Huiqin Wang je bila rojena 23. oktobra 1955 v Nantongu,
v provinci Jiangsu na Kitajskem. Leta 1982 je končala študij
likovne umetnosti na Pedagoški univerzi v Nankingu. Od leta
1983 živi v Ljubljani, kjer je na Akademiji za likovno umetnost
pri prof. Zvestu Appoloniju 1986 končala grafično specialko, pri
prof. Emeriku Bernardu pa od 1989 do 1991 obiskovala slikarsko specialko. V letu 1991 se je izpopolnjevala na Akademiji Minerva v Groningenu na Nizozemskem. Ukvarja se s slikarstvom,
grafiko, kaligrafijo, multimedijo in ilustracijo (Jack London: Klic
divjine, ČZP Kmečki glas, 1986; Dana in Milada Štovičkova: Brokatna podoba, Mladinska knjiga, 1991; Alenka Auersperger:
www.huiqinwang.net
V Prepovedanem mestu, akvarel/ papir, 2013, 86 x 56 cm
Pred cesarjem Qianlongom, akvarel/ papir, 2013, 86 x 56 cm
naslovnica:
Pekinški observatorij, akvarel/ papir, 2013, 86 x 56 cm
Kitajski zapisi, Dolenjska založba, 1993; Silvestra Rogelj
Petrič: Pripovedke s strehe sveta, Mladinska knjiga, 1995;
Zdenka Škerlj Jerman: Najlepša pahljača, Mladinska knjiga, 1996; Hallerstein telekartice, Telekom, 2007; Hallerstein
znamka, Pošta Slovenije, 2008; Huiqin Wang , avtorska knjiga:
Ferdinand Avguštin Hallerstein, Slovenec v Prepovedanem
mestu, Mladinska knjiga, 2014).
Svoje delo je predstavila na številnih samostojnih in skupinskih
razstavah doma in v tujini. V Galeriji Šivčeva hiša v Radovljici je
razstavljala leta 1984, 1994 in 2014.
Ferdinand Avguštin Hallerstein, Slovenec v Prepovedanem
mestu, Huiqin Wang, ilustracije, Galerija Šivčeva hiša Radovljica,
18. julij - 14. september 2014 • kustosinja razstave: Barbara
Boltar • besedilo: Judita Krivec Dragan • reprodukcije: Mladinska knjiga Založba, d.d., Ljubljana • oblikovanje: Andrejka Čufer
• tisk: Medium d.o.o. • naklada: 300 izvodov • izdali: Muzeji
radovljiške občine, Linhartov trg 1, Radovljica.
Srečanje učenjakov v katoliški cerkvi, akvarel/ papir, 2013, 86 x 56 cm
Leta 1735 se je odpravil na Kitajsko, akvarel/ papir, 2013, 86 x 56 cm
Ko je Kublaj Kan vprašal Marka Pola, zakaj mu je pripovedoval o vseh mestih, le o svojem rodnem ne, mu je ta odvrnil,
da vsakokrat ko opisuje kako mesto, pove kaj o Benetkah.
Če bi jih imenoval in povedal vse, česar se o njih spominja,
bi lahko Benetke izgubil. »Mogoče me je tega strah, saj se
spominske podobe izgubijo, če jih zazidaš z besedami« je rekel Polo. Ti živahni dialogi med vélikim vladarjem iz Daljnega
vzhoda in z domišljijo obdarjenim beneškim popotnikom, ki
jih je pisatelj Italo Calvino tako prepričljivo ujel v umišljene
zgodbe svojih Nevidnih mest, odsevajo očaranost soočanja
dveh kultur, različnih v oblikah in barvah, a osupljivo sorodnih
v temeljnih vrednotah. Če sta Kublaj Kan in Marko Polo kljub
poznanosti po vsem svetu še vedno le literarna in mitična junaka, pa imamo Slovenci in Kitajci resnične posameznike, ki
so v skupno zgodovino zapisali, za nas nemara najpomembnejše srečanje Vzhoda in Zahoda, njune znanosti in umetnosti
ter obe deželi povezali že tristo let nazaj. Mislimo na učenjaka Ferdinanda Avguština Hallersteina oziroma Liu Songlinga,
slovenskega jezuita, ki ga je zahodni znanosti in umetnosti
naklonjeni kitajski cesar Qianlong sprejel na dvor, ga postavil
za enega vodilnih astronomov, kot poliglota in vsestransko
izobraženega pa mu zaupal tudi diplomatske naloge. Dosegel
je visoke časti in Kitajska, kjer je tudi našel zadnje počivališče,
je postala njegova druga domovina. Slovenija ga je pozabila.
Skozi umetniško vizijo vsestranske umetnice Huiqin Wang, ki
je v njegovi usodi prepoznala del svoje, pa njegova podoba
ponovno dobiva obrise.
Slikarka, ilustratorka, ustvarjalka grafik in kaligrafije
Huiqin Wang prihaja iz Nantonga na Kitajskem in že več kot
trideset let živi in ustvarja v Sloveniji. Nase je opozorila že v
osemdesetih letih, ko je v tisti čas vodilno slovensko grafiko
s poudarjeno tehnično dovršenostjo in racionalizmom v uporabi oblik, pričela nevsiljivo vnašati poetičnost svojega domačega genius loci, kaligrafijo in stoletja stare postopke slikanja
in tiskanja na ročno izdelan papir in tkanino. Slovensko umetnost, ki je vso zgodovino nastajala na majhnem prostoru,
kjer so se srečevale daljne poti iz Severa, Juga in Vzhoda, so
vedno soustvarjali popotniki, bežni, še bolj pa tisti, ki so tu
našli svoj drugi dom. Huiqin Wang je nedvomno očaral ta
svojski konglomerat velikih slogov Zahodne Evrope in dediščine lokalnih ustvarjalcev, saj je počasi zavzemal svoje mesto
v ikonografiji in likovni percepciji, značilni za tradicionalno kitajsko umetnost. Nič manj, ali še bolj, so slovenske ljubitelje
umetnosti osvojile na pol abstraktne podobe skoraj pravljične
narave, prosojne barve in do znaka izčiščeni pomensko bogati
simboli. Tudi zato je bila še posebej uspešna na področju ilustracije, ko se je lahko predala svoji domišljiji in včasih komaj
opazni nostalgiji. Huiqin Wang se vseskozi zaveda, da njeno
osebno in poklicno življenje usodno določata dve domovini
in dve kulturni tradiciji, tudi različni umetniški izkušnji, ki ju
v zadnjem času vse bolj uspešno združuje v pomensko in
formalno nov predstavni svet.
Zadnji projekt »Hallerstein, Slovenec v Prepovedanem
mestu« je rezultat umetničinega nekajletnega dela in svojska
sinteza strastnega brskanja po arhivih za stvarnimi podatki o
učenjakovem življenju in delu na Kitajskem, ter izrazito umetniška pripoved o človeku dveh domovin, v katero je vpletena
tudi njena osebna zgodba, slovenske slikarke iz Kitajske. Slikanica je prva dvojezična zgodba o Hallersteinu, s priročnim
slovarčkom, predvsem pa s sijajnimi ilustracijami, v katere so
vključeni zemljevidi in astronomove risbe po izvirnih dokumentih. Slikovite celostranske podobe, kjer se ne srečujejo
samo temeljni principi tradicionalnega kitajskega slikarstva in
sodobni pristopi, ki koreninijo tudi v njenem šolanju v Ljubljani, razkrivajo pravo enciklopedijo nekega prostora in časa, saj
poleg mogočnega Kitajskega zidu, cesarske palača z množico
dvorjanov, observatorija, celo Konfucija, najdemo številne nadrobnosti, kamor je likovna pripovedovalka skrila svoja posebna sporočila. Med njimi so posebej nenavadni angeli, s katerimi je poselila nebo nad Kitajsko, so simbol Hallersteinove
vere, obenem pa nebeški glasniki, ki imajo v rokah običajno
glasbila, zato jih je Huiqin Wang povezala z glasbo, ki je na
Kitajskem starodavna in cenjena umetnost. Najbolj intimna
podoba v knjigi je nedvomno noč v Ljubljani s stolnico in
Zmajskim mostom. Nebo je polno zvezd, ki jih je Hallerstein
opazoval tam daleč v Bejingu in morda mislil na Slovenijo. V takih nočeh, ko se vse umiri, se tudi naša umetnica z
domotožjem zazre v zvezdnato nebo in se spominja svoje
prve domovine. Takrat še bolj občuti bližino slovenskega
učenjaka, v senčni podobi skoraj prepozna njegove poteze,
ki jih mora naslikati in pripovedovati naprej o Hallersteinu,
o drugih ljudeh in krajih…, o Kitajski, a o njej le po malem
in skozi druge zgodbe, da njena podoba ne izgine.
Judita Krivec Dragan