Zeleni val, junij 2013. pdf
Srednja prometna šola Maribor LITERARNO GLASILO ZELENI VAL Maribor, junij 2013 2 LITERARNO GLASILO ZELENI VAL GLASILU NA POT Konec šolskega leta je zopet pred vrati in tako je tudi čas, da pokažemo, kaj so dijaki Prometne šole Maribor ustvarjali med letom na literarnem in umetniškem področju. V letošnji številki so pridno ustvarjali tudi delavci Prometne šole, in sicer objavljamo prispevke, ki so jih ustvarili na pesniški delavnici ob Prešernovem dnevu. Zahvala gre vsem, ki so nam dovolili svoje prispevke objaviti in vsem v aktivu slovenistk, ki so pomagale zbirati gradivo, katerega so ustvarili dijaki. Oblikovna podoba Zelenega vala je delo g. Zlatka Šehoviča, za kar se mu najlepše zahvaljujemo. Sandra Gostič, prof. ☺ Dijaki četrtih letnikov so ob branju Šalamunove pesmi Maline so začutili navdih za lastno ustvarjalnost. Sami lahko presodite, kako so bili uspešni. MALINE SO Pridemo v Karlovac in se pogovarjamo kako bi igrali man to man na dva centra ali na križ ooo kako sem zadovoljen Derin Camerlengo siora Pesaro in vsi hodijo gor pa dol po tribuni in pojejo ooo ooo kako smo zadovoljni in ti ali si zadovoljen sam s sabo me vprašajo ko mečem žogo iz outa in pomislim in Guato ima nove superge in prižgejo se luči in vsak ima svojo številko in Škinko je fantastičen back in vzamejo time-out a nobeden ne prodre v našo cono in vsi naši koši so brez kosti a v drugem polčasu pride teta Agata in reče ooo ooo kako sem zadovoljna in pride teta Lela in reče ooo ooo kako sem zadovoljna in pride Olivieri in reče ooo jasno zadovoljen sem jasno da sem zadovoljen ooo ooo kako sem zadovoljen na koncu me vprašajo novinarji zakaj ste izgubili tekmo maline so maline rečem Tomaž Šalamun ☺ 3 LITERARNO GLASILO ZELENI VAL DEŽ JE Grem v school in nazaj domov kjer ugotovim kako so vsi bed volje joj kakšen dolgčas je v tej hiši vsi v hiši mislijo o dolgčasu in pričakujejo da mislim enako kot oni a jaz mislim drugače jooj ni mi dolgčas in mama spi in oče je tečen in brat se joče in sestra teži a noben ne postane boljše volje in tudi meni je vseeno na koncu me vprašajo zakaj so vsi tako bed in jaz jim rečem zvečer pride stric Samo in si misli joj kakšen dolgčas je v tej hiši in pride teta Angela in si misli dež je dež Monja Erhatič, 4. a ☺ ČEŠNJE SO! Pridem domov mama je out ata teži zapri že vrata ker preveč diši in sestra ima vročino in okno je razbito in bratec se joka in babi je tečna kot sraka in v šoli je dolgčas in stric je učitelj a bolj malo ve in teta se dere da se tresejo kosti Pa pride bratranec in reče mmm kako diši Pa pride sestrična in reče mmm kako diši in vsi govorijo kako diši Pa me vprašajo če meni diši jaz pa pomislim in rečem seveda diši mmm kako diši na koncu me vprašajo čemu tako diši Jaz pa si mislim češnje so češnje cveto Martina Horvat, 4. a 4 LITERARNO GLASILO ZELENI VAL SONCE! Sedim pri pouku Gledam skozi okno na Pohorje vse je tako dolgočasno Profesor nekaj govori Marjana in Sandra se prepirata še vedno je sneg na Pohorju slišim ptice in avtomobile Dolgčas. Odtavam. Z mislimi. SSonce in morje Zelo zanimivo. Sošolci klepetajo in kar nekaj govorijo. Naslednji profesor pride in govori. Jooj, kako nemirno se mi zdi Tatjana v klopi sedi govori in se za glavo drži Jooj, kako nemirno se mi zdi. Vsem v razredu nemirno se zdi in mislijo, da tudi meni. Jaz pa si mislim to ni nič posebnega. Rečem: Sonce. Samo da je sonce! Sanja Kšela, 4. a ☺ DOLGČAS JE Grem v hribe in gor na gore kjer zagledam kako je vse preprosto in trava zeleni in ptič skovi in gora molči a nič se ne spremeni in meni vse brezveze se zdi popoldan pride še Sašo in govori joooj kako zanimivo se mi zdi in pride Matej in govori joooj kako zanimivo se mi zdi vsem v hribih je lepo in mislijo da menim enako kot oni a jaz menim drugače ker v hribih se mi nič posebnega ne zdi na koncu me vprašajo kako se mi zdi in jaz rečem dolgčas je dolgčas Aleksandra Kores, 4. a 5 LITERARNO GLASILO ZELENI VAL SCHOPPING JE Gremo v schopping gremo v Gradec kaj bi kupili obleke obutev ličila Pridemo in izbiramo le kaj nam bo padlo v oči ali S. Oliver ali Muller ali Bata napotimo se v S. Oliver vsi se zapodimo v garderobo vsi k blagajni vsak s polno vrečko iz trgovine ooo gremo na žur ooo z novimi oblačili zakaj sem dobre volje ooo schopping schopping ooo ooo schopping Tatjana Kozar, 4. a ☺ KAMENJE JE Pridem domov in se pogovarjamo kaj bi danes počeli ker je ful bed in sonce je močno babica predlaga da odidemo na njivo in moj kul občutek se izniči jooj kako je brezveze rečem jaz jooj kako je brezveze rečeta brat in sestra mama oče dedek babica vsi hodimo po njivi in vsak ima svoj izraz na obrazu po koncu dneva me vprašajo kako se počutim in jaz odgovorim le kamenje je kamenje rečem Blaž Zemljak, 4. a 6 LITERARNO GLASILO ZELENI VAL GREMO V NEMČIJO Na poti smo na poti k sorodnikom na poti v Nemčijo dolgo se vozimo avto je poln poln ljudi in prtljage cesta je siva vsi hitijo dolgčas je brat mi teži nečakinja joče mati jo miri drugi brat komaj spi sam pri sebi si govori jooj jooj kako nadležno jooj jooj bog pomagaj mi vsem vožnja naporna se zdi vsi mislijo da tudi meni več ni jaz pa si mislim še dobro da imam slušalke v ušesih rečem: še dobro da cesta je Marjana Vrbnjak, 4. a ☺ SONCE JE Grem na morje in se pogovarjamo kako bi plavali a nihče nima volje in teta zaspana in stric tečen in bratranec dolgočasen in tudi meni postane brez veze kasneje pride mama in reče jaaaa gremo plavat in pride oče in reče jaaaaa gremo plavat in vsi v hiši brez volje in pričakujejo da se tudi jaz strinjam in jaz rečem jaaaaa gremo plavat potem ne vprašajo od kod mi volja in jaz rečem sonce je sonce Nina Škafar, 4. a 7 LITERARNO GLASILO ZELENI VAL DENARJA NI Grem v dolino tam kjer trava zeleni razgrnem odejo in ležem na njo in govori za hčerkico me skrbi in čbelca prileti in ljubica prihiti in si stekleničko rujnega zaželi a tudi meni prav ni ker imam veliko skrbi popoldan pride še oča in govori za hčerkico me skrbi in pride mati vsa vas o poroki govori in mislijo da se mi hiti polno pričakovanj si vsak tisti dan zaželi A ko ona solzo potoči se mi zdi da vesela ni jaz pa rečem ji denarja ni denarja Rok Ivančič, 4. a ☺ GROZDJE JE Grem v zidanico tja daleč pod Gorjance kjer se ponovno pozabijo vse skrbi. in grozdje zori in gozd mi šumi in vsaka roža diši in meni vse lepo se zdi. popoldan pride še Andrej in govori jooj dolgočasno se mi zdi in pride Marko in govori jooj dolgočasno se mi zdi Pod trsom vsem vroče je in jim nezanimivo je a jaz od veselja narežem meso in prinesem liter liter še Na koncu vsi veseli in vprašajo me kako da vse tako pogostim in jaz rečem grozdje je grozdje Dejan Weingartner, 4. a 8 LITERARNO GLASILO ZELENI VAL PARTY JE Gremo na B-day Party in se pogovarjamo kaj bi kupili za slavljenca: nekaj za drink ali nekaj za play Pridemo v trgovino in vidimo veliko lepih stvari in reče Alen ooo kakšna izbira in reče Marko ooo kakšna izbira V sobi za praznovanje imajo disko kroglo vsi plešejo vsi pijejo vsi se zabavajo Pot nadaljujemo na zabavo slavljencu predamo darilo on nam pravi ooo kako dišeč parfum ooo kako sem zadovoljen Jemo torto plešemo zabavamo se drugi dan me vpraša mama zakaj sem zadovoljne party je bil party rečem Marinka Recek, 4. a GOSTILNA Grem v gostilno tja daleč za goro kjer vince je sladko V gostilni vsi prijatelji smo in skupaj ga žingamo in vsak bi z nami bil a nobenega ne sprejmemo Potem pride še Miro in govori zakaj bi domov odšli potem pride še Franci in govori zakaj bi domov odšli ko se počasi zdani utrujeni smo vsi a domov še ne bomo odšli zakaj bi domov odšli Na koncu vprašamo se vsi zakaj nismo domov odšli vprašamo se vsi zakaj nismo domov odšli Nejc Tivadar, 4. a 9 LITERARNO GLASILO ZELENI VAL DRUGAČNOST O drugačnosti razmišljam kar iz svojega življenja in pogleda na svet. Mislim, da sem precej drugačen od svojih vrstnikov oz. bolje rečeno od večine ljudi. Težko je opisati moje mišljenje in to, kako jaz vidim življenje. Stremim k pravičnosti in »idealizmu«. Sovražim, če nekdo obtoži nekoga po krivici. Vedno trdim le tisto, o čemer sem prepričan, v nasprotnem primeru sem raje tiho in dejstva sam preverim. Sem iskren in pošten. Vedno sem pripravljen pomagati ljudem, za katere presodim, da si zaslužijo pomoč. Nimam veliko prijateljev, ker se izogibam hinavskih, nevoščljivih, zahrbtnih in nepoštenih ljudi, ki na žalost prevladujejo v naši družbi. »Folk me pljuva za hrbtom, vedno sem glavna tema in pol isti folk v živo me objema brez problema.« V mojem življenju obstaja le nekaj pravil. Najpomembnejše je spoštovanje. Kdor spoštuje mene, lahko vedno računa na mojo pomoč in »respekt«. »To, kako se jaz obnašam do tebe, je v bistvu odraz tvojega odnosa do mene.« Pomembno dejstvo je, da mora človek najprej sprejeti svoj svet. Sprejeti mora tudi svetove drugih, in kar je zame najpomembnejše, je, da nikdar ne sodi sveta drugih po svojem svetu. Katera pa je vrednota, ki ima zares glavno vlogo? LJUBEZEN! To je čustvo, ki po mojem mnenju manjka ljudem. Z več ljubezni bi bil svet lepši in prijaznejši. Dijak 4. letnika 10 LITERARNO GLASILO ZELENI VAL MED ODMOROM Bilo je februarja. 14., natančneje. S poukom smo začeli ob 7.15 uri. Na urniku smo imeli slovenščino. Ura je minevala zelo počasi, vendar je bila še kar zanimiva. Moje misli so sčasoma odpotovale iz učilnice. Zvonilo je že, jaz pa sem še vedno bil zasanjan. Mislil sem si: ˝Kako je lepa. Brez ene same napake. Prečudovita je.˝ Ko sem stopil iz razreda, me je sošolec dregnil in prosil, naj grem z njim do avtomata s kavo. Sošolec mi je nekaj razlagal, ampak jaz sem bil z mislimi še vedno nekje drugje. Zagledal sem jo, ko je pridišala mimo naju s sošolcem. Pogledala me je. Srce mi je nenadoma poskočilo. Zadišala je po sladkih češnjah. Ko se mi je nasmehnila in me pozdravila, sem bil zmeden. Nisem ji znal odgovoriti in sem butnil: ˝Zelo lepo vreme je, kajne?˝ Ona je samo začudeno pogledala in odšla v razred. ˝Kakšen cepec sem!˝ sem rekel sošolcu, ki je vedel, zakaj sem zardel že od trenutka, ko je stopila na hodnik. "Preveč si živčen. Pridi, ti bom plačal kavo.˝ mi je odgovoril. Kupil mi je kavo z mlekom, sladkorjem in kančkom karamele. Takšno, kot jo imam najraje. Začel sem piti svojo kavo, ko naenkrat pridrvi mimo ona. Pljunil sem kavo nazaj v lonček, si v usta dal dve žvečilki in jo pograbil za roko. Nenadoma ni bilo okrog naju nobenega. Bila sva sama. Jaz in ona. Ona in jaz. Spreletavali so me neverjetni občutki. Videl sem, da ima rdeča lička. Zaznal sem njeno toplino v srcu. Imela je potne roke. Tudi sam sem imel potne roke in sem zardel. Poljubil sem jo. Občutki, ki sva jih doživela, so bili neopisljivi. Pogledal sem jo v oči in ji rekel: ˝Všeč si mi.˝ Ona ničesar ni rekla. Objela me je. Nato je zvonilo, kar pomeni, da se je začel pouk. Sošolec me je prijel zaroko in potegnil vstran. Stekla sva po stopnicah do razreda. Obrnil sem se in jo zagledal. Videti je bila presrečna in zaljubljena. Oči so ji žarele, z jezikom si je oblizovala ustnice, kot da bi hotela še en poljub. Spet me je zagrabil sošolec in že sva odhitela v tretje nadstropje v učilnico. Pouk se je že začel, ko sva stopila v učilnico. ˝Gospa profesor! Midva se opravičujeva za zamudo.˝ je naglas rekel sošolec. Jaz pa sem še vedno gledal nazaj po hodniku in upal, da jo bom videl. Ni je bilo. Stopil sem v razred in nasmejan sedel na svoje mesto. Mislim sem si: ˝Joj, kaj vse se lahko zgodi med odmorom!˝ Jernej Borovič, 2. d ☺ 11 LITERARNO GLASILO ZELENI VAL MOJA LJUBEZEN Ljubezen je kot svet prečudovitih sanj, kot droga in alkohol, ki nas naredita nemočne, šibke, nas oslepita, a hkrati pa v nas prebuja čustva veselja in sreče. Vsi pravijo, da je ljubezen slepa. Pa je? Zame in verjetno za marsikoga je prava ljubezen prav vsaka izgovorjena beseda nasprotnega spola, ki najde prav posebno mesto v našem srcu. Takrat ne iščeš nobenih izgovorov in želiš na vsak način osebo osrečiti. Nikoli ti ne pride na misel, da bi varal. Hkrati pa si tudi zaupata kot najboljša prijatelja, vse rešujeta kot mož in žena in se skupaj igrata kot otroka. Res je, da je ljubezen kot močno čustvo, ki nas oslepi. Saj, ko se vate zasidra vsaj kanček tega neizmerno močnega in lepega čustva, takrat v svoji notranjosti občutiš blaženost in tiho veselje. Kar naenkrat je v tebi leta nešteto modrih cekinčkov. Ko je on ob tebi v zraku slišiš harmonijo, vse naokoli je lepo, polno belih cvetočih rožic, rdečih dišečih vrtnic, prijaznih ljudi, veter nežno pihlja kot sapica in nebo je vijoličasto modro. Prav vsak je že doživel svojo prvo ljubezen. Ta se zgodi ravno takrat, ko jo najmanj pričakuješ. Ob vsakem koraku, dihu in pogledu. Tudi jaz sem že doživela svojo prvo ljubezen … Čeprav nisem bila prepričana, da je prava. Svet v mojih očeh se je v trenutku spremenil. Bilo je, kot da bi jedla najslajšo čokolado, sedela ob lesketajočem se jezeru ali pa celo sedela na mehkem, belem oblaku posipanim z zlatimi zvezdicami. Vse je bilo, kot da bi sanjala in hkrati živela najlepše sanje. Svet se je vrtel mnogo počasneje. Vsak njegov pogled, nasmeh, vsaka izgovorjena beseda me je vedno bolj ovijala v pajčevino ljubezni in mi slepila vid. In kar je bilo najtežje … ljubezen oziroma čustva, ki sem jih čutila do njega. Bala sem se odziva in prihajajoče reakcije. Prav v tem trenutku pa v sebi čutim nekaj, kar želi eksplodirati na plan. Po tihem si želim, da bi me imel on rad, in da bi se lahko nekega jutra zbudila v njegovem objemu. Valentina Stebernak, 1. c 12 LITERARNO GLASILO ZELENI VAL TO SEM JAZ To sem jaz, Jernej Majer. Rojen sem 13. 5. 1996 v Mariboru, kjer tudi živim. Obiskujem 2. letnik Srednje prometne šole Maribor. Pred tem sem uspešno zaključil osnovno šolo. Obiskoval sem osnovno šolo Tabor 1 v Mariboru. Velik sem približno 175 cm in tehtam približno 60 kg. Imam rjave oči in rjave lase. Oče živi v Mariboru, mama pa v Radizelu in je tudi že drugič poročena. Zaradi tega se vsako nedeljo selim od enega starša k drugemu. Ko sem pri očetu, sem sam in to mi je všeč, saj določenih stvari ne rabim deliti z drugimi. Ko pa sem pri mami, imam »dva brata«, saj ima moj očim dva sina. Zelo rad imam nogomet in ga tudi treniram v nogometnem klubu Slivnica. Imamo kar dobro ekipo, saj se z večino soigralcev poznamo že od otroštva in se zato zelo dobro razumemo. V preteklosti sem igral tudi odbojko, šah in rokomet. Moram pa priznati, da sem bil kar dober šahu, čeprav se zdaj temu posmehujem. S šolsko odbojkarsko ekipo smo postali državni prvaki. Ne maram pa športov, kjer se nič ne dogaja npr. biljard, pikado … Moja najljubša hrana so zrezki, ne maram pa kokosa in karamele. Moja najljubša pijača je ledeni čaj, nerad pa pijem alkohol, čeprav ga včasih poskusim. Imam tudi veliko prijateljev oz. prijateljic. Veliko še iz osnovne šole, saj smo blizu doma. Z njimi grem najraje na bowling, igram nogomet, ali se samo pogovarjam ali sprehajam. Seveda pa imam veliko dobrih prijateljev tudi tukaj, ampak se z njimi poznam dobro leto in pol. Na Srednji Prometni šoli Maribor obiskujem 2. d razred in sem tudi predsednik razreda. Moje ocene so zelo dobre, vsaj glede na osnovno šolo, saj želim zelo uspešno zaključiti srednjo šolo. Imam tudi veliko dobrih in slabih spominov na preteklost. Eden izmed mojih najljubših je prav gotovo izlet v Španijo, v Barcelono. Eden slabših pa verjetno, ko sem moral 14 ležati v bolnici, in takrat sem bil tudi operiran. Trenutno pa se najbolj veselim prihajajočih poletnih počitnic, ki bodo prav gotovo odbite. Jernej Majer, 2. d 13 LITERARNO GLASILO ZELENI VAL ZA MANO SO ŠTIRI LETA USPEHOV, PORAZOV, LEPIH IN GRENKIH SPOMINOV Ko se spomnim svojega prvega dne, ko sem se odpravila v Maribor na Srednjo prometno šolo – to je, kot da bi bilo včeraj. Ni mi bilo lahko iti iz podeželja v mestni Maribor, čeprav sem vedela, da se bom vsak dan vračala v svoj rojstni kraj. Ampak vseeno sem si mislila: »Saj pa ne more biti nič tako groznega.« In tako je čas tekel in vedno bolj mi je Maribor postajal domač in blizu. V teh letih je bilo veliko padcev, ki so načeli mojo samozavest. Na primer kakšna slabša ocena, ki je v osnovni šoli nisem bila vajena. Kakšno prijateljstvo, ki se ni izkazalo za iskreno in najboljše. Bil je tudi kak dan, teden, mesec, ko sem pomislila, da šola res ni vse na svetu. Ampak takoj ko mi je slaba volja popustila, sem vedela, da je šola to, kar mi bo prineslo boljši jutri, boljšo prihodnost, finančno neodvisnost in samozadovoljstvo, ko bom stopala skozi ta vrata kot dijakinja, ki je šolanje končala z uspehom, ki si ga je zadala v svoji trmasti glavi. In ja, uspelo mi je! Res se bom podala skozi ta vrata zadovoljna in srečna, ker mi je uspelo opraviti šolanje, ki sem si ga želela, in ki sem si ga zadala za cilj. Uspelo mi je to, kar sem želela doseči. Piko na i pa bom zapisala s poklicno maturo. Prav tako je bilo veliko lepih in tudi grenkih spominov. Ampak vse te lepe spomine zasenči nekaj tistih grenkih in slabih. Ko se spomnim naših klepetov v odmorih, pa tudi tu pa tam med poukom, prestavljanje testov in spraševanja, kako oditi zadnje ure domov, se mi na ustih izriše iskren nasmeh. Nasmeh, ki polni oči s solzami sreče. To so bili časi, ko so se naša prijateljstva tkala v vez, ki živi še danes. Vez, ki se ne bo pretrgala z dnem, ko ne bomo več dijaki Srednje prometne šole Maribor generacije 2009–2013. Vlogo predsednice sem opravljala vsa štiri leta. Za zaupanje, ki sem si ga pridobila od svojih sošolcev in profesorjev, se jim iskreno zahvaljujem. Skrbela sem za normalne odnose v razredu in komunikacijo s profesorji ter se udeleževala sestankov dijaške skupnosti. Ni šlo, da ne bi koga malo »skomandirala«, kljub temu da me kdo včasih ni upošteval, sem še vedno vztrajala pri svojih stališčih. Prizadevala sem si, da smo s sošolkami »držale razred skupaj« in se za vsakega sošolca posebej borile, če je imel kakšen problem. Vsekakor velja geslo: »Eden za vse, vsi za enega!« Kaj hitro je prišel četrti letnik in z njim dva posebna dogodka. Naj omenim naš maturantski izlet. Tedaj nismo bili kot vsi drugi. Bili smo pridni, bili smo vzorni dijaki, ki so na izletu. Res je. V svojih očeh smo res bili takšni in verjemite, bilo nam je lepo kljub kakšni nevšečnosti profesorjev. Čeprav 14 LITERARNO GLASILO ZELENI VAL smo vedeli, da je to zadnji izlet, ki ga imamo skupaj. Je zadnje dejanje, ko smo vsi skupaj in se smejimo, pojemo, se zabavamo … A kljub vsemu smo se imeli dobro in tudi naši profesorji so bili te dni naši prijatelji. In vsi smo vedeli teh dni, let ne bo več nazaj. Verjamem, da nas bodo profesorji pogrešali, saj smo vzoren razred. Eden izmed lepih spominov – naš maturantski ples, na katerega so prišle princese in princi. Vsi urejeni, vsi v oblekah, vsi nasmejani. Hoteli smo pokazati našim staršem in profesorjem ter vsem povabljenim, da znamo tudi kaj več kot to, kako in s čim blago premestiti v najkrajšem času na pravo mesto. Znamo tudi biti elegantni in svečano zaplesati. Znamo se tudi sprostiti, ko smo urejeni in »pokockani.« In verjemite, lep občutek je, ko na koncu zaplešeš z očetom, in se mu na nek način zahvališ, da ti je omogočil, da si ta dan tam, in da ti je v teh štirih letih bilo toliko danega. Prav tako se spomnim vsakega zadnjega dneva pred počitnicami. Solze v očeh, pikri nasmehi … Dva meseca se ne bomo videli. Ne bomo skupaj počeli vragolij in ne bomo se smejali drug drugemu, ko naredimo kakšno neumnost. Ali nič za to, so zaradi tega trpeli dva meseca naši telefoni in seveda Facebook - še dobro, da obstaja. Nekateri smo se srečevali na kakšnih poletnih veselicah. In potem prvi dan v septembru, ko smo se srečali; spet solze, a tokrat solze sreče, da se lahko objamemo in spet skupaj smejimo in počenjamo vragolije. Pa naj mi še kdo reče, da se ne splača hoditi v šolo. Poleg znanja ti je položeno na pot polno prijateljev, lepih spominov, novih izkušenj in še marsičesa drugega. In še kar naprej bi lahko omenjala naše skupne trenutke, ki so v meni gradili grad lepih spominov. In čeprav so eni spomini lepi, drugi lepši, tretji najlepši, so zame vsi enaki. Enaki zato, ker so nastali z osebami, s katerimi smo se prvi dan v šoli plaho pogledovali in tiho zaupali imena in mogoče, od kod prihajamo. Bili smo vsi prestrašeni, kaj nas čaka za vrati te šole. In našli smo zaklad oziroma dva zaklada ali mogoče kdo tri. Prvi zaklad, ki mu rečemo NAŠ SKUPNI USPEH, to je naše znanje, ki smo ga pridobili. Drugi zaklad je, da smo se spoznali in stkali vez PRIJATELJSTVA in kot tretji zaklad so nekateri še našli svojo ljubezen. Torej, če pogledamo nazaj, smo vsi nekaj dosegli v teh štirih letih in so bila ta naša štiri leta polna uspehov, porazov, lepih in grdih spominov. Bila so to naša leta. Naša, ki se nikoli ne bodo vrnila in nihče jih ne bo več tako podoživel, kot smo jih doživeli mi. Tatjana Kozar, 4.a 15 LITERARNO GLASILO ZELENI VAL TO SEM JAZ Sem Tanja Repotočnik. Živim na Ravnah na Koroškem, v središču mesta. Osnovno šolo sem obiskovala na Ravnah, osnovno šolo Prežihovega Voranca, sedaj pa obiskujem prvi letnik Srednje prometne šole Maribor, in sicer program Tehnik varovanja. Za ta program sem se odločila, ker me veseli in zanima takšno delo, v bodoče pa se vidim tudi v poklicu kriminalista ali pa policista. Imam dolge kostanjevorjave lase in modre oči. Moja višina je 162 cm, imam pa 58 kg. Po šoli in med počitnicami tudi delam in sicer kot natakarica v eni izmed najbolj znanih koroških gostiln. Po karakterju menim, da sem odkrita in komunikativna, včasih pa tudi preveč trmasta in temperamentna. V življenju so me naučili, da le tako dosežeš nekaj, in da je prav povedati stvari po resnici in odkrito ne glede na to, kako močno resnica boli. Sem tudi športen tip človeka in ne morem biti pri miru, zato treniram nogomet, šest dni v tednu pa tudi redno obiskujem fitnes. Rada imam glasbo in v osnovni šoli sem se z njo tudi resneje ukvarjala, tako da sem pela na mnogih prireditvah. Moja vrlina je tudi risanje, saj imam precej bujno domišljijo in prav zaradi tega imam ogromno idej. V moji družini smo štirje člani. Mama Mira, ki je trenutno brezposelna, očim Zvone, ki je delovodja in v Železarni Ravne pri privatniku ter dela tudi kot varilec, in polsestra Tina, ki obiskuje osnovno šolo in se trenutno odloča za svoje nadaljnjo šolanje. Moja družina je zelo zaposlena, kajti poleg vsakdanjih stvari se ukvarjamo z raznimi dejavnostmi, hobiji in stvarmi, ki jih je potrebno postoriti, zato med tednom skupaj ne preživimo veliko časa. Med vikendi, kadar imamo vsi čas, pa obiščemo babico, ki živi v Ribnici na Pohorju. Ob petkih in sobotah, kadar nimam službe, se dobim z prijatelji na kavi, ali pa se skupaj odpravimo v športni center na Ravnah. Kot sem že omenila, sem odkrita oseba, zato pri ljudeh sovražim zahrbtnost in laganje. Prav pri takih ljudeh se pokaže moja temperamentnost, ki pa se jo trudim čim bolj obvladati. Včasih mi to ne uspeva in se odzivam z ostrimi komentarji, kar pa vem, da ni prav. Vseeno to ne pomeni, da sem slaba oseba. Vsakemu človeku dam priložnost, da spozna mojo dobro stran, ki pa se spremeni, če ugotovim, da se mojo dobroto izkorišča. To je vse o meni, nisem slaba lahko pa postanem, če kdo ogroža mene, mojo družino ali prijatelje. 16 LITERARNO GLASILO ZELENI VAL Ko sem te zagledala Upanje je zagorelo v meni Ljubezen kot mavrica nad Bogomilo Tedaj si stopil s konja … princ iz sanj … Ujetnica tvojih oči Ranil si me s svojimi besedami Nisem le jokala in obupavala Iskala sem nove in nove poti k tebi Danes vem – moj boj ni bil zaman Ali boš moj oporni steber Neskončno T ☺ Prihaja čas pomladi in ljubezni, Radosti in sladkosti, pa malo tud' učenja vmes. Enkrat bo čudovite te mladosti konec, Šepet ljubezni pa bo segal v sive dni. Enkrat še, enkrat samo me čisto rahlo primi za roko. Razmrši mi lase, spomni se lanskega poletja in školjk ... En dolg pogled, objem, poljub – Nato pa h knjigam spet, da lahko sanjaš svet. Julij kup je na Prometni, Uršk tud' nekaj na zalogi. Ljubeznive, pametne , prijetne In živahne, da, malce koketne. Janez, daj, naredi sliko! Ah, počakaj, ne me slikat s čikom. M ☺ Ker so tvoje sanje moje sva dva v enem včeraj, danes, jutri … Avtorica: M ☺ Držim fige v žepu, kot Prešeren je nekdaj, slepo verjamem, saj enkrat bom dobil odgovor na vprašanje kdaj. Ne čakam na maj, sem tu in zdaj, grem v prihodnost nazaj, kjer brezglavi letite – ne sprašujem zakaj, ker podiram stereotipe. Avtor: Tobias ☺ V tem svetu smo različni in drugačnih se ne sprejme. Ob vsaki lepi gospodični višek egoizma se prejme. Poglej sebe, potem poglej mene; najprej nosi svoje, potem na mene preloži breme. Spremeni vreme, ko nad nami bo oblačno, spoštuj poštene; spoznaj, da drugačno ni nujno napačno. Avtor: Tobias 17 LITERARNO GLASILO ZELENI VAL Daj mi razlog, da živim. Brez sreče trpim, za ljubezen živim. Včasih je težko, a potrpim. Avtor: GV ☺ DAJ MI RAZLOG, DA … Daj mi razlog, da bom ljubil. Daj mi razlog, da bom s teboj. Srce strto večkrat je bilo, zato povej mi, kako zaupal ti bom. Moje zaupanje pridobila boš, ko dokazala boš, da vredna si, moje ljubezni, časa in potrpljenja. Samota počasi ubija me, moja duša hrepeni po ljubezni. Daj mi razlog, da bom ljubil, daj mi razlog, da bom s teboj. Avtor: ANONIM ☺ Vse ti je dano, vse ti je postlano, ti pa ne ustvariš nič, pomemben ti je samo blišč in kič. Prijatelj, poslušaj me pozorno, vzemi to pesem za vzorno. Deli malo, vsaj malo, nič te ne bo stalo. Avtor: Neznani ☺ KO SI ZALJUBLJEN … Ko zaljubljen si, te Ljubezen izkoristi, potem pa z drugim gre in te pusti. Mnogokrat sem si zadal, jekleno verigo okrog srca naredil. Pa ni šlo. Srce jo kmalu je pretrgalo. Noč je tiha in mrtva, v njej kot duh tava truplo osamljenega, polno jeze in solza. Samota se v dušo zabije, trga, sovražni grm vije. Zato pesem kratko pišem, tiho in zakrito, skozi življenje iti težko je odkrito. Avtor: XX 18 LITERARNO GLASILO ZELENI VAL Iskrice v njenih očeh so mi povrnile pogled na svet. Mi toplo je postalo in srce mi zaigralo. So mi sline se cedile, da bi nekaj začutile, sem poljubil jo lepo kot še nobeno. Se nasmehnila mi je in mi rekla zdravo je. Sva podrobno se spoznala, takoj sva všeč en drugemu postala. Sva skupaj začela in se prav lepo imela. Ta ljubezen še traja kot sonce vsak dan vstaja. Avtorji: Anja Soršak, Uroš Kociper, Alen List, Jure Menoni ☺ PESNJENJE PO IZHODIŠČIH - Ko te ni … sprašujem se, kje si? Osamljena čakam ta dan, ko zbudim se iz sanj in upam, da ob meni boš ti, ki si luč v temi. Šel si … le z eno besedo … med nama konec je. Jaz kričala sem, ne, zakaj svet tako krut je? Ti si meni vse, zato prosim te, vrni se. Oči nemo jočejo … in pogrešajo te … Vsako minuto iščejo te … Ti si življenje … ki živim ga le zate … Ti si srce, ki bije le zame … Ti si sonce, ki sveti mi pot … Ti si vse, kar potrebujem. Vonjam te v vročem večeru … in čutim tvoje ustnice, ki nekoč le zame so se ponujale in me vroče ljubile. Če bi se čudeži dogajali … pa se ne, a če bi se, bi spet bila s teboj, za vedno ti in jaz. Čutim te prihajati … v srcu me zaboli, ker vem, da nocoj naju pot razdvoji. Slišim večer … in tvoje korake, bitje srca, ki zate igra. Avtorici: Iris Berglez, Nela Punčuh, 1. a ☺ - Ko te ni … jaz s svojimi zelenimi očmi iščem te v temi. Moje sonce si, ki zjutraj me z nežnim svetlim sijem zbudi. Če bi se čudeži dogajali … ljudje iz naših življenj ne bi odhajali. Če bi se čudeži dogajali, ljudje svojih življenj ne bi zapravljali, saj življenje eno samo je, saj le enkrat se živi. Čutim te prihajati … čutim te odhajati, čutim bitje tvojega srca, saj je to sploh moja največja uresničena želja. Čutim te ljubiti, čutim te v svojih mislih. Slišim večer … slišim šepet, slišim tiho petje ptic, ki letijo skozi noč. Slišim tvoj glas, saj se je v mojem življenju ustavil čas. Nekaj otožnega je v meni … nekaj takega, zaradi česar joče moje srce. Zlomil si ga. Sedaj je pol mojega in pol od nekoga drugega. Joče moje srce, joče, ker nazaj te hoče. Avtorica: Tina Cafuta, 1. a 19 LITERARNO GLASILO ZELENI VAL Jutro se v rosi prebuja, z mislijo nate, razbija srce, oči bleščeče in ustnice sočne, to moje je popolno dekle. Utrgal na vrtu bom cvet ga tebi podaril, te z drobnimi pozornostjo obdaril, vse zate bi storil ljubljeno dekle. Ljubezen lahko je lepa, in oh kako lahko boli, pa vendar se je močno oklepam, pa čeprav je lepa in lahko boli. In kot želela boš, tako te močno bom ljubil, tako te močno bom razvajal, tako te močno imel bom rad. Jokal bi dneve in noči, če moje te srce slučajno izgubi. ne dam te draga moja vse kar želim si, to si ti. In leta bodo minila, se skupaj starava midva, oči že vidijo slabo, lasje sivijo a ljubezen ta živi do konca dni. F. 20 LITERARNO GLASILO ZELENI VAL Joj, jutro, to utrujajoče jutro, spet je tu, Ujeta v svoje sanje se moram odreči mu. Ležati in mečkati bi si želela še, Iskrive oči s sosednje strani požirajo me. Je že tako…ekstaza užitkov naju obdaja, A kaj, ko za naju čas, žal, ne obstaja. JULIJA moja, treba bo vstat, nikoli z mano ne boš mogla ležat.
© Copyright 2024