1. No category

Svet
Evropske unije
Bruselj, 7. marec 2017
(OR. en)
7057/17
TRANS 97
SPREMNI DOPIS
Pošiljatelj:
za generalnega sekretarja Evropske komisije:
direktor Jordi AYET PUIGARNAU
Datum prejema:
Prejemnik:
6. marec 2017
Št. dok. Kom.:
COM(2017) 112 final
Zadeva:
POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU o
uporabi Direktive Sveta 95/50/es o enotnih postopkih kontrol cestnega
prevoza nevarnega blaga v državah članicah
generalni sekretar Sveta Evropske unije Jeppe TRANHOLM-MIKKELSEN
Delegacije prejmejo priloženi dokument COM(2017) 112 final.
Priloga: COM(2017) 112 final
7057/17
tu
DGE 2A
SL
EVROPSKA
KOMISIJA
Bruselj, 6.3.2017
COM(2017) 112 final
POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU
O UPORABI DIREKTIVE SVETA 95/50/ES O ENOTNIH POSTOPKIH KONTROL
CESTNEGA PREVOZA NEVARNEGA BLAGA V DRŽAVAH ČLANICAH
SL
SL
KAZALO
POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU O UPORABI
DIREKTIVE SVETA 95/50/ES O ENOTNIH POSTOPKIH KONTROL CESTNEGA
PREVOZA NEVARNEGA BLAGA V DRŽAVAH ČLANICAH
1.
Uvod ........................................................................................................................................ 3
2.
Povezana zakonodaja EU ..................................................................................................... 3
3.
Uporaba Direktive 95/50/ES ................................................................................................ 4
4.
Poročila držav članic EU in Norveške................................................................................ 4
5.
Priporočilo glede sporočanja kontrol, ki zadevajo cestni prevoz nevarnega blaga ...... 5
6.
Izračun podatkov ................................................................................................................... 5
7.
Gibanje kontrol in njihovi rezultati ..................................................................................... 5
8.
Primerjava podatkov ............................................................................................................. 6
8.1
Pogostost kontrol ................................................................................................................... 6
8.2
Razvrstitev kontrol po kraju porekla .................................................................................. 7
8.3
Delež prevoznih enot, ki niso v skladu s predpisi ............................................................. 7
8.4
Razvrstitev prevoznih enot, ki niso v skladu s predpisi, po kraju porekla .................... 7
8.5
Pogostost umika prevoznih enot iz prometa ...................................................................... 7
8.6
Razvrstitev po kategorijah tveganja……………….......................................................... 7
8.7
Vrste kazni.............................................................................................................................. 8
9.
Sklepne ugotovitve ................................................................................................................ 8
2
1. UVOD
Direktiva Sveta 95/50/ES o enotnih postopkih kontrol cestnega prevoza nevarnega blaga je
bila sprejeta 6. oktobra 1995 1, države članice pa so morale do 1. januarja 1997 sprejeti zakone
in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo.
Direktiva 95/50/ES določa, da mora vsaka država članica poslati Komisiji za vsako
koledarsko leto najpozneje dvanajst mesecev po koncu tistega leta poročilo o uporabi te
direktive. 2 Direktiva tudi določa, da mora Komisija poslati Evropskemu parlamentu in Svetu
vsaj vsaka tri leta poročilo o tem, kako države članice uporabljajo to direktivo. 3
Poročilo Komisije temelji na letnih poročilih, ki jih pošljejo države članice. To je šesto
poročilo o uporabi Direktive Sveta 95/50/ES v državah članicah in zajema obdobje 2012–
2014. Prvo poročilo 4 je zajemalo obdobje 1997–1998, drugo poročilo 5 obdobje 1999–2002,
tretje poročilo 6 obdobje 2003–2005, četrto poročilo 7 obdobje 2006–2007 in peto poročilo8
obdobje 2008–2011.
Pogoji za varen cestni prevoz nevarnega blaga niso opredeljeni v Direktivi 95/50/ES, ampak v
povezani zakonodaji EU, kakor je opisano v nadaljevanju.
2. POVEZANA ZAKONODAJA EU
Do 30. junija 2009 se je uporabljala Direktiva Sveta 94/55/ES z dne 21. novembra 1994 o
približevanju zakonodaje držav članic glede prevoza nevarnega blaga po cesti 9, kakor je bila
spremenjena 10. Priloge k Direktivi 94/55/ES so vsebinsko enake prilogam k Evropskemu
sporazumu o mednarodnem prevozu nevarnega blaga po cesti(ADR) 11.
Direktiva 94/55/ES je bila 1. julija 2009 razveljavljena in nadomeščena z
Direktivo 2008/68/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. septembra 2008 o notranjem
prevozu nevarnega blaga 12, kakor je bila spremenjena 13. Direktiva 2008/68/ES ohranja pristop
Direktive 94/55/ES glede vključitve enakih tehničnih in upravnih določb, kot so tiste,
priložene k ADR, za vse prevoze na ozemlju EU.
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
13
UL L 249, 17.10.1995, str. 35, kakor je bila spremenjena z Direktivo Komisije 2004/112/ES z dne
13. decembra 2004 o prilagoditvi Direktive Sveta 95/50/ES tehničnemu napredku (UL L 367,
14.12.2004, str. 23).
Člen 9(1) Direktive.
Člen 9(2) Direktive.
COM(2000) 517 final, 6.9.2000.
COM(2005) 430 final, 15.9.2005.
COM(2007) 795 final, 13.12.2007.
COM(2010) 364 final, 7.7.2010.
COM(2013) 815 final, 25.11.2013.
UL L 319, 12.12.1994, str. 7.
Spremenjena z Direktivo Komisije 2004/111/ES z dne 9. decembra 2004 o prilagoditvi Direktive
Sveta 94/55/ES tehničnemu napredku (UL L 365, 10.12.2004, str. 25).
Evropski sporazum o mednarodnem prevozu nevarnega blaga po cesti, sklenjen v Ženevi
30. septembra 1957, kakor je bil spremenjen, pod okriljem Ekonomske komisije Združenih narodov za
Evropo (UNECE).
UL L 260, 30.9.2008, str. 13.
Nazadnje spremenjena z Direktivo Komisije 2014/103/EU z dne 21. novembra 2014 o tretji prilagoditvi
prilog k Direktivi 2008/68/ES Evropskega parlamenta in Sveta o notranjem prevozu nevarnega blaga
znanstvenemu in tehničnemu napredku (UL L 335, 22.11.2014, str. 15).
3
3. UPORABA DIREKTIVE 95/50/ES
Potem ko je sprejel Direktivo 94/55/ES, je Svet za dodatno izboljšanje varnosti pri prevozu
nevarnega blaga 6. oktobra 1995 sprejel Direktivo 95/50/ES o enotnih postopkih kontrol
cestnega prevoza nevarnega blaga. Ta direktiva vključuje usklajen kontrolni list, ki ga države
članice uporabljajo za take kontrole, in smernice za razvrščanje kršitev. Leta 2004 so bile
priloge k Direktivi spremenjene 14 tako, da od leta 2005 sistem razvrščanja kršitev vključuje tri
kategorije tveganja.
Te enotne kontrole zadevajo celoten cestni prevoz nevarnega blaga na ozemlju države članice
ali cestni prevoz nevarnega blaga, ki na njeno ozemlje vstopa iz tretjih držav, ne glede na
državo registracije prevozne enote. Cilj Direktive je zagotoviti naključne kontrole
reprezentativnega deleža pošiljk nevarnega blaga, ki se prevaža po cesti, in hkrati zajeti
obsežen del cestnega omrežja.
Kot preventivni ukrep ali če se ugotovijo kršitve na cesti, ki ogrožajo varnost, se lahko
kontrole opravijo tudi v prostorih podjetij. Direktiva 95/50/ES sicer ne zahteva poročanja o
teh kontrolah.
4. POROČILA DRŽAV ČLANIC EU IN NORVEŠKE
Države članice so bile pozvane, naj pri pripravi poročil uporabljajo kategorije tveganja iz
Priloge II k Direktivi 95/50/ES in da poročilo predstavijo v skladu s Prilogo III k Direktivi.
Norveška je predložila svoja letna poročila in prosila, da se vključijo v poročilo Komisije
Evropskemu parlamentu in Svetu.
Hrvaška se je EU pridružila 1. julija 2013, o kontrolah pa je začela poročati leta 2012. Večina
držav članic in Norveška so poročila večinoma predložile pravočasno. Nekatera nacionalna
poročila so bila predložena z zamudo zaradi upravnih postopkov za zbiranje, analizo in
predložitev informacij Komisiji, zlasti kadar ti postopki vključujejo več javnih organov.
Čeprav se je leta 2012 stanje glede na pretekla leta začasno izboljšalo, so se v naslednjih letih
spet pojavile zamude, tako da je morala Komisija znova pozvati države članice k predložitvi
in jim hkrati priporočiti, naj izboljšajo obliko in skladnost podatkov, ki se bodo predložili v
prihodnje.
Komisija je za celotno obdobje prejela poročila vseh držav članic, vendar so bile kljub
velikim izboljšavam nekatere informacije predložene v nepravilni obliki, saj so nekatere
države še vedno pošiljale ločena poročila na podlagi različnih pristojnosti na nacionalni ravni.
Poleg tega so bila nekatera poročila nepopolna ali napačno izpolnjena, zaradi česar so nastale
vrzeli, v preglednicah v tem poročilu pa so bili na mestih, označenih z „NP“ („Ni podatkov.“),
nerelevantni rezultati. Povzetek prispevkov držav članic je v prilogah k temu poročilu.
Pri analizi gibanja v poglavju 7 je treba upoštevati, da je do leta 2013 kazalnik za neskladnost
na Danskem nizek, in sicer zaradi napačne razlage števila prevoznih enot, ki niso v skladu s
predpisi. Ta napačna razlaga je bila popravljena v poročilu za leto 2014.
V predloženih poročilih več držav članic se navedeno število kršitev ne ujema s številom
prevoznih enot, ki niso v skladu s predpisi. Taka odstopanja se praviloma ne bi smela
pojavljati, saj bi države članice morale poročati le o najhujših kategorijah kršitev za vsako
prevozno enoto.
14
Direktiva Komisije 2004/112/ES z dne 13. decembra 2004 o prilagoditvi Direktive Sveta 95/50/ES
tehničnemu napredku (UL L 367, 14.12.2004, str. 23).
4
5. PRIPOROČILO GLEDE SPOROČANJA KONTROL, KI ZADEVAJO CESTNI PREVOZ NEVARNEGA
BLAGA
V prejšnjih poročilih Komisije so poudarjene nekatere sistematične nedoslednosti v
statističnih poročilih držav članic. Ker je enotno poročanje držav članic ključno za kakovost,
primerljivost in zanesljivost poročil Komisije, je Komisija leta 2011 sprejela priporočilo 15 za
izboljšanje kakovosti teh poročil.
Po objavi priporočila so se poročila močno izboljšala, ugotovljene pa so bile samo občasne in
manjše nedoslednosti.
Večina teh nedoslednosti, ki se sicer zmanjšujejo, se nanaša na število kršitev glede na
kategorijo tveganja 16. Odstavek 1.4 priloge k priporočilu Komisije poudarja, da je treba
poročati le o najbolj resnih kršitvah, tudi če je bilo zaznanih več kršitev. Zaradi tega mora biti
seštevek kršitev po kategorijah tveganja enak številu prevoznih enot, ki niso v skladu s
predpisi.
Zdi se, da se to načelo še ne uporablja pravilno v vseh državah članicah, saj se še vedno
poroča o številnih kršitvah na prevozno enoto.
Drugo pomembno vprašanje, ki ga obravnava priporočilo, je bil koncept kazni, naloženih
takrat, ko se kršitev zazna v času cestnih kontrol. Zaradi razlik v pravnih in upravnih
ureditvah nekatere države članice niso mogle slediti izidom sodnih postopkov, ki so sledili
kontrolam, pri katerih so se odkrile sumljive kršitve. Priporočilo predlaga skupen kompromis,
ki bi ga lahko uporabili v vseh državah članicah, in sicer evidentiranje odločitev, ki jih na
podlagi kontrol na kraju samem sprejme uradnik, pristojen za izvrševanje. Kljub temu
nekatere države članice še vedno ne morejo poročati o takih podatkih (tj. Francija in Malta).
6. IZRAČUN PODATKOV
Države članice morajo, če je to mogoče, predložiti oceno letne količine prevoza nevarnega
blaga v tonah ali tonah/km na svojem ozemlju. Za obdobje 2012–2014 je to oceno
predložilo 15 držav članic.
Za objektivno primerjavo med državami članicami je bila upoštevana količina prevoženega
nevarnega blaga iz Eurostatove podatkovne zbirke 17. Ti podatki se uporabljajo za oceno
pogostosti kontrol glede na obseg prometa. Statistični podatki Eurostata niso na voljo za
Malto, ker je Malti dovoljeno odstopanje od uporabe Uredbe (EU) št. 70/2012 Evropskega
parlamenta in Sveta z dne 18. januarja 2012 o statističnih poročilih v zvezi s cestnim
prevozom blaga. Obseg prevoza nevarnega blaga na Malti je ocenjen na podlagi podatkov, ki
jih je predložil malteški pristojni organ.
Statistični podatki Eurostata so prikazani v Prilogi IX k temu poročilu.
15
16
17
Priporočilo Komisije z dne 21. 2. 2011 o poročanju o kontrolah cestnega prevoza nevarnega blaga
(C(2011) 909 final).
Opredelitev kategorij tveganja in smernice kršitev, ki pripadajo tem kategorijam, so dane v Prilogi II k
Direktivi 95/50/ES, kakor je bila spremenjena z Direktivo 2004/112/ES.
Preglednica Eurostata „DS-073082“. Letni prevoz nevarnega blaga po cesti, po vrsti nevarnega blaga in
razvrščeno po prevoznih dejavnostih.
5
7. GIBANJE KONTROL IN NJIHOVI REZULTATI
Preglednica v Prilogi I prikazuje gibanje opravljenih cestnih kontrol po državah članicah,
delež prevoznih enot, ki niso v skladu s predpisi, in delež kršitev, ki spadajo v kategorijo
tveganja I.
Na koncu preglednice so navedena povprečja za Evropsko unijo in statistični podatki za
Norveško.
Upoštevati je treba, da:
–obstaja neskladje med sporočenimi podatki o številu prevoznih enot, pri katerih so
bile opravljene kontrole, in številu prevoznih enot, ki so v skladu z Evropskim
sporazumom o mednarodnem prevozu nevarnega blaga po cesti, Grčija je na primer
leta 2014 poročala, da so opravili kontrolo pri 521 prevoznih enotah, in pri tem
navedla, da je bila pri le eni prevozni enoti ugotovljena kršitev kategorije tveganja I
in da je bila izrečena le ena kazen;
– v triletnem obdobju več držav članic ni poročalo o nobenem umiku iz prometa, in
sicer: Estonija, Španija, Italija, Ciper, Latvija in Slovaška. V drugih primerih, na
primer pri Danski, Malti in Grčiji, se je to zgodilo le enkrat ali dvakrat v
referenčnem obdobju;
– v poročilu Cipra manjka delež kategorije tveganja I za leti 2012 in 2014, v poročilu
Slovaške pa za celotno obdobje.
Za kazalnik deleža kršitev kategorije tveganja I je zlasti pomembno, da je v poročilu naveden
pravilno. Če je bila evidentirana več kot ena kršitev na prevozno enoto, je delež kršitev
kategorije I manjši od pravilne vrednosti.
Nekatere države članice so sporočile manjše skupno število kršitev od števila prevoznih enot,
za katere je bilo ugotovljeno, da niso v skladu s predpisi. Za leto 2012 to velja za Madžarsko,
za leto 2013 za Bolgarijo, Češko, Irsko, Madžarsko, Nizozemsko, Finsko in Združeno
kraljestvo, za leto 2014 pa za Romunijo in Združeno kraljestvo. V nekaterih primerih so
izvršni organi poročali le o tem, da so bile ugotovljene kršitve, pri čemer pa niso predložili
nobenih nadaljnjih informacij o kršitvah ali kaznih. Čeprav so zaradi tega statistični podatki
nepopolni, ni na analizo nobenega sistematičnega učinka. To vprašanje je podrobneje
obravnavano v poglavju 8.6.
8. PRIMERJAVA PODATKOV
Skupno število kontrol v obdobju, vključenem v to poročilo, na letni ravni ni bilo konstantno.
Število kontrol se je spreminjalo, kot sledi: 2012: 153 362, 2013: 157 455, 2014: 153 348.
Čeprav se je to število leta 2013 povečalo za 2,6 %, je leto 2014 zaznamovalo zmanjšanje na
vrednosti iz leta 2012.
Trendi po državah se razlikujejo, saj je le osem držav članic v tem obdobju povečalo število
kontrol. Madžarska, Avstrija, Poljska in Romunija so imele največji delež povečanja števila
kontrol v poročevalnem obdobju, medtem ko so Bolgarija, Italija, Nizozemska in Švedska
imele največja zmanjšanja.
Kar zadeva absolutno število kontrol, je imela v EU leta 2014 največji delež Nemčija
(32,5 %), sledili sta ji Poljska (15,19 %) in Avstrija (9,21 %), najmanjše deleže pa so imeli
6
Estonija (0,02 %), Ciper (0,03 %) in Malta (0,05 %). Čeprav je ta kazalnik močno povezan z
velikostjo države članice, v poročevalnem obdobju ni bilo večjih sprememb. Leta 2012 je bil
delež Nemčije največji (35,99 %), na drugem mestu je bila Poljska (13 %), Avstrija pa je bila
spet tretja (7,80 %). Države članice z najmanj izvedenimi kontrolami so bile Estonija in Malta
(po 0,05 %) ter Ciper (0,06 %).
8.1 Pogostost kontrol
Priloga II prikazuje pogostost cestnih kontrol v državah članicah v letih 2012 in 2014.
Pogostost je izračunana kot razmerje med številom kontrol in količino prevoženega nevarnega
blaga v milijonih ton/km v posameznih državah članicah.
Leta 2012 je povprečje v EU znašalo 0,52 kontrole na milijon ton/km. Leta 2013 se je to
povprečje znižalo na 0,48, kar kaže na 9,6-odstotno letno znižanje, leta 2014 pa je zraslo na
0,49. Največja pogostost kontrol leta 2012 je bila evidentirana v Avstriji (12,89 %), na
Madžarskem (7 %) in v Bolgariji (5,84 %). Leta 2013 so bile najvišje vrednosti zaznane v
Avstriji (12,34 %), na Slovaškem (10,10 %) in Švedskem (6,72 %), leta 2014 pa v Avstriji
(14,85 %), na Slovaškem (10,73 %) in Madžarskem (9,47 %). Leta 2012 je bila pogostost
kontrol v Avstriji skoraj 24,78-krat večja od povprečja v EU, na Madžarskem 13,46-krat, v
Bolgariji pa 11,23-krat.
8.2 Razvrstitev kontrol po kraju porekla
Priloga III k temu poročilu vsebuje razvrstitev kontrol po kraju porekla prevoznih enot.
Na ta kazalnik nimajo vpliva le odločitve izvršilnih organov, temveč tudi geografski položaj
države članice, saj je na primer na otokih manj mednarodnega cestnega prometa. Med
letoma 2012 in 2014 na Malti in Cipru niso opravili nobene kontrole prevoznih enot,
registriranih zunaj EU.
Delež prevoznih enot, registriranih v državi, v kateri je bila opravljena kontrola, je v
poročevalnem obdobju znašal 65 %. Delež enot iz drugih držav EU, pri katerih je bila
opravljena kontrola, se je od leta 2012 do 2014 povečal z 28 % na 30 %. Delež kontrol enot,
registriranih zunaj EU, je leta 2013 v primerjavi z letom 2012 padel s 5 % na 4 %, leta 2014
pa se je povečal na 6 %.
8.3 Delež prevoznih enot, ki niso v skladu s predpisi
V Prilogi IV je prikazan delež prevoznih enot, pri katerih je bila opravljena kontrola in
ugotovljena najmanj ena kršitev.
Delež prevoznih enot, ki niso bile v skladu s predpisi, se je z 22,12 % leta 2012 zmanjšal na
19,73 % leta 2014, pri čemer so bila največja zmanjšanja zlasti na Cipru, v Sloveniji, na
Poljskem in v Litvi. V nekaterih državah članicah pa se je navedeni delež povečal, in sicer na
Slovaškem, v Grčiji, na Madžarskem in Nizozemskem.
8.4 Razvrstitev prevoznih enot, ki niso v skladu s predpisi, po kraju porekla
Grafikoni v Prilogi V prikazujejo porazdelitev prevoznih enot, ki niso bile v skladu s predpisi,
glede na kraj porekla posamezne prevozne enote.
Kot je navedeno v poglavju 8.2 zgoraj, geografski položaj države članice precej vpliva tudi na
ta kazalnik.
7
8.5 Pogostost umika prevoznih enot iz prometa
Grafikon v Prilogi VI prikazuje delež vozil, ki so bila umaknjena iz prometa, med vozili, za
katera je bila sporočena kršitev.
Zgoraj navedeno nihajoče gibanje se je ohranilo tudi pri pogostosti umika prevoznih enot iz
prometa: delež vozil, umaknjenih iz prometa, ki je leta 2012 znašal 26,16 %, je leta 2013
zrasel na 28,06 %, leta 2014 pa je malce padel, na 27,72 %.
Leta 2012 je bil umik najpogosteje evidentiran v Bolgariji (84,38 %), Sloveniji (57,89 %) in
na Irskem (54,84 %). Leta 2014 je na Norveškem 71,07 % kršitev vodilo do umika. Med
letoma 2012 in 2014 Estonija, Španija, Italija, Ciper, Latvija, Malta in Slovaška niso poročale
o umikih prevoznih enot.
8.6 Razvrstitev po kategorijah tveganja
Grafikoni v Prilogi VII prikazujejo porazdelitev kršitev glede na njihovo resnost. Poročati je
treba le o kategorijah največjega tveganja, ki so bile ugotovljene pri kontrolah.
Vse države članice so poročale o vsaj eni kategoriji kršitve na prevozno enoto, pri kateri je
bila opravljena kontrola. Nekatere države članice za posamezne kategorije niso sporočile
podatkov. Leta 2012 Ciper in Slovaška nista poročala o nobeni kršitvi v kategorijah tveganja I
in II, Grčija pa ni poročala o nobeni kršitvi v kategoriji tveganja III v tem obdobju ter o
nobeni kršitvi v kategoriji tveganja II v letih 2013 in 2014.
Med kontrolami, ki so bile leta 2012 opravljene v EU, je bila v 42,69 % primerov, v katerih so
bile zaznane kršitve, najhujša kršitev uvrščena v kategorijo tveganja I. Kršitev kategorije
tveganja I pomeni neskladnost z ustreznimi varnostnimi predpisi in ustvarja visoko stopnjo
tveganja smrti, resnih poškodb oseb ali velike škode v okolju. Takšne kršitve zahtevajo
takojšnje in ustrezne popravne ukrepe, kot je umik vozila iz prometa.
Sporočene najhujše kršitve v kategoriji tveganja II zajemajo 33,48 % kontrol, pri katerih je
bila zaznana kršitev. Kategorija tveganja III zajema preostalih 23,83 %.
8.7 Vrste kazni
Grafikoni v Prilogi VIII prikazujejo porazdelitev kazni po državah članicah.
Pred objavo priporočila Komisije iz poglavja 5 tega poročila so pri zbiranju teh informacij
obstajale temeljne težave. Po objavi priporočila se je položaj močno izboljšal in v obdobju
2012–2014 le Francija in Malta nista sporočili statističnih podatkov o kaznih. Čeprav
leta 2012 Slovaška ni poročala o nobenih kaznih, je začela te podatke sporočati za naslednja
leta.
Med pregledi, opravljenimi v EU leta 2014, je bilo izrečenih 5 066 opozoril, v 29 206
primerih so bile naložene globe, v 2 963 primerih pa druge kazni, vključno s kazenskimi in
upravnimi sodnimi postopki. Čeprav je na splošno tri četrtine kazni v EU glob, so med
državami članicami velike razlike.
Leta 2014 je bilo skupaj približno 10,50 % manj kazni kot leta 2012. V tem obdobju se je
število opozoril zmanjšalo za 18,1 % in število glob za 10 %, število drugih kazni pa se je
povečalo za 9,8 %.
8
9. SKLEPNE UGOTOVITVE
Direktiva 95/50/ES je od 1. januarja 1997 prenesena v nacionalno zakonodajo držav članic.
Podrobnosti o poročanju so bile spremenjene leta 2004, spremenjene določbe o poročanju pa
so se začele uporabljati 14. decembra 2005. Komisija je zaradi nekaterih sistematičnih
nedoslednosti pri poročanju leta 2011 objavila priporočilo.
Vse države članice izvajajo kontrole vozil, ki prevažajo nevarno blago, in o teh kontrolah na
splošno precej pravilno poročajo. Kljub temu so še vedno nekatere nedoslednosti, Komisija pa
si še naprej prizadeva poskrbeti, da se zahteve o poročanju iz Direktive 95/50/ES upoštevajo
in da se stanje vsako leto izboljša. Sklepati je mogoče, da se Direktiva 95/50/ES na splošno
uporablja pravilno.
Vendar zadnja poročila jasno kažejo, da je razpoložljivost sredstev za te kontrole vedno bolj
omejena. Število sporočenih kontrol je bilo v primerjavi z referenčnim obdobjem iz
prejšnjega poročila (2008–2011) vsako leto manjše. Ker sta zaznavanje in preprečevanje
nevarnosti, ki jih lahko povzroči prevoz takšnega blaga, v interesu držav članic, želi Komisija
spodbuditi izmenjavo najboljših praks in dodatne naložbe na tem področju.
Število kršitev je v referenčnem obdobju ostalo sorazmerno nespremenjeno: leta 2014 je bila
pri eni petini kontrol potrjena kršitev pri prevozu nevarnega blaga ali je bil ugotovljen sum na
tako kršitev, medtem ko je leta 2012 to veljalo za eno od 4,5 kontrole.
Med ugotovljenimi kršitvami jih je 42,69 % spadalo med najhujše. Zato je bilo leta 2012
umaknjenih približno 8 875 vozil.
Za konec, v EU se za prevoz nevarnega blaga uporabljajo skupne določbe. Te določbe se
uporabljajo na enak način tudi v veliko državah zunaj EU. Kljub temu rezultati skoraj 32 000
od približno 150 000 letnih cestnih kontrol razkrivajo, da prevoz ne izpolnjuje obveznih
varnostnih zahtev.
Veliko število kršitev, o katerih poročajo države članice, je lahko tudi posledica njihove
politike ciljno usmerjenih kontrol, s katero želijo odkriti in kaznovati najhujše kršitelje med
prevozniki, da se skromna razpoložljiva sredstva porabijo čim učinkoviteje. To pomeni, da
prikazani statistični podatki niso popolnoma reprezentativni za trg prevoza nevarnega blaga v
EU, ki je v praksi veliko varnejši, kot je morda razvidno iz sporočenih podatkov.
V zvezi s tem je Komisija skupaj z ustreznimi organi začela proučevati možnosti spremembe
prilog k Direktivi, da se izboljša način, kako države članice evidentirajo ter sporočajo podatke
o kontrolah in kaznih.
«-»
9