi, da predno predam besedo našemu cenjenemu slavnostnemu
govorniku, tudi sam povem nekaj uvodnih besed.
Dan ustavnosti, ki ga praznujmo kot opomin, da je treba Ustavo, ki pomeni vrednostno
podstat naše državne skupnosti jemati resno, je na nek način tudi dan Ustavnega
sodišča. Kako je to pomembna in obenem zelo težka in odgovorna naloga, se morda
prav posebej zavedamo ali bi se vsaj morali zavedati v teh ne preveč lahkih in
enostavnih razmerah, ne le v Sloveniji, temveč tudi v Evropski Uniji.
Dan ustavnosti smemo šteti tudi za dan Ustavnega sodišča, saj je Ustavno sodišče
najvišji varuh in garant ustavnosti in zakonitosti ter varuh človekovih pravic in temeljih
svoboščin. Seveda ne edini, saj je spoštovanje Ustave s strani vseh, zlasti vseh treh
vej oblasti, temeljna zahteva ustavno-pravne države. Zdi se, da je zavedanje tega
pogosto še preveč šibko.
Ustavno sodišče, ali natančneje, vseh devet sodnic in sodnikov trenutne sestave se te
svoje pristojnosti in odgovornosti dobro zaveda in prepričani smo, da jih izvršujemo v
dobri veri in pošteno ter z vso odgovornostjo.
Tako smo v letošnjem letu sprejeli prek 70 vsebinskih odločitev (odločb). Odločali smo
o vrsti pomembnih ustavnopravnih vprašanj, čeprav se v javnosti največ govori le o
dveh, treh zadevah, ki so predvsem politično izpostavljene. Druge za našo medijsko
sceno niso zanimive.
So pa bili, morda ravno zaradi teh dveh letošnjih in še zaradi nekaterih lanskih zadev,
Ustavno sodišče in posamezni sodniki predmet neupravičenih napadov, kajti težko je
te napade, pa naj prihajajo od politikov (levih ali desnih), piscev pisem bralcev ali
posameznih medijev, poimenovati kritika. Ne bi želel špekulirati o vzrokih za take
napade, a več kot očitno je, da je moteča trenutna sestava, ali vsaj njen večinski del,
saj kot berem v enem od medijev » z njo (s trenutno sestavo) Slovenija nima sreče,
saj je ta sestava preimenovala Titovo cesto, dopustila volitve med počitnicami,
dopustila polno financiranje zasebnega (katoliškega) šolstva, dopustila dva
referenduma o pravicah manjšine, tistega o načinu upravljanja državnega premoženja
pa ne.« Naštete odločitve in še poglavitni greh, da smo bili vsi izvoljeni, ko je bil JJ
predsednik vlade, so, kot je mogoče razbrati iz navedenih napadov, kronski dokaz o
nekompetentnosti te sestave. Morda je pa problem le v tem, da ta sestava ni "naša",
pa naj to pomeni karkoli.
Takšni in podobni napadi ne vplivajo na naše delo in odločanje. Zaradi njih ne bomo
ravnali in odločali drugače. Smo pa vedno z vso resnostjo prebirali kritične zapise o
naših odločitvah in jih pogosto tudi upoštevali pri poznejšem odločanju. Takih kritik
smo in bomo vedno veseli.
Spoštovani!
Naj izkoristim to priložnost za iskrene čestitke in voščila k prihajajočim praznikom.
Sedaj pa vabim akademika prof. Marijana Pavčnika, katerega kritične zapise in analize
naših odločitev vedno skrbno preberemo, da nam predstavi svoj slavnostni govor.