1. No category

k a v ■ ci a az ar
a ip ῇ
V γ e m ng sl ra ὁ a V g
λόγu ie b s Wo o ■ ImVъ pio e ■ ἀhetk das slov ъ nος ■ Inßeda ∫azh war ovo t Ver λόγ BeßeTim war dčal7io er ἦ
rat ος ■ ila ta rt ■ An nač rat V ρχῇ u ie Wor o ■ I ača pri ■ etku das ■ Im bum ος ■ da ■ ∫azh as W b7 at
Ve In B VT fa al erb ἦν bila t ■ m A l7 nc ἀρ ie W A ■ In p
etk or s
r
i
n
n
V
e
7
o
χ
p
b
V
p
i
u
b
r
ὁ
ß
ἀ
f
t
g
b
n
m
r
ῇ
ъ
i
inc ρχ u ie t ■ V
slo um rin ed ∫ w b7 m λό a B Ti fa 7 io ἦ la t ■ an
n
e
g
n
ν
t
■
a
m
a
c
a
γ
s
V
as vo ■ V ip ■ zh r d sl Vъ ος eße ∫ g w lo rat ὁ λ a B T w ač ipio ῇ ἦν bila
bil Wort ■ Im ъ n io era ἀρ etku as Wovo na ■ In pda ■ azhet ar d vo ■ Verb όγος eßed im ∫aar da al7 erat ὁ λό t
a
■ č
s b V γ
A a t χ i
a
k a I u
In ta Be■ VT nfančal7Verb ῇ ἦν e bila ort ■ Im Aal7 rinci ἀρχ u ie s Wom Anm ■ V■ In p ■ zhetk Wor 7 sl erbu ο
um prin ßed im ∫ g w b7 um ὁ λό ta B VTi nfan b7 pio e ῇ ἦν bila t rt ■ fang ъ n rinc ἀρχ u ie t ■ V ovo
■ γ e m g sl ra
ci a az ar
a ip ῇ b T ■
a V
■ Im■ Vъ pio e ■ ἀhetk das slovVъ nος ■ Inßeda ∫azh war ovo t Verὁ λόγ BeßeTim war dčal7io er ἦν ὁ ila ta im ∫ I
t ■ An nač rat V ρχῇ u ie Wor o ■ I ača pri ■ etku das ■ Im bum ος ■ da ■ ∫azh as W b7 at Ve λόγο Beß a
I
m l n
b
V
a e
r ς e
eß Timfang l7 rbumἦν ὁ ila tat ■ VT An 7 b7cipi ἀρχῇ ie bilWort Anfa ■ Vъn prin ἀρetku ort ■ slo bum ■ In d
cipeda ■ ∫azh war b7 s ■ V λόγος Beß im ∫fang sl o erat ἦν ὁ a ta B ■ VTng w nač cipi χῇ ἦ ie bil VTivo ■ I ■ Vъpr
io e
etk das lov ъ n ■ I eda azh war ovo Ver λόγ eß im ar d al o er ν ὁ a ta m ∫ m A n
n ra ἀρ u W o a n ■ e d ■ b ος ed ∫ a 7 at λό B az n
nfaačalt Ver χῇ ἦ ie bil ort ■■ Im čal7princ ἀρtku ie as WIm Aum ■ ■ In a ■ azhet s Wo b7 s Verb γος ■ eßed hetk fa
ng 7 bum ν ὁ a ta VT An b ipi χῇ bil ort nfa Vъ pri ἀρ ku rt ■ lo um In a ■ u i
∫az war b7 s ■ V λόγο Beß im fang 7 sl o era ἦν ὁ a ta ■ V ng w na ncip χῇ ie bi VT vo ■ ■ V prin ἀ
het da lo ъ ς ■ ed ∫az wa ov t V λό Be Tim ar ča io ἦν la t im Im ъ n cip
l er ὁ a ∫ A
o e γ ß
k s v n I a h
i
t V ἀρχῇ u ie b Wor o ■ Imača n pri ■ etkur das ■ Imrbum ος ■ Ieda ■ ∫azhdas W7 b7 at Ve λόγο Beß azhe nfanačal o
l n
e
r ς e
7 rbumἦν ὁ ila tat ■ VT An 7 b7cipi ἀρχῇ ie bilWort Anfa ■ Vъn prin ἀρetku ort ■ slo bum ■ In da ■ tku ie g wa7
ar b7 s ■ V λόγος Beß im ∫fang sl o erat ἦν ὁ a ta B ■ VTng w nač cipi χῇ ἦ ie bil VTivo ■ I ■ Vъprinc ἀρ bila r
o
a
d l ъ
e
ku as Wovo na ■ In pda ■ azhe war d vo ■ Verbλόγος eßed im ∫aar da al7 o erat ν ὁ λό ta Bm ∫azm An nač ipio χῇ ἦνta
tk a I u ■ a z s b V γ e h f a er
■ č
ie
ἦν bilaort ■ VIm Aal7 rincip ἀρχ u ie bs Wom Anm ■ V In p ■ hetk Wor 7 sl erbu ος ■ Ißeda etku ang wl7 bat Veὁ
m ὁ λό ta B Ti nfan b7 io e ῇ ἦν ila rt ■ fang ъ n rinc ἀρχ u ie t ■ V ovo m ■ n pr ■ ie b ar 7 s r
t
■
m
i d
ῇ
lo Vъ γος ■ eßed ∫az g waslovorat Ve ὁ λό a BeßVTim war ačalipio e ἦν ὁbila t Tim ■ Im Vъ nincip ἀρχῇ la ta as Wl
vo na In a ■ he r d ■ rb γος ed ∫ da 7 rat λό a B ∫az An ač io ἦν Be o
ort ■ Im čal prin ἀ tku as WIm Aum ■ In a ■ azhe s W b7 Ver γος eße het fan al7 erat ὁ λ ßed
la t ■ V An 7 b cip ρχῇ ie b or nf ■ V pr ἀ tku ort slo bum ■ In da ■ ku i g w b Ver όγο a
e b ar 7 bu ς ■
a B T fa 7 io ἦ ila t ■ an ъ in ρχ ie ■ V vo ■ p
Devet esejev
o (skoraj) človeški
podobi
Boris Kavur
presojanja – zgodovinopisne razprave ■ 1
Založba Univerze na Primorskem
Uredniški odbor
Katarina Babnik
Štefan Bojnec
Aleksandra Brezovec
Boris Horvat
Dejan Hozjan
Alenka Janko Spreizer
Alen Ježovnik
Lenka Kavčič
Alan Orbanič
Gregor Pobežin
Andraž Teršek
Jonatan Vinkler
devet esejev o (skoraj) človeški podobi
presojanja – zgodovinopisne razprave ■ 1
b o r i s k a v u r
DEVET ESEJEV
O (SKOR AJ) ČLOVEŠKI
PODOBI
kope r
2 0 1 4
Presojanja – zgodovinopisne razprave ■ 1
Znanstvena monografija
Devet esejev o (skoraj) človeški podobi
Boris Kavur
Recenzenta
ddr. Igor Grdina
dr. Jonatan Vinkler
Urednik izdaje, urednik zbirke, glavni urednik, oblikovanje in prelom
dr. Jonatan Vinkler
Vodja založbe
Alen Ježovnik
Izdala in založila
Založba Univerze na Primorskem
Titov trg 4, si-6000 Koper
Koper 2014
isbn 978-961-6963-14-5 (spletna izdaja: pdf)
www.hippocampus.si/isbn/978-961-6963-14-5.pdf
isbn 978-961-6963-15-2 (spletna izdaja: html)
http://www.hippocampus.si/isbn/978-961-6963-15-2/index.html
© 2014 Založba Univerze na Primorskem
Izid pričujoče znanstvene monografije je sofinanciran na podlagi Javnega razpisa za sofinanciranje izdajanja znanstvenih monografij v letu 2014 Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije.
CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 39:902(0.034.2) 930.85(0.034.2) KAVUR, Boris Devet esejev o (skoraj) človeški podobi [Elektronski vir] : [znanstvena monografija] / Boris Kavur. - El. knjiga. - Koper : Založba Univerze na Primorskem, 2014. - (Presojanja - zgodovinopisne razprave ; 1) Način dostopa (URL): http://www.hippocampus.si/isbn/978-961-6963-14-5.pdf Način dostopa (URL): http://www.hippocampus.si/isbn/978-961-6963-15-2/index.html ISBN 978-961-6963-14-5 (pdf) ISBN 978-961-6963-15-2 (html) 277208832
Vsebina
kazalo slik
9
uvod
11
trije eseji o divjih ljudeh
Divji ljudje
21
27
Opice in kosti, ki se jih išče
51
V puščavi in goščavi
61
trije eseji o divjakih
Divjaki
75
83
Odkritja v prostoru in času
101
Zoprna opravila evolucije
129
trije eseji o znanstvenih rekonstrukcijah
Množice, muzeji in metodologija
145
153
Sorodniki še kar prihajajo
177
Sorodniki ter predniki, ki to niso
187
zaključek
207
summary
213
literatura
225
imensko kazalo
237
7
Kazalo slik
Slika 1 ❘ Miniatura L‘Homme sauvage ou L‘Etat de nature, pripisana Jeanu Bourdichonu
iz obdobja okoli 1500 ❘ 39
Slika 2 ❘ Risba, spremljajoča Ballade d‘un homme sauvage iz obdobja okoli 1500 ❘ 40
Slika 3 ❘ Grb z mrtvaško glavo Albrechta Dürerja iz leta 1503 ❘ 45
Slika 4 ❘ Pojav človeka, kot ga je upodobil Edouard Riou za La terre avant le déluge
Louisa Figuierja leta 1867 ❘ 132
Slika 5 ❘ Pojav človeka iz Word Before the Deluge Louisa Figuierja iz leta 1863 ❘ 133
Slika 6 ❘ Adam in Eva izgnana iz Paradiža, mezzotinta z jedkanjem in graviranjem
Johna Martina ❘ 134
Slika 7 ❘ Izvor človeštva, kot ga prikazuje zadnja ilustracija, ki jo je za knjigo Primitive World
Franza Ungerja izdelal Joseph Kuwasseg ❘ 135
Slika 8 ❘ Ilustracija članka L‘ homme fosille, ki ga je leta 1938 objavil Pierre Boitard ❘ 141
Slika 9 ❘ Gravura Johanna Andersa Pfeiffela za delo Physica Sacra Johanna Jakoba
Scheuchzerja iz leta 1731 ❘ 142
Slika 10 ❘ Pogrebna pojedina v obdobju velikega medveda in mamuta; ilustracija Émila Bayarda
za L‘ homme primitif Louisa Figuierja iz leta 1879 ❘ 143
Slika 11 ❘ Družina opičjih ljudi; slika Gabriela von Maxa iz leta 1884 ❘ 155
Slika 12 ❘ Ilustracija iz La Création de l‘ homme et les permiers âges de humanité
Henrija du Cleuziouja iz leta 1887 ❘ 159
Slika 13 ❘ Rekonstrukcija neandertalca Františka Kupke (zgoraj), ki je temeljila na študiji
Marcelina Boula ❘ 161
kazalo slik
9
devet esejev o (skoraj) človeški podobi
Slika 14 ❘ Rekonstrukcija neandertalca iz La Chapelle-aux-Saint, kot jo je leta 1909
v L‘Illustration objavil František Kupka ❘ 161
Slika 15 ❘ Odhod na nova lovišča, kot ga je upodobil Zdeněk Burian ❘ 184
Slika 16 ❘ Neandertalsko naselje, kot ga je naslikal Zdeněk Burian ❘ 184
Slika 17 ❘ Neandertalci; ilustracija iz revije Harper‘s Weekly iz leta 1873 ❘ 189
Slika 18 ❘ Ljudje iz obdobja velikega medveda in mamuta iz prve izdaje Figuierjeve
L‘ homme primitif iz 1870 ❘ 191
Slika 19 ❘ Človek zavojevalec jamskega medveda; ilustracija Georgesa Devyja za
La Création de l‘ homme et les premiers âges de humanité Henrija du Cleuziouja iz leta 1887 ❘ 192
Slika 20 ❘ Rekonstrukcija neandertalca, ki jo je leta 1911 naročil sir Arthur Keith ❘ 196
Slika 21 ❘ Slika življenja neandertalcev, katere izdelavo je nadziral Henry Fairfield Osborn
leta 1915 ❘ 198
Slika 22 ❘ Slika skupine neandertalcev, ki jo je v American Museum of Natural History
leta 1924 naslikal Charles R. Knight ❘ 200
Slika 23 ❘ Skupina neandertalcev, kot jo je v poznih šestdesetih naslikal
Jay Matternes ❘ 200
Slika 24 ❘ Rekonstrukcija neandertalca, ki jo je izdelal Michael Anderson po navodilih
Erika Trinkausa leta 1990 ❘ 204
Slika 25 ❘ Skupina neandertalcev, ki sta jo za American Museum of Natural History izdelala
V. Canarella in Gary J. Sawyer ❘ 205
Slika 26 ❘ Rekonstrukcija neandertalca za razstavo The Human Story ❘ 206
10
Uvod
Zdi se, da nekatere podobe živijo svoje življenje – zaradi svoje večpomenskosti ostanejo nespremenjene dolgo obdobje. Pri tem gre za podobe, ki so psihološko močne projekcije in predstavljajo vizualno podporo različnim zgodbam ter pripovedim. Predvsem
tako imenovane pošasti, besedne ali vizualne kombinacije različnih oblik živih bitij, ki
ne obstajajo v naravi, ampak sodijo zgolj v našo domišljijo – pa vendar so upodobljene
kot kompleksne organske celote, kot nove oblike življenja, sposobne življenja v umetnosti
in domišljiji.
N
aj začnemo s paradoksom. V zadnjih tridesetih, štiridesetih letih je
bilo ogromno energije vložene v definicijo ter promocijo pojmov,
ki jih imenujemo človekove vrednote, človekove pravice, človeško
dostojanstvo ter zaščita človeškega življenja. V istem obdobju pa sta arheologija in antropologija s svojimi raziskavami temeljito zamajali in prevrednotili prav temeljni koncept, na katerem vse to temelji. Kaj je v resnici človeško?
Ugotovimo lahko le, da človeštva ne ogrožajo vojne in epidemije, ampak kaže,
da ga najbolj ogroža lastna konceptualna grožnja, grožnja pojmovanja samega sebe.
V uvodu kratke, vendar naravnost vizionarske knjige z naslovom So You
think You‘re Human (2005) je zgodovinar Felipe Fernández-Armesto te grožnje strnil v šest točk, ki ilustrirajo raziskovalna področja in usmeritve, slednje
pa s svojim dopolnjevanjem vedenja o človečnosti vodijo do dekonstrukcije
nikoli pretirano jasnega koncepta (Fernández-Armesto 2005, 1–8).
Na prvem mestu je izpostavil poznavanje opic. Danes nam je primatologija veliko bolj kot kadarkoli prej pokazala, da smo tudi ljudje opice. Vsakič,
ko so v antropologiji in arheologiji obstajali koncepti, ki so najzgodnejšo obliko obnašanja, ki bi ga lahko imenovali človeško, pojasnjevali z uporabo jezika,
izdelovanjem orodij, simboličnim mišljenjem ali pa z zavestjo o sebi, so primatologi dokazali te sposobnosti tudi pri opicah. Seveda je sledilo vprašanje gibanja za pravice živali. Vsi nebiološki kriteriji, ki so bili v zadnjih desetletjih
postavljeni kot merilo za ločevanje ljudi od živali, so se podrli – moralna žival,
kuhajoča žival ter tudi sarkastična žival niso zdržale resne znanstvene kritike. V trenutku etične enotnosti človeštva je meja med slednjim in živalstvom
vedno bolj zabrisana. Nikakor ne gre brez moralne implikacije naše samoprepoznavnosti, ki se je znašla v težavah, ko se je predmet raziskav antropologi-
uvod
11
devet esejev o (skoraj) človeški podobi
je začel pomikati vse bolj nazaj v dolgi čas. Z vračanjem v preteklost začnejo
koncepti človeškosti, ki se jih vedno bolj reducira na temeljne elemente, izgubljati vsakršen pomen: dvonožnost, veliki možgani, uporaba orodij, omnivorna prehrana postanejo zelo hitro tudi atributi skupin, ki jih ne uvrščamo med
naše neposredne prednike.
Prav tako je v zadnjih petdesetih letih biološka teorija resno zamajala
prepričanje, da so vrste biološka dejstva, ampak je veliko bolj pokazala, da gre
za določene skupke kategorij, v katere umeščamo odkrite in opazovane primerke predvsem zaradi udobnosti organizacije. Danes se vedno bolj zdi, da
imajo biološke vrste v resnici nerazločne meje. In ne na koncu so raziskave
umetne inteligence vodile do ponovnega premisleka konceptov, ki so nekoč
določali človeškost – razum, um, domišljija in moralna strast so sposobnosti,
za katere lahko domnevamo, da jih bo tehnološki razvoj omogočil kmalu tudi
našim stvaritvam. Ter končno: genetske raziskave so nam omogočile določitev skupnih značilnosti. Streznitev so prinesli podatki, kako zelo smo si podobni. Ljudje še nikoli prej nismo bili tako živalski.
Knjiga pred vami je besedilo o človeštvu, ki ga v procesu spoznavanja
ter mišljenja samega sebe določa teh šest konceptualnih groženj. Vendar se ne
pojavljajo ločeno in jasno, ampak v obliki prepleta, ujetega v tri stopnje zgodovinskega razvoja miselnega sistema, ki ga je zaznamovalo predvsem razumevanje sveta – tako razumevanje znanosti kot skozi optiko slednje poznavanje človeštva samega. Šest navedenih točk zabrisuje meje med človeškim in
živalskim ter tvori pahljačo groženj, ki jih lahko opazujemo strnjene v zgodbi o zgodovini ene same podobe – podobe odbijajočega dolgolasega kosmatega človeka z gorjačo. Metafore drugačnosti v človeški družbi, ki je stoletja starejša od znanosti v sodobnem pomenu besede.
Upodobitve divjih ljudi v srednjem veku – imaginarnih človeških pošasti, so, izhajajoč iz antične in zgodnjesrednjeveške literature in geografije,
predstavljale antitezo civiliziranemu aristokratskemu življenju srednjega veka
kot tudi urejenemu svetu porajajočega se meščanstva. Če so bili barbari grož­
nja družbi, potem so bili divji možje predstavljeni kot grožnja posamezniku.
Prvi živijo daleč in se apokaliptično pojavijo v trenutku slabosti ter propada
družbe, divji možje pa so vedno v bližini – nahajajo se le izven pogleda, onkraj
horizonta v bližnjem gozdu. Pravzaprav je divji človek s svojo neprepoznavnostjo mračna srednjeveška antiteza skoraj antropološko zastavljenim koncepcijam barbarov antike in obdobja pozne renesanse. Poglavitna značilnost
njihovih likovnih upodobitev, kot jih poznamo iz obdobja srednjega in zgod­
njega novega veka, je odsotnost kakršnega zametka evolucionističnih misli,
ki danes močno prežemajo oziroma določajo naše razmišljanje o preteklosti.
12
uvod
Divji ljudje so v svojem izgledu moderni, vendar jih kot divje oziroma prikrajšane za civilizacijske dobrine označujejo njihovi simbolni atributi – bivališča v jamah, neprimerna golota ali oblačila iz krzna, poraščena telesa ter nepogrešljive gorjače.
Vendar pa je zaradi evropske ekspanzije, tako prostorske kot ideološke,
koncept začel izgubljati svoj prostor. Najprej so se v srednjem veku divji možje
nahajali v divjini med nami – z njimi smo sobivali v istem času in prostoru. V
novem veku so jih odkritja pregnala, da so se nahajali v divjini – drugje v prostoru, vendar še vedno v istem času. V sedanjosti so se sicer spet vrnili nazaj v
naš prostor, vendar je ostalo mesto zanje le še drugje v času. Razvoj sodobne
antropologije je privedel do ponotranjenja in ko ni bilo več prostora za divjega moža tam zunaj, ga je antropologija začela iskati v vsakem od nas (White
1972, 6–7). Tako je bil prehod med srednjeveško, strogo kodificirano težnjo
v upodabljanju in razlaganju kosmatih, divjih, kot antiteze krščanski stabilnosti pojmovanih človeških figur, proti divjakom, ki predstavljajo metaforo
za krepostno in naravno življenje, pogojen s spremembo v družbeni mentaliteti ob koncu srednjega veka. Vprašanje delovanja in identitete človeka je postalo vprašanje medicinske vede na eni ter utopične literature na drugi strani, družbene elite pa so za ustvarjanje nacionalnih identitet začele uporabljati
starinoslovje – tako imaginarne kot tudi resnične podatke o regionalni preteklosti ter kontinuiteti od Boga postavljene ali od ljudstva izvoljene oblasti.
V evropski kulturni zgodovini sta ključno vlogo pri določitvi kolektivnih odnosov in posameznika odigrala dva dogodka: odkritje divjakov Novega sveta ter odkritje predrimskih starin – odkritji drugačnih sočasnih ter
drugačnih starodavnih ljudstev. V antropološkem smislu smo bili v tem obdobju priča spremembi koncepcij pojmovanja divjakov, kar je omogočilo razvoj znanstvene arheološke in antropološke metode. Primitivizem, ki je idealiziral skoraj vsako skupnost, za katero se je menilo, da je nedotaknjena od
civilizatornih prisil, se je umaknil arhaizmu, ki je idealiziral realne, vendar
hkrati imaginarne skupine oddaljenih prednikov. In če je primitivizem predstavljal divjake kot nasprotje sprevržene modernoste, jih prikazoval kot težnjo k odvrnitvi prisil sodobne družbe, kjer njihova moralna čistost ni bila
posledica vrste sprevrženosti, ampak stopnje nepokvarjenosti, je arhaizem temeljito spremenil koncepcijo in percepcijo oddaljenih družb.
Vpeljava evolucionistične paradigme v 19. stoletju je naravno okolje
predstavila kot nevarno; zunanji pritiski so postali gonilo boja za preživetje junakov. Zgodovina preučevanja drugačnosti znotraj človeštva, pa naj gre
za mitološke divje ljudi srednjega veka, polmitološke divjake novega veka ter
znanstvene prednike sodobnosti, je v resnici obupna borba, da bi na podla-
13
devet esejev o (skoraj) človeški podobi
gi diskriminacij navidezne drugačnosti utemeljili svojo izjemnost in enkratnost. Produkt take diskriminacije je tudi podoba, ki jo v popularni kulturi opisujemo kot jamskega človeka. Od prve upodobitve leta 1873 pa do danes
gre za podobo, ki se zdi že kar domača. Čeprav jih nihče ni videl živih, so njihove upodobitve na ilustracijah, v knjigah, v muzejih ter v risankah jasno prepoznavne. Njihovo mesto v človeški evoluciji jasno signalizira serija atributov:
nahajajo se pred jamo ali v njej, v divjini, z divjimi živalmi ali v konfliktu z njimi. Opremljeni so s kamnitimi orodji, še največkrat z gorjačo, in velikokrat so
upodobljeni pri lovu, zaviti v kože, ki pravzaprav ne služijo ničemur, in če nosijo nakit, je ta iz zob ali krempljev zveri. Seveda gre za podobo velikokrat poraščenih bradatih mož z bujnimi in razkuštranimi lasmi.
Evolucionizem, ki je ob koncu 19. stoletja postal vedno bolj vseobsegajoč
miselni okvir, je izhajal prav iz obeh sprememb: konstanten strah za obstoj in
preživetje je bil vpet v idejo o stalnem boju za reprodukcijski uspeh, umazano pa je postalo metafora za časovno oddaljeno in razvojno primitivno stopnjo človeštva. Posledično je prav v okviru vpeljave evolucionističnih konceptov prišlo do oblikovanja dveh temeljnih značilnosti likovnih upodobitev, ki
sta se ohranili do danes.
Gre za prikaz upodobitve boja – boja za preživetje, boja za prevlado oziroma lova kot kombinacije obojega. Zato se na zgodnjih upodobitvah ljudje bojujejo proti divjim zverem (navadno medvedom), da bi zaščitili družino,
oziroma se bojujejo s tekmeci, da bi ohranili družino. Seveda igrajo osrednjo
vlogo upodobljeni moški. Ženske in otroci so postavljeni v ozadje, upodobitve
starcev pa povsem umanjkajo. Očitno gre za prikaz ideje sočasnega ekonomskega liberalizma, v katerem se je zdelo vredno prikazovati zgolj aktivni ter
prihodnji aktivni del populacije. Moški so služili za preživetje družine (fizično reprodukcijo – lovili oz. spopadali so se z zvermi in tekmeci), ženske pa so
skrbele za vzgojo in dom (ideološko reprodukcijo – ženske z otroki so v ozadju in fizično neaktivne oz. zgolj zgrožene nad dogajanjem, v katerega je vpleten moški, ter od izhoda katerega je odvisna, ne glede na to, da se vanj aktivno sploh ne vpleta).
Na drugi strani pa je prav upodobitev doma oziroma bivališča družine služila za demonstracijo primitivnosti. Izhajajoč iz raziskovalne tradicije,
kjer so ostanki človeških delovanj bili velikokrat odkriti v jamah med kost­
nimi ostanki živali, ki so bile razložene kot lovski plen, ter dopolnjujoč vse
skupaj z evolucionističnim pojmovanjem higiene oziroma pomanjkanja slednje, je umazano postalo metafora za prikaz primitivnega. Umazano pa je bilo
prikazano kot bivališče, ki nima urejenega sistema odstranjevanja odpadkov,
ampak ljudi obdajajo nametane kosti – živijo med odpadki svoje lastne dejav-
14
uvod
nosti. Tako moramo kosti, nametane po jami, opazovati v kombinaciji z umazanimi telesi, ogrnjenimi v krzna, kot zgolj še eno izmed metafor, ki z likovno
govorico prikazujejo nezmožnost kontroliranja svojega telesa in svojega okolja oziroma kulturno primitivnost prazgodovinskih ljudi.
V trenutku, ko se je s konsolidacijo evolucionizma kot prevladujoče
znanstvene in družbene paradigme konceptualno spremenila podoba sveta,
so bili tudi na nov, znanstveni način konstituirani »drugi«. Njihovo ime je
postalo sinonim za karikiranje njihove podobe – rojstvo sodobne znanosti je
ustvarilo neandertalce. Podobo, ki je bila identična divjim ljudem srednjega
veka, podobo, ki je kljub svoji veliki starosti postala domača v popularni vizualni kulturi 20. stoletja. Postala je tako naravna, da si le s težavo predstavljamo, da bi naši predniki lahko bili drugačni.
Podobe divjih ljudi, kjer moški strumno stojijo z gorjačo v rokah ter
ženske pestujejo otroke, se ne razlikujejo od viktorijanskih podob, kjer moški
z gorjačo tolčejo medveda ali izdelujejo orodja in ženske pestujejo otroke, oziroma sodobnih, kjer moški izdelujejo orodje in ženske pestujejo otroka. Podobe ustvarjajo zmoten občutek, da so navade in običaji nespremenjeni – kot
da bi prepiri in boji, ekonomske težave in spori v družini, družbena razmerja
ter razmerja med spoloma oziroma zahodnjaški kapitalistični sistem produkcije in družbenega ustroja bili prisotni od vekomaj, nespremenljivi ter univerzalni.
Če se jih resnično natančno opazuje, potem se tudi najnovejše rekonstrukcije življenja v prazgodovini zdijo obrabljene, zdijo se etnografsko neinformirane. Pri tem je sicer lahko kriviti umetnike, da zgolj ponavljajo omejen sklop starejših motivov, vendar se moramo zavedati, da leži krivda tudi pri
znanstvenikih, ki pojmujejo vizualne rekonstrukcije kot del poljudnoznanstvenega polja, ki je kot del muzejskih razstav namenjeno laični javnosti, ter
se ne zavedajo izjemnega vpliva vizualnih podob na imaginarije o preteklosti.
Ideološke spremembe zahodnjaške kulture zadnjih desetletij so zapustile tudi opazne sledi na hipotezah o izvoru človeštva oziroma na upodobitvah
človeške narave. Večina tradicionalnih uprizoritev 19. in prve polovice 20. stoletja je prikazovala izvor kulture kot rivalstvo med ljudmi in živalmi oziroma kot konflikt med različnimi človeškimi skupinami. Ta podoba ni izgubila svojega pomena zaradi novih arheoloških in antropoloških odkritij, ampak
jo je spremenil okvir sodobnega mišljenja povojne Evrope. Prišlo je do ponovne rekonceptualizacije dobrega divjaka, ki ni prikazovan v konfliktu z naravo,
ampak je njegova kulturna sposobnost tista, ki mu omogoča optimalno izkoriščanje naravnih virov. Razvoj človeške kulture je tako prikazan kot uspešno
sodelovanje med ljudmi in naravo oziroma ljudje se od živali razlikujejo zara-
15
devet esejev o (skoraj) človeški podobi
di svoje sposobnosti medsebojne komunikacije, smisla za sočutje, altruizma
ter želje po delitvi lovskega plena s svojimi bližnjimi.
Poglavitni element, za katerega pa niti ne moremo reči, da je spremenil
podobo antropologije, ker se je pojavil v trenutku, ko je bila paleoantropologija v pravem pomenu besede rojena, je bil razmah industrializiranega tiska
– stranski produkt obdobja velikih ideoloških, političnih, socialnih ter ekonomskih sprememb. Pri tem gre za povečanje produkcije znanstvenih del ter
njihovo večjo dostopnost na eni ter za začetek izdajanja popularnoznanstvenih revij ter vdor znanosti v časopisje na drugi strani.
Ko so bile v znanstvenih krogih sprejete osnovne poteze poteka razvoja
človeka, so bile podobe že zdavnaj standardizirane. Podobe neandertalcev so v
trenutku, ko so presegle portrete, ki so bili upodobitev anatomije, bile scensko
postavljene pred jame ter vsebinsko omejene na upodobitve lova, izdelovanje
orodij, strganje kože, kurjenje ognja ter nesmiselno postavanje naokrog. Gre
za aktivnosti, ki izhajajo iz evolucionističnega pričakovanja življenja kot neprestanega boja za obstanek. Danes ključni dejavniki, kot je komuniciranje,
ki v bistvu vzdržuje kohezijo družbe ter prenaša informacije o naravnih dejavnikih ter s tem tvori poglavitno vlogo pri reproduktivnem uspehu, ki je zamenjal boj za obstanek, se še vedno ne upodabljajo. Pri pregledu rekonstrukcij zlahka opazimo, da v bistvu sploh ne prikazujejo načina življenja, temveč
osmišljajo odkrite najdbe. Predmeti imajo smisel le, če so v uporabi. In zato
neandertalci vedno nekaj počnejo – nosijo gorjače, lovijo, pestujejo otroke …
Divji ljudje so imaginarna bitja srednjega in zgodnjega novega veka, bivajoči med nami v zadnjih nekultiviranih področjih srednjeveške Evrope –
so metafora za evropsko družbo, ki je šele intenzivno začela obvladovati svoj
življenjski prostor ter zavedanje o sebi. Divjaki so imaginarna bitja zgodnjega novega veka, bivajoči v odkritih ter pokorjenih deželah na obrobju starega
sveta – so metafora za družbo, ki je začela obvladovati celotno svetovno oblo
ter se je začela poglabljati vase. In znanstvene rekonstrukcije so imaginarna
bitja, bivajoča v preteklosti – so metafora za družbo, ki je začela obvladovati
tudi svojo preteklost.
Skratka: v delu v resnici niti ne gre pretežno za predstavitev upodobitev prednikov v različnih obdobjih, ampak za prikaz treh obdobij formiranja podobe, ki bo šele v končni fazi prevzela pomen in funkcijo podobe
prednika. Ker gre v vseh obdobjih za opazovanje človeške podobe z nekaterimi ne- ali manjčloveškimi lastnostmi, je vsak sklop okvirno razdeljen na
tri dele, pri čemer je en del posvečen opazovanju naših človeških bližnjikov,
drugi pa naših živalskih sorodnikov. Če želimo opazovati podobe imaginarnih človeških bitij, ki so prikrajšana za dobrobit kulture in civilizacije,
16
uvod
jih moramo opazovati v primerjavi s sočasnimi pojmovanji drugih človeških ras ter nam najbližjih živali – opic. Povezava, ki v srednjem veku sicer ni
tako pomembna, vendar iz nje izhajajo zgodnjenovoveška dojemanja, ko se
je z vpeljavo konceptov kulturne evolucije gledalo na prebivalce Novega sveta kot na ilustracijo naše kulturne preteklosti, z vpeljavo konceptov biološke
evolucije pa so bili naši predniki vrinjeni na mesto med nami ter nam najbolj podobnimi opicami.
Torej, v devetih esejih gre za razpravo o prikazu (skoraj) človeške podobe, ki se ni spreminjala, v različne smeri je nihal le njen metaforični pomen.
Podobe, ki je še danes tako močno zakoreninjena v naš svet predstav, da jo
lahko obravnavamo zgolj v obliki zgodovinske študije ter upamo, da bomo s
prenosom v sfero zgodovinskega zmogli ustvariti in prikazati distanco med
preteklostjo ter sedanjimi uporabami iste podobe. Podobe naših prednikov
so hkrati resnične in imaginarne, so neraziskane in prilastljive, predvsem pa
so rekonstrukcije in kot take priložnost za prosto pot domišljiji, vendar z omejitvami znanstvenega vedenja v določenem trenutku. Da bi razumeli recepcijo podob, moramo zraven njih samih razširiti opazovanje tudi na družbeni in
znanstveni kontekst, v katerem so nastale. Iz metodologije sodobne zgodovine znanosti se moramo zavedati, da je za ilustracijo in razumevanje podobe
nemogoče opazovati zgolj zgodovino arheologije ter antropologije v pozitivistični tradiciji, ampak je treba predstaviti mehaniko legitimizacije znanstvenih trditev, ki se odražajo v upodobitvah, ter jo umestiti kot institucionalizacijo znanstvenih trditev v okvirih struktur znanosti (zakonodaje, strokovnih
društev ...) in v ozadju kognitivnih predpostavk znanstvenikov, ki določajo,
do katere mere je možna verjetnost znanstvenih trditev ter do kod prevladuje
vpliv obstoječih epistemologij (Murray 1995, 58).
V pričujočem delu se bomo za ilustracijo podobe, ki igra osrednjo vlogo, posvetili zgodovinskemu razvoju arheologije in antropologije kot znanstvenih ved, ki sta bili formirani v zadnjih štirih do dveh stoletjih ter nam danes nudita referenčne okvirje za pojasnitve ter rekonstrukcije življenja v daljni
preteklosti. Že v svoji osnovi obe vedi temeljita na predpostavki, da so zgodnji pripadniki človeškega pokolenja vsi izumrli, tako tudi njihovo obnašanje
in prilagoditve. Njihovi zobje in kosti, orodja in ostanki aktivnosti so odkriti
v fragmentiranem stanju ter velikokrat premaknjeni iz originalnih kontekstov, v katerih so se nahajali, kar posledično zmanjšuje njihovo interpretativno
zmožnost. Zaradi redkosti in medijske pozornosti, ki kasneje kroji finančni
priliv sredstev za raziskave, se antropologi in arheologi danes trudijo svoja še
tako fragmentarna odkritja predstaviti v strokovnih publikacijah ter tudi na
naslovnicah poljudnoznanstvenih revij in v televizijskih programih. Upodo-
17
devet esejev o (skoraj) človeški podobi
bitve neandertalcev, ki pokopavajo svoje mrtve, jamskih umetnikov, ki slikajo na stene jam, ter avstralopitekov, ki korakajo po savani, so postale stalnice
našega medijskega sveta. Morda fascinacija pri publiki s temi upodobitvami
izhaja že iz same želje po potrditvi, da se je človeška kultura resnično razvila in spremenila, da smo se res spremenili iz dlakavih bitij iz savane v mestne
potrošnike. Vendar kakšne so znanstvene in likovne smernice, ki so v zadnjih nekaj stoletjih izoblikovale rekonstrukcije procesov in dogodkov človeškega razvoja?
Namesto preteklosti, ki se sama ne more predstaviti, govorijo arheologi. Prav zato sta razvoj arheološke teorije in metodologije velikokrat popolnoma spremenila podobe preteklosti. Vse do vzpona arheologije se je zavedanje
preteklosti v okvirih zahodnega sveta raztezalo zgolj do starih Grkov ter bib­
lijskih zgodb. Večina zahodnjakov je seveda verjela v pravilnost zgodb, ki so
bile napisane v knjigi Geneze, trdeč, da so ljudje potomci Noetovih sinov, ki
so bili ustvarjeni, kot Adam in Eva pred njimi, v svetu, namenjenemu njihovemu izkoriščanju ter užitkom. Ni šlo zgolj za toge okove vere, temveč predvsem za intelektualno priročnost. Od antike dalje ni bilo na spregled prav nobenih argumentov, ki bi predpostavljali, da bi bilo treba zgodovino raztezati v
nedoločljivo preteklost.
Tako vse do začetka sodobne znanosti o človeku ni bilo v zahodnem svetu prav nobene intelektualne potrebe, ki bi starost človeškega delovanja potisnila v nejasna obdobja v času pred biblijskim stvarjenjem. Arheologija je vse
to spremenila. Pokazala nam je neznane prednike, vsako ljudstvo na svetu je
obogatila s tisočletji neznane prazgodovine, z znanstvenimi pristopi in s popolnoma novimi oblikami pripovedi je raztegnila človeško zgodovino v nedoločljivo preteklost. Čeprav se na prvi pogled zdi, da so arheologi nenevarni romantiki, ki brskajo za starinami, sodi v resnici arheologija med redke vede, ki
imajo pri ljudeh moč in avtoriteto za spreminjanje načina mišljenja o sebi, o
svoji deželi, o svoji »rasi«. Prav zaradi tega je razumljivo, da dežele investirajo
v arheologijo, zavedajo se, da, kot je to opredelil John Romer (2000, 7): »Arheologija deluje direktno na popularno domišljijo.«
In prav upodobitve so sredstvo za materializacijo domišljije. Podobe so
tako izpovedne, da so se že davno osamosvojile od konteksta predstavitve in
zaživele samostojno življenje. Še več: prešle so v okvir popularne kulture. Večina se jih vrti okoli domnevnega izgleda prazgodovinskih bitij, ki so postavljena v okolje – gre za skromnost fosilnih ostankov, obogateno z avtorjevo domišljijo. Povratno pa imajo rekonstrukcije močan vpliv na javne in tudi
strokovne predstave o izgledu ter načinu življenja naših prednikov. Pri tem se
večinoma zanemarja dejstvo, da izvirajo rekonstrukcije iz dolgotrajnega stro-
18
uvod
kovnega dela ter iz dolge tradicije žanra upodabljanja ljudi v eksotičnih okol­
jih (Mann 2003, 140).
Upodobitve so materializacija idej o preteklosti. Zato je za razumevanje
idej pomembno razumevanje njihovega posredovanja, zanimajo nas konteksti
njihovega nastanka, kdo jih je ustvaril ter komu so bile namenjene. Zato pričujoči eseji niso toliko prispevek o zgodovini arheologije, ampak prispevek o
zgodovini fluidnega prehajanja znanosti in popularnih domišljij, ki so v določenem trenutku vključile specifično podobo v svoje pojasnitvene mehanizme. In kot je opozoril literarni zgodovinar Earl Miner, je v obdobju od začetka renesanse pa do 19. stoletja umetnost delovala kot ogledalo družbe. Naj bi
sicer posnemala naravo, vendar je to počela tako, kot je to razumel evropski
višji sloj (Miner 1972, 87). Posledično je podobo pojasnitev človeštva nemogoče obravnavati ločeno od umetnosti, ki je upodabljala človeka oziroma je človeka umeščala v naravo podobe, ki so od začetka srednjega veka nadomeščale
literarne pojasnitve ter jih dopolnjevale in bogatile.
Te podobe je lahko razumeti kot dejstva, vendar pri tem pozabljamo na
specifične konceptualne in materialne konstrukcije, ki so jih ustvarile. Njihov realistični pristop nas prepričuje, da je preteklost, ki jo opazujemo, resnična, celo neproblematična, kot bi bila vzeta iz časovnega stroja. Hkrati pa se zavedamo, da so elementi, na katerih temelji ta upodobitev, zelo fragmentarni in
krhki ter, da so dobili svojo podobo šele s pomočjo kompleksnih omrežij teo­
retičnih sklepanj. Še več: kritični pogled hitro ugotovi, da so se odmaknile daleč od realizma, ker so v eno povezale elemente, ki v resnici ne bi nikoli nastopali skupaj oziroma v tako koncentrirani obliki.
Zavedati se moramo, da so upodobitve preteklosti likovni žanr, ki mu
v veliki meri zraven znanstvenih podatkov vladajo tudi vizualne konvencije, te pa so posledice določenih družbenih teženj. Predvsem so posledica zgodovinskega razvoja – so posledica delovanja umetniških praks v določenih
zgodovinskih okoliščinah. Nahajajo se na stičišču umetniške in znanstvene
tradicije, pa naj gre za združitev umetnika in znanstvenika v eni osebi, sodelovanje znanstvenika in umetnika oziroma sodelovanje večje skupine znanstvenikov in umetnikov (Rudwick 1992, viii).
Že sedemdeseta in osemdeseta leta prejšnjega stoletja so bila priča obsež­
nim poskusom zgodovinopisja arheologije in antropologije, ki pa se je zaradi dokaj internalistične pozicije ukvarjalo predvsem z dinamiko razvoja stroke in izzvenelo zgolj v kronološko naštevanje prelomih dogodkov v zgodovini
raziskav. Konec osemdesetih pa se je začela uveljavljati perspektiva, ki je opazovala teorijski razvoj arheologije v odnosu do makroekonomskih sprememb
v družbenem ozadju. Te so predvsem spreminjale način življenja ter način
19
devet esejev o (skoraj) človeški podobi
pojmovanja sveta srednjega družbenega razreda – tistega družbenega razreda, ki je v 20. stoletju postal poglavitni konzument arheologije in antropologije. Tako v zgodovinskih pregledih zadnjega desetletja in pol ni več mogoče
ločiti znanosti in družbe. Objave družbene politike preteklosti so prikazovale
predvsem, kako je družba infiltrirala svoje nazore v znanost – kako je nacionalizem vplival na raziskovalne usmeritve, kako je spolna diskriminacija vplivala na podobe v učbenikih, kako je kolonializem vplival na muzejske postavitve (Van Reybrouck 2002, 159).
Kljub seriji člankov in celo nekaj zbornikom je tematiki ter obsegu, s katero se ukvarja knjiga pred vami, posvečena zgolj ena monografija: leta 1998 je
Stephanie Moser izdala Ancestral Images. The Iconography of Human Origins
(1998). Kljub očitni podobnosti oziroma tako rekoč neizbežni identičnosti
teme je očitna razlika v pristopu k njeni obravnavi. Knjiga Moserjeve obsega veliko širši nabor ilustracij, prikazuje variabilnost upodobitev ter zožuje
prikaze družbenega konteksta oziroma vzporednih pojavov – v predstavitev
vključi skoraj vse upodobitve, kar pa nekoliko razbije konsistentnost knjige.
Tako ves čas niha med vizualnim in literarnim modelom prednikov. Čeprav
ne gre za nikakršno vsebinsko povezavo, zaradi formalne podobnosti vključi v
začetni del knjige podobe, ki prikazujejo antične mitološke teme z ilustracijami iz Heraklovega cikla. Na drugi strani posveča največ pozornosti zgodnjenovoveškim ilustracijam Vitruvija oziroma zgodnji historiografiji ter upodobitvam mlajših zgodovinskih obdobij, da bi šele v končnem delu monografije
predstavila rekonstrukcije starejše prazgodovine. Kljub literarni širini dela pa
žal ne preseže natančne predstavitve posameznih ilustracij oziroma delo šepa
predvsem pri predstavitvah širših kontekstov, v katerih je bila formirana znanost, ki je producirala ilustracije.
Avtor le redko dobi možnost, da njegovo delo nastane kot pozitivna kritika in dopolnitev druge kvalitetne publikacije, kjer lahko predvsem z jasno izbiro strukture oblikuje tok pripovedi ter poveže navidezno nepovezane elemente. Vendar za razliko od Moserjeve sledi drugačni usmeritvi – osrednja tema je
prikaz nespreminjanja podobe. Struktura knjige je prikazana že v njenem naslovu – Devet esejev o (skoraj) človeški podobi. Gre za podobo poraščenega in
bradatega človeka bujnih las z gorjačo – za podobo, ki se je pojavila v evropski
umetnosti pred dobrimi 800 leti ter je od svojega pojava do danes ostala skoraj
nespremenjena. Spreminjali pa so se konteksti, v katerih se je pojavljala, oziroma spreminjali so se pomeni, ki so ji jih pripisovali v različnih obdobjih. Tako
so divji ljudje, divjaki in znanstvene rekonstrukcije oziroma neandertalci teme,
okoli katerih je ovita pripoved, so predvsem metafore za prikaz obdobij, tematskih sklopov upodobitev ter zgodovine in oblike vedenj o nas samih.
20
Trije eseji o divjih
ljudeh
trije eseji o divjih ljudeh
trije eseji o divjih ljudeh
V
srednjem veku so menili, da so divji možje brez zakonov in niso sposobni živeti v družbi – živijo le s partnerjem. So grožnja posamezniku, medtem ko so barbari grožnja družbi. Ti živijo daleč in se apokaliptično pojavijo v trenutku slabosti ter propada družbe, divji možje pa so
vedno v bližini na robu družbe – nahajajo se le izven pogleda, onkraj horizonta v bližnjem gozdu. Tako je na neki način divji mož s svojo neprepoznavnostjo temna srednjeveška antiteza skoraj antropološko zastavljenim koncepcijam barbarov antike in obdobja pozne renesanse. Poglavitna značilnost
upodobitev divjih ljudi, kot jih poznajo likovne upodobitve iz obdobja srednjega in zgodnjega novega veka, je odsotnost evolucionističnih misli, ki danes močno prežemajo naše razmišljanje o preteklosti. Divji ljudje so v svojem izgledu moderni, vendar jih kot divje oziroma prikrajšane za civilizacijske
dobrine označujejo simbolni atributi: njihova bivališča v jamah, oblačila iz
krzna, razbite kosti v okolici ter nepogrešljive gorjače. Razpeti med mitom
in simbolom so bili divji možje v prepričanjih srednjeveških Evropejcev tako
prekleti kot zmožni zveličanja – predstavljali so hkrati antitezo srednjeveške
družbe in njen ideal. Ko pa se je družba, ki jih je ustvarila, začela spreminjati,
se je tudi mit, ki je temeljil na ustaljenem družbenem redu, začel razblinjati.
In ko ni več igral smiselne vloge v kolektivnem imaginariju, je bil premeščen
v področje fikcije. Tako lahko konec obdobja, ko je divji mož začel izgubljati
svojo simbolično vlogo, postavimo v 16. stoletje, bolj zapleteno pa je vprašanje
začetka procesa, ki je oblikoval srednjeveški mit.
Za pojasnitev je potreben premik v širši zgodovinski kontekst visokega
srednjega veka. V obdobju od 11. do 14. stoletja se je število prebivalcev Evrope podvojilo in zaradi različnih demografskih trendov v sredozemskem in celinskem delu so primat prevzeli novi centri ekonomske gravitacije, ki pa so se
nahajali večinoma v srednji in severni Evropi. Reformiranje agrarne produkcije je omogočilo proizvodnjo presežkov ter relativno ekonomsko stabilnost za
ruralno populacijo (če odmislimo občasne epidemije, mongolske in tatarske
vdore ...). Večanje populacije je spremljala tudi interna kolonizacija ter spremljajoča deforestacija – v visokem srednjem veku je prišlo do intenzivne spremembe podobe pokrajine. Ekspanzijo obdelanih področij je spremljala tudi
nova ekspanzija v področja, ki za obdelavo niso bila primerna ter jih je bilo
treba najprej kultivirati. Prodor pionirjev v hribovja je povzročil deforestacijo,
naseljenci močvirnih področij pa so jih morali najprej sistematično izsušiti. In
ker vse človeške družbe poseljujejo, uporabljajo in investirajo pomen v okolje,
je fizična lokacija naselbine in gospodinjstva, pa čeprav ni bila intenzivno fizično spremenjena zaradi človeškega posega, prostor nalaganja simbolov, skozi katerega se izvaja in ne zgolj opazuje vzorce verovanj, oblasti ter socialnih
23
devet esejev o (skoraj) človeški podobi
struktur (Burroughs 1990, 1). Tako so pionirji prodirali v svet, ki je v srednjeveškem konceptualnem sistemu predstavljal nasprotje urejenega in stabilnega
sveta, iz katerega so izvirali – prodirali so v svet divjih ljudi.
Visoki srednji vek je bil obdobje globokih sprememb, ki jih je povzročil
razvoj mestnega življenja, ter je bil v recipročnem razmerju s splošno demografsko rastjo, notranjo kolonizacijo ter razširitvijo agrarne ekonomije. Sočasno pa je prišlo tudi do povečanja pomena transporta in trgovine – tistih ekonomskih dejavnosti, ki jih je zaznamovala delitev dela. Z vzpostavitvijo mest
so se ta razvila v središča obrti in trgovine in so povzročila s svojim delovanjem delitev dela med mestom in podeželjem: kmetje so bili odgovorni za pridelavo hrane, obrti pa so postale domene meščanov (Rösener 1994, 49–56).
Kljub stanovski delitvi se moramo zavedati vzajemne odvisnosti vseh stanov
ter ideološkega prepletanja. Tako so se tudi v centrih produkcije predmetov
presežnih vrednosti dobro zavedali dejavnosti navadnega podeželskega prebivalstva. In če so primat pri odkrivanju novih teritorjijev ter prodiranju v neznano v kasnejših obdobjih vodile družbene elite, je bilo v visokem srednjem
veku prav obratno – notranjo kolonizacijo so izvajali kmetje. Kmetje so prvi
prodirali v divjino ter kultivirali pokrajino, kmetje so bili tisti, ki so ukrotili
divjino okoli sebe – tako ideološko nasprotje divjini ni predstavljala elitistična in uglajena urbanizirana, ampak tradicionalna in konservativna družba, ki
je temeljila na poljedelstvu, zavezanosti vaški skupnosti, majhni stopnji mobilnosti ter na tradicionalnem družinskem življenju, ki je bilo časovno vezano
na letne produkcijske cikle.
V takih okvirih je bila formirana podoba divjega človeka, podoba človeka, ki je zaradi svoje nevpetosti v stabilen družbeni sistem presegal stanovske
omejitve. Bil je formiran kot nasprotje agrarne produkcije in vaškega načina
življenja, vendar ker je bil iz tega stanu izključen, je kot upornik proti pohlevnosti dobil prizvok plemenitosti in hkrati s svojo divjostjo in neciviliziranostjo postal sprejemljiv za srednjeveško družbeno elito. Gre za tisto družbo potrošnikov izdelkov umetne obrti, iz katere se je v 15. stoletju izoblikoval
razred, ki ga je Michael Baxandall imenoval mecenskega. Gre za sorazmerno majhen del prebivalstva, katerih odziv na umetnine je bil pomemben za
umet­nika – šlo je predvsem za trgovce in intelektualce, ki so nastopali kot člani bratovščin ali kot posamezniki, plemstvo in člane dvorov ter višje člane verskih redov (Baxandall 1996, 53). Mestno prebivalstvo je tako v renesančni kulturi igralo zgolj minorno vlogo potrošnikov cenejših in masovno izdelanih
predmetov uporabne umetnosti, medtem ko so bili kmetje iz aktivnega dela
procesa sovplivanja na produkcijo povsem izključeni.
24
trije eseji o divjih ljudeh
Slednjim so bile namenjene zgolj oblike masovne umetnosti, ki pa niso imele zgolj primarnega estetskega, ampak pedagoški namen – Biblia pauperum,
cerkvene freske. Še več: Peter Burke je opozoril, da si v resnici sploh ne moremo predstavljati, kako malo podob je pred odkritjem tiska krožilo v javnosti,
če jo sploh lahko tako imenujemo. Iluminirani rokopisi in tabelne slike, ki danes predstavljajo bogate vire ilustracij divjih mož, so se nahajali zgolj v privat­
nih rokah in edine podobe, ki so bile dostopne široki publiki, so bile cerkvene
freske in skulpture (Burke 2001, 17). Dejstvo, na katerega je opozoril na samem začetku Gregor Veliki in ki se ga je citiralo vedno znova: »(podobe) s sten
naj berejo tisti, ki ne morejo brati iz knjig« (Burke 2001, 48).
Jean de Genes (Giovanni Balbi) je v 13. stoletju v Catholiconu (Summa
grammaticalis quae vocatur catholicon) podal tri razloge za postavitev podob
v cerkvah. Kot prvo je navedel, da so slednje potrebne za »poučitev preprostih ljudi, kajti poučujejo jih kot nekakšne knjige«. Pri tem pa ne smemo pozabiti niti problema pravilnega branja upodobitev; prepričani smo lahko, da je
večina srednjeveških fresk znatno preveč kompleksna, da bi jih nepismeni in
neuki ljudje sploh pravilno razumeli. In leta 1492 je dominikanec Michele da
Carcano v pridigi o potrebnosti cerkvenih podob navajal, da je Gregor Veliki
v pismih marseillskemu škofu Sereniju razlagal, da so »podobe vpeljane zaradi
naše čustvene lenobe ... Kajti naša čustva bolj razvname videno kot pa slišano.«
(Baxandall 1996, 55.) Kaj so videli oziroma razumeli ljudje v srednjem veku?
Prehod med srednjeveško, strogo kodificirano težnjo v upodabljanju in
razlaganju kosmatih, divjih, kot antitezo krščanske stabilnosti pojmovanih
človeških figur, proti divjakom, ki predstavljajo metaforo za krepostno in naravno življenje, je bil pogojen s spremembo v družbeni mentaliteti ob koncu
srednjega veka. Hegemonija cerkve je bila ob koncu 16. stoletja temeljito zamajana in korumpirana papeška oblast je izgubila svoj vpliv predvsem na pod­
ročju severno od Alp. Ostra Luthrova kritika ter humanistično-reformistični ideali Erazma Rotterdamskega so temeljito spodkopali avtoritarno pozicijo
verske ter povzročili vzpon civilne oblasti, ki je diktirala svojo voljo in prepričanje. In ker država kot taka ni izvajala strogega nadzora nad mišljenjem, kot
je to v preteklosti izvajala Cerkev, je prišlo ob koncu 16. stoletja do razmaha liberalizma, ki je omogočal reinterpretacijo starih oblik ter ustvarjanje novih.
Sekundarni dejavnik zamenjave sistema ideološke kontrole oziroma posledica obdobja po tridesetletni vojni, ko je prišlo do razkroja sistemov družbene
stabilnosti, ko je Cerkev zamenjala veliko bolj tolerantna država, je bila izpostavitev vprašanja identitete – tako človeka kot takega kot tudi porajajočih
se nacionalnih identitet. Vprašanje delovanja in identitete človeka je postalo
25
devet esejev o (skoraj) človeški podobi
vprašanje medicinske vede na eni ter utopične literature na drugi strani, družbene elite pa so za ustvarjanje nacionalnih identitet začele uporabljati starinoslovje – tako imaginarne kot tudi resnične podatke o regionalni preteklosti ter kontinuiteti oblasti.
Starinoslovje je našlo svoje temelje v srednjeveški obsesiji z zbiranjem
kuriozitet oziroma človeških anatomskih delov. V srednjem veku je Evropo
zajela mrzlica zbiranja relikvij. Phillip L. Walker je v svojem pregledu odnosov do kostnih ostankov prednikov izpostavil, da je v preteklosti antropologija menila, da je zbiranje trofej značilnost primitivnih ljudstev, danes pa
se zavedamo, da so bili pred sodobnostjo največji zbiralci kosti srednjeveški
kristjani. Španski kralj Filip II. je v Escorialu zbral celih 11 skeletov ter na tisoče kosti različnih svetnikov in mučencev. Kosti so bile večinoma vključene v
kabinete čudes, ki so jih v glavnem urejali zdravniki. Najslavnejši je bil verjet­
no kabinet sira Hansa Sloana, ki je bil osebni zdravnik angleškega kralja Jurija II. in njegove žene Anne. Njegovo zbirko človeških skeletov je po njegovi
smrti odkupil Britanski parlament in postala je jedro British Museum of Natural History (Walker 2000, 9–10).
S prvimi poročili o ljudstvih Afrike v 14. stoletju ter o odkritju Novega sveta v naslednjih dveh stoletjih so se počasi razblinile tudi antične tradicije opisovanj pošastnih ras. Porajajoči renesančni duh je rodil znanost in
celo plejado novih ved – začelo se je znanstveno preučevanje človeških ras ter
človeku najbolj podobnih opic. Sočasno je bilo s ponovnim odkritjem antične preteklosti rojeno tudi starinoslovje, ki je formiralo svoj predmet preučevanja s prenosom ideje divjosti v Novi svet ter v kolektivno preteklost evropske kulture.
26
Divji ljudje
S
kozi tisočletja pisane zgodovine je bil človeški izgled amalgam opaznih
bioloških razlik, ki so bile interpretirane skozi optiko kulturnih predsodkov. Poraščenost je bila vedno simbol neobvladane in podivjane narave. Že v starobabilonskem epu Sha Nabe Imuru (Tisti, ki je videl v globino),
je bojevniški kralj Gilgameš teroriziral prebivalce Uruka. Da bi uslišala molitve na pomoč je boginja Aruru ustvarila junaka Enkiduja, s katerim naj bi se
spoprijel Gilgameš kot s sebi enakim ter pustil pri miru druge smrtnike. Že
na prvi pogled je prepoznavna divja narava Enkiduja, ki so ga vzredile živali, kajti »pokrit je z dlako, kot živalski bog« (Sims 2003, 25). Njegova divja podoba je zaznamovala staroveško umetnostno produkcijo medrečja, za zgodbo
pa je ilustrirala razumevanje civilizatornega procesa v starem veku – iz divjega moža je z vključitvijo v civilizirano družbo nastal junak.
Podoben odnos do drugačnosti oziroma divjosti so gradili tudi iz herojske tradicije poznoheladskega obdobja izhajajoči Grki – s svojo tradicijo so
v antično in srednjeveško miselnost prinesli ideološke mehanizme za ločevanje družb po ekskluzivnih kulturnih in državljanskih kriterijih. Zdi se, da je
bil svet, v katerem je skoraj celo Sredozemlje bilo vključeno v sredozemsko trgovsko omrežje, ki so ga v veliki meri kontrolirali Grki, veliko bolj toleranten
do ljudi različnega izgleda. Danes se domneva, da lahko ob bok temnopoltim upodobitvam na mikenskih freskah iz Pylosa postavimo tudi tam odkrite napise na tablicah, ki večkrat omenjajo Ai-ti-jo-qo, kar avtorji prevajajo s kasnejšo grško besedo Aithiops. Sicer pa je nekoliko kasneje Homer izpostavljal
kulturno neenakost različnih ljudstev, ko je trdil, »da bi Grki morali vladati
barbarom«, istočasno pa je tudi navajal, da je Odisej imel kot tovariša v bitki
glasnika Euribata, ki je bil temnopolt in kodrastih las. Prav opis slednjega je
služil Penelopi za prepoznanje moža, ko je od njega zahtevala opise njegovih
divji ljudje
27
devet esejev o (skoraj) človeški podobi
tovarišev (Snowden 1970, 101–102). Veliko kasneje je Aristotel v Politiki pojasnjeval Homerjeve besede ter razložil, da bi morali Grki vladati barbarom, ker
so slednji brez zakonov in institucij (White 1972, 20).
Za razliko od zgodovinarjev, ki so se ukvarjali predvsem s pojasnjevanjem različnosti, so bile ideje o začetkih družbe, kulturnem in tehnološkem
razvoju človeštva v antiki domena pesnikov in filozofov, kot so bili Platon,
Aristotel in Tit Lukrecij Kar, ki v svojih najslavnejših verzih govori (Boule,
Vallois 1952, 1):
Staro orožje bile so roke, zobje in pa nohti,
kamen takisto in veja, ki vsak jo ulomil je v gozdu,
končno še plamen in ogenj, odkar bila sta spoznana.
Kasneje je človek odkril pomen železa in bakra.
Rabiti bron je naučil se prej ko rabe železa …
Zanimivo je, da je v tem delu avtor prikazal tehnološki razvoj človeštva,
kot so ga dobro tisočletje in pol kasneje opisovali začetniki arheologije in evolucionizma. Prav tako pa v peti knjigi O naravi sveta opiše človeško podobo,
ki je preživela cel srednji in novi vek kot upodobitev divjih ljudi ter končala
transformirana kot muzejski eksponat (Lucretius Carus 1959, 139):
Z vero v neslišano moč robatih pesti in goleni
divje rodove zveri so zalazno gonili v lesovih,
kije težke za orožje rabeč in kamne lučajne.
V metaforični obliki, v kateri želijo številni sodobni avtorji namesto intuicije ter tehničnega opazovanja prepoznati retencije vedenj iz preteklosti, so
antični avtorji opisovali spremembe, ki so jih razlagali s stopnjami človeškega tehnološkega in družbenega razvoja. Lukrecij pa je z bogatim pesniškim
jezikom še dodatno slikal izgled teh ljudi – opisoval jih je kot robate ter uporabljajoče brutalno moč namesto razuma v boju za preživetje. Že na samem
začetku se je v njegovih verzih pojavil opis težkega kija, metafore, ki bo zaznamovala podobo divjega človeka v naslednjih dveh tisočletjih.
In če so antični literati in filozofi opisovali družbeni razvoj, so najzgodnejši naravoslovci, kot so bili Horacij, Plinij Starejši, Strabon in Diodor,
opisovali divja ljudstva, živeča na mejah kulturnega sveta, ter njihove primitivne navade in tehnološka znanja. Iz današnje perspektive gre za kompendije
resničnih antropoloških podatkov ter političnih retorik diskriminacije. Herodot je pisal o Etiopcih, da se oblačijo v levje in leopardje kože ter so oboroženi z loki in puščicami, ki imajo kamnite konice. Strabon pa je govoril o Ich-
28
divji ljudje
tyophagih (Jedcih rib), živečih ob obalah Rdečega morja, ter Elephantophagih
(Jedcih slonov), živečih v notranjosti (Boule, Vallois 1952, 2).
Očitno so vsi kasnejši avtorji črpali iz geografske tradicije Eratostena, ki
je prvi v opisu Meröja našteval ljudstva z imeni Megamari, Blemijci, Trogloditi in Nube. Podatke pa je v svojem delu De mari Erythraeo (O Eritrejskem
morju), ki je ostalo ohranjeno v fragmentih v Fotiju, razširil Agatarhid. Ta je
le skromno in nenatančno geografsko lociral posamezna ljudstva, navajal dodatne fizične značilnosti, prav tako pa je dodal opise posameznih običajev
oziroma načina življenja. Tako je v grški tradiciji poimenoval ljudstva po njihovi prehrani (Rhyzophagi, Hlophagi in Struthophagi) ter komentiral njihove
načine življenja v jamah in na drevesih (Snowden 1970, 108–109).
Delitev na civilizirana in necivilizirana ljudstva, vštevši monstruozna
bitja, ki je izvirala iz tradicij klasične antike, je bila kasneje inkorporirana v
srednjeveško miselnost. Plinij Starejši je oskrbel kasnejše prepisovalce s katalogom monstruoznih človeških ras, ki so poseljevale robove civiliziranega sveta. Morda najpogosteje omenjeni so bili Blemijci, ki naj bi živeli v Libijskih
puščavah ter naj bi imeli obraze na prsih (Gamble 1997, 7). Pri tem je zanimivo dejstvo, da gre najverjetneje zgolj za učinek negativne politične propagande, saj so bili Blemijci ljudstvo, s katerim so imeli v antiki stike tako helenistični makedonski faraoni kot tudi rimski vladarji. Čeprav vemo, da je bil Plinij
Starejši velik ljubitelj kuriozitet in čudes, je razumevanje njegovih opisov težavno. Morda bi lahko pojasnilo iskali v predgovoru, kjer je izjavil, da je njegovo delo namenjeno najprej navadnemu človeku ter šele nato strokovnjaku
(Locher 1986, 21–23). Zdi se, da ga je prav pretiran populizem zavedel k odločitvi, da je v svoje delo umestil serijo plebejskih imaginarijev, ki so namesto
fragmentov pravilnih geografskih in zgodovinskih poročil o Blemijcih preživeli v srednji vek.
Iz poročil vemo, da so pogosti vdori slednjih v severni Egipt povzročili celo, da je Dioklecijan opustil rimsko področje onkraj prvega katarakta, v
tamponsko območje naselil ljudstvi Nobade ter Blemijcem plačeval letne dajatve, za katere je Prokopij trdil, da so se izplačevale še dve stoletji kasneje. Največji pritiski na rimsko cesarstvo naj bi nastopili v petem stoletju, ko je, nekje
v času vladanja Marcijana ali Justina I., nastala herojska pesem Blemyomachia
(Snowden 1970, 137–140). Iz slednjega lahko sklepamo, da so grški, rimski in
kasneje še celo bizantinski avtorji Blemijce poznali kot resnično ljudstvo, Plinij Starejši pa se je bil med njimi vsemi edini uštel ter podlegel politični propagandi, ki je najresnejše sovražnike imperija opisovala kot pošasti in izrodke.
Oziroma, domnevamo lahko, da je prav on bil, če ne že avtor, pa vsaj poglavit­
ni pospeševalec te propagande.
29
devet esejev o (skoraj) človeški podobi
Tako lahko antično pojmovanje, ki je vplivalo tudi na srednjeveško miselnost
o človeških skupnostih izven dometa civilizacije, razumemo skozi Aristotelovo optiko. V Etiki vzpostavi interpretativni niz, po katerem je meščan izenačen s konceptom državljana – ta je zoon politikon in le to je popolna stopnja
človeškosti. Opozarja, da tudi nekateri meščani niso vključeni v kategorijo
državljanov: izpostavi ženske in sužnje, nikakor pa ne morejo biti vključeni
tisti izven mesta (White 1972, 24). Posledično so za antične geografe in filozofe posamezniki izven mestne družbe ter družbe izven civiliziranega sveta dobile podobno vlogo kot narava in živalstvo – postale so objekt zaniman­
ja in preučevanja.
Prepisovanje antičnih besedil ter posledično zanimanje za opisovanje
pošastnih človeških ras se je nadaljevalo v zgodnji in visoki srednji vek. V tretjem stoletju je Gaj Julij Solin v Collectanea rerum memorabilium navajal legende o čudnih bitjih z vzhoda, ki so presegale celo opise Plinija Starejšega.
Pravzaprav je bilo okoli devet desetin njegovega dela, izdanega okoli leta 230
oz. 240, prepisanega tako iz Plinijevega kot tudi geografije De situ orbis Pomponija Mele, ki je že služil kot poglaviten vir za Plinija. Njegovo delo je skupaj
z De nuptiis Philologiae et Mercurii Marcijana Kapele iz petega stoletja postalo temeljno besedilo za srednjeveške opise pošastnih ras (Husband 1980, 6).
Morda je prav preučevanje opisov pošastnih ras v antičnih virih tisti dejavnik, ki nas najbolje seznanja s problematiko zmotnega prepričanja in ki
tvori osnove naše ideje o linearnem razvoju kulture. Poltisočletno preučevanje antičnih virov in umetnosti je premnoge zavedlo v prepričanje, da so bili
Rimljani taki kot mi, pravzaprav pa smo zgolj dediči renesančnega iskanja legitimizacije absolutne oblasti, ki jo je ta našla v totalitarnih vzorih antičnega
rimskega cesarstva (Clarke 2002, 13).
Sistematično preučevanje živali v krščanski tradiciji se je začelo v sedmem stoletju z veliko enciklopedijo Etimologije, ki jo je napisal škof Izidor Seviljski. Za svoje delo je kot vire uporabil krščansko Physiologus ter dela Ambrozija, Avguština, Gregorja in Hieronima, hkrati pa je posegal še nazaj v
latinske komentarje Vergila, Plinija Starejšega in Solina (Grant 1999, 112). Božanski red stvarstva je sledil v vrsti od Svete trojice do najnižjih bitij, pri čemer je pošastne človeške rase uvrščal med ljudi in živali. V dvanajsti knjigi je
predstavil svoje poglede na ločitev živali in ljudi: »Pecus imenujemo vse, kar
nima človeškega glasu in postave.« (Grant 1999, 123.) Tako je sicer jasno definiral kriterije človeškosti, vendar se je v nadaljevanju spustil v dolgo razpravo
o pomenu spačkov in pošastnih ras, ki naj bi po poročilih antičnih geografov
poseljevale obrobja civiliziranega sveta. Pri preučevanju zgodnjega krščanstva
je očitno tudi, da se uporabe podobe pošasti ter sestavljenih bitij pojavljajo v
30
divji ljudje
različnih civilizacijah v njihovih formativnih fazah, ko predstavljajo integralne dele mentalnih shem, ki tvorijo osnove vzpostavitve socialnega reda (Gilmore 2003, 26), ter služijo za vzpostavitev distinkcije pripadnikov in nosilcev
kulture od drugih. Tako slednje kot ilustracije antitez, ki se nahajajo izven
skupnosti, delujejo kot konsolidirajoči elementi znotraj same skupnosti, ki
njihove podobe producira in uporablja na eni strani ter kot javna demonstracije grožnje v primeru dezintegracije nastalega socialnega reda znotraj skupnosti na drugi strani.
Podobno zanimivo je njegovo razumevanje narave oziroma zavedanje
njegovega poznavanja narave, ki ga lahko med vrsticami beremo v začetku 11.
knjige, kjer opiše rojstvo spačkov. Izhajajoč iz njihovega pomena oziroma napovednega pomena njihovega čudnega izgleda jih poimenuje znamenja oziroma znaki: »Varro pravi, da so znamenja rojena v nasprotju z naravo, vendar
niso vsa v nasprotju z naravo, kajti zgodijo se po božji volji, saj volja stvarnika je narava vsake ustvarjene stvari.« Sam pa doda: »Torej znamenja niso v
nasprotju z naravo, ampak so v nasprotju s tem, kar vemo o naravi.« (Grant
1999, 117.) Na tej točki formulira misel, ki jo lahko razumemo kot ključno za
razvoj znanosti – vedenje je mogoče zgolj s preučevanjem oziroma še več, s
preučevanjem je mogoče spoznati tudi namene stvarnika.
Dalje se posveti predvsem opisovanju pošastnih človeških ras. »Cynocephali se tako imenujejo, ker imajo pasje glave … Njihovo lajanje dokazuje, da so
prej zveri kot pa ljudje.« Po njegovem mnenju izvirajo iz Indije:
»Ista Indija ustvarja tudi Okroglooke, ki se imenujejo Kiklopi, ker
naj bi imeli samo eno oko sredi čela. Prav tako jih imenujejo Agriophagitai, ker jedo zgolj meso divjih živali. /…/ Ljudje verjamejo, da
so Blemijci v Libiji rojeni brez glave in imajo usta in oči na prsih.
Drugi so rojeni brez vratov in imajo oči na ramenih. /…/ Pošastna
bitja so pripisana oddaljenemu Orientu. Nekatera nimajo nosov, so
ploščatih obrazov in brezoblične postave. Druga imajo trda usta ter
sprejemajo hrano skozi majhno luknjico po trsteni cevki. Za druge
pa pravijo, da so brez jezikov ter uporabljajo gibe in kimanje namesto besed. /…/ Pravijo, da obstajajo v Skitiji Panotijci. Njihova ušesa
so tako obsežna, da lahko z njimi pokrijejo celo telo. Kajti »paan« je
grško za vse in »ōta« so ušesa. /…/ Artabatiti v Etiopiji hodijo leže,
kot štirinožci. Nihče od njih ne živi več kot 40 let ... Obstajajo pa tudi
gozdni možje, ki jih nekateri imenujejo favni. /…/ O rasi Skiopodih
se poroča iz Etiopije. Imajo zgolj eno stegno in so zelo hitri. Grki jim
pravijo skiopodai, ker ležijo poleti na tleh v senci svojih ogromnih
31
devet esejev o (skoraj) človeški podobi
nog. /.../ Antipodi v Libiji imajo podplate na zadnji strani nog ter
osem prstov na njih. /…/ Pravijo, da živijo v Indiji Makrobioici, ki
so veliki 12 čevljev. Prav tako v Indiji živijo ljudje, ki so veliki en laket in Grki jih imenujejo Pigmejci, kajti laket se grško imenuje »pugmē«. Živijo v indijskih gorah blizu Oceana.« (Grant 1999, 119.)
Pri naštevanju različnih pošastnih ras človeštva začuda doda tudi pasjeglavce,
ki jih kasneje uvrsti med opice oz pavijane. Pravzaprav bi med vsemi naštetimi lahko kot resnične potrdili zgolj pavijane in Pigmejce – pri tem je zanimivo, da tako opice kot tudi ljudi prostorsko napačno umesti. Njihov izvor oziroma kraj prebivanja locira v Indijo in ne v Afriko. Njegova napaka postane
pregovorna in se prenese skozi srednjeveško literaturo v renesanso, ko je njegove misli ponavljal Angelo Decembrio v svoji De politia litteraria (Baxandall
2003, 46). Frank M. Snowden jr. je opozoril, da se napaka oziroma občasno
mešanje Indije in Etiopije vleče skozi dela vseh avtorjev po Herodotu, ki ju je
prvi prostorsko umestil – Indijo je proglasil na skrajni vzhod, Etiopijo pa za
skrajni jug znanega sveta (Snowden 1970, 101).
Večina srednjeveških besedil s podobno vsebino je sledila Izidorjevem
zgledu – 22 zvezkov De universo oziroma De rerum naturis Rabana Mavra,
zbranih med leti 842 in 846, je skoraj popolna kopija izvirnika, podobne pa so
tudi Imago mundi Honorija Avgustodunskega iz obdobja okoli 1100, Otia imperalia Gervazija iz Tilburyja (okoli 1211), De naturis rerum, Tomaža iz Cantimpreja (1228–1244), Imago mundi Gauthierja (Waltherja) iz Metza (1246),
Weltchronik Rudolfa iz Emsa (med 1250 in 1254), Speculum naturale Vincenta iz Beauvaisa (okoli 1250) ter Livres dou trésor Brunetta Lantinija (med 1260
in 1270). Kasneje pa sta tradiciji sledila še vsaj Konrad iz Megenberga z Buch
der Natur (okoli 1350) in Hartmann Schedel z Liber chronicarum (1493). Po
razmahu v trinajstem stoletju so postali opisi kasneje še veliko bolj dodelani
in moralizirajoči, opisi pošastnih ras pa so zaradi vedno večjega pomanjkanja
kakršnih koli dokazov ostajali dokaj nespremenjeni. Tako so Herodotovi opisi pasjeglavcev prešli skoraj nespremenjeni v delo Hartmanna Schedela s konca 15. stoletja (Husband 1980, 6).
Posebej je treba izpostaviti knjigo Buch der Natur Konrada iz Megenberga iz 14. stoletja. Temeljila je na De naturis rerum dominikanca Tomaža iz Cantimpreja, vendar je avtor veliko originalnega gradiva opustil, popravil ter dodal lastna opažanja. Delo, najprej napisano v nemškem jeziku, je
bilo velikokrat prepisovano, ko pa je bilo natisnjeno kot prvi tiskani kompletni prikaz naravoslovja v Nemčiji ter hkrati kot prvo tiskano delo, ki je vsebovalo bestiarij, je bilo med leti 1475 in 1500 ponatisnjeno kar petkrat. Pred za-
32
divji ljudje
četkom 12. oz. zadnje knjige se nahaja ilustracija »/p/ošastnih ras in čudežnih
vodnjakov«, ki pa ni uvod, kot bi pričakovali, v razpravo o monstruoznih rasah, ampak začenja del o čudežnih vodnjakih; razprava o rasah sledi šele kasneje. Za razliko od drugih avtorjev loči tiste človeške rase, ki nimajo duše, in
tiste, ki jo imajo, na upodobitvi pa niti ne prikaže vseh, ki jih omenja. Prikazuje antipoda – človeka z nazaj obrnjenimi nogami, bycephalusa – dvoglavega človeka, acephalusa – človeka brez glave, scyipoda – z eno veliko nogo … Za
razliko od besedila so upodobitve dokaj shematične, saj v besedilu omenja, da
naj bi bil brezglavi mož pokrit z dlako, na upodobitvi pa je prikazan brez nje
(Husband 1980, 45–47).
Plinijevi Blemijci, ki jih je omenjal Izidor Seviljski, so se ponovno pojavili v uspešnem, čeprav večinoma fiktivnem potopisu Travels of Sir John
Manderville, ki je izšel leta 1356 oziroma 1372 (Robe 1972, 42). V njem lahko
beremo, da živi na Andamanskih otokih več različnih ljudstev, med katerimi so tudi: »Grdi ljudje brez glav, ki imajo oči na ramah, ter okrogla, kot podkev oblikovana usta na prsih.« V opisu lahko prepoznamo Plinijev vpliv, ki se
je širil skozi ves srednji vek, Blemijci so bili pogosto upodabljani na srednjeveških rokopisih, kjer so simbole njihove neciviliziranosti predstavljali njihova golota, gorjače ter življenje v divjih pokrajinah (Gamble 1997, 7). Hkrati pa
v delu lahko prepoznamo elemente fiktivnih srednjeveških potopisov Odorika, Wilhelma Boldenselskega, armenskega duhovnika Hatoume ter Janeza
iz Pian del Carpine. Zraven omenja še ljudi z rogovi in kopiti v kraljestvu duhovnika Janeza ter v Etiopiji ljudi z eno nogo, ki je tako velika, da jim dela senco, ko se uležejo (Robe 1972, 42).
Drugi korpus spisov, ki so v največji meri vplivali na srednjeveško podobo o divjih ljudeh, pa je bil Marvels of the East, za katerega se je zmotno
domnevalo, da naj bi bil delo Kalistena, ki je spremljal na vojaških pohodih
na vzhod Aleksandra Velikega. Ker so kasnejše srednjeveške različice temeljile predvsem na prepisovanju virov, prav tako ni bilo velikih razhajanj v opisih. Kot enega izmed poglavitnih virov za srednjeveško interpretacijo legend
o Aleksandru, ki so vplivale na nastanek ideje o divjih možeh, lahko navajamo delo nadškofa Leona iz Neaplja, ki je v desetem stoletju napisal Historia
de preliis, v kateri omenja magnus homo agrestis ter kasneje homines agrestes
– divje ljudi, ki so živeli v divjini, podobno kot njihovi srednjeveški potomci
(Husband 1980, 6–7).
Srednjeveški izvodi legend o Aleksandru so bili bogato ilustrirani, pri
čemer so prav pri opisovanju bajeslovnih ljudstev, ki jih je srečal v Indiji, pogosto upodabljali divje ljudi. V ilustraciji iz Le livre et la vraye histoire du bon
roy Alixandre z začetka 15. stoletja je upodobljen spopad Aleksandrovih mož
33
devet esejev o (skoraj) človeški podobi
s skupino divjih svinj z izredno dolgimi čekani, ki so jih spremljali tudi divji
možje in žene (Husband 1980, 23). Ilustracija ter uporaba podobe divjih mož
priča predvsem o tem, kako so slednji ob koncu srednjega veka postali standardni element za upodabljanje nenavadnosti, pri čemer se je treba ozreti na
opozorilo Timothyja Husbanda, ki kaže, da so velikokrat prav njihove upodobitve odraz razkoraka med besedilom ter likovnim kanonom. Besedilo
omenjene pesnitve namreč navaja, da so divji možje, s katerimi se je boril Aleksander, imeli po šest rok, medtem ko ilustrator temu detajlu ni posvečal prevelike pozornosti, ampak je prikazal telesno popolnoma običajne divje ljudi
(Husband 1980, 52).
Najslavnejša izdaja s konca srednjega veka je Le livre des Mereveilles de ce
monde, ki je kompendij prevodov besedil iz latinščine. Vključuje dele iz Plinijeve Historia Naturalis, Otia Imperialia Gervazija iz Tilburyja ter De memorabilibus mundi Gaja Julija Solina. V izdaji s konca 15. stoletja se med upodobitvami monstruoznih ras, izhajajočih iz antične tradicije, pojavi tudi divji
mož. Poraščen, bradat in lasat ter z gorjačo na rami izstopa od vseh ostalih
podob. Prikazi različnih ljudi iz pošastnih ras so na upodobitvi grupirani v
skupinice, samostojno skupino v levem zgornjem kotu pa tvorijo tudi prikazi
bajeslovnih živali. Za razliko od ostalih pa je divji mož osamljen vrinjen v sredino upodobitve oziroma izstopa od drugih tudi po dejstvu, da je edini poraščen z dlako.
Trdimo lahko, da Evropejci v srednjem veku niso vedeli veliko o drugih
človeških rasah in o opicah, vendar zadosti za vzbujanje zanimanja. Bernard
Silvestris, veliki enciklopedist v verzih iz 12. stoletja, je, ironično glede na njegovo ime, divje može iz gozdov opisoval kot zadnji božji šušmarski poskus
stvarjenja, preden je ta ustvaril ljudi. Hkrati pa je v svojih delih izpostavil trditev, po kateri naj bi bile opice človeški potomci oziroma ljudje z degenerirano
naravo (Fernández-Armesto 2005, 63). Vendar tudi znotraj konceptov divjih
mož, kot so jih upodabljali in opisovali srednjeveški avtorji, ni obstajala enotnost – nekateri izmed njih naj bi bili že po rojstvu pripadniki take rase, drugi
pa naj bi bili divji le občasno. Občasna pridobitev živalskih lastnosti pa je seveda božja kazen za greh – kar kažejo primeri od Nabukadnezarja v Bibliji do
Yvaina pri Chrétienu iz Troyesa –; kralji in junaki so zaradi svojih grehov občasno znoreli, zbežali v gozd, pasli travo in živeli kot divji možje (Cohen 1994,
65) oziroma so se obnašali kot divjim možem najbližje živali – opice. Razmerje med ljudmi in opicami, ki je sicer v nasprotju z našim evolucijskih načinom
razmišljanja, ko danes menimo, da predniki sodobnih ljudi izvirajo iz opic, je
bilo v srednjem veku sledeč antični tradiciji popolnoma obrnjeno. Normalno je bilo domnevati, da so opice zgolj degenerirani ljudje. Prepričanje je ime-
34
divji ljudje
lo svoje podlage v številnih legendah o metamorfozah, po katerih so se ljudje
spremenili v opice zaradi prestopka (najzagretejši zidarji babilonskega stolpa
v Bibliji; Kerkopesa, ki sta Heraklu ukradla orožje …). Odprto pa je ostajalo
razmerje odnosov človeka do teh živali oziroma do drugačnih ljudi, ki se jih je
obravnavalo skoraj kot živali.
V 13. stoletju je enciklopedist Bartolomej Angleški trdil, da so bile vse
živali, divje in udomačene, kot tudi plazilci, ustvarjene za najboljšo izrabo
s strani človeka. V njegovem sistemu je narava funkcionirala kot popolno
stvarstvo s človekom na vrhu. In popolno človeštvo je bilo tisto, ki se je vedno
bolj oddaljevalo od narave – živali nimajo ne razuma in ne duše, ki bi lahko
bila prekleta ali zveličana, živalskost je oddaljevanje od božjega (Cohen 1994,
61). Tako naj bi bila premočna povezava z naravo oziroma živalskim svetom
značilnost oseb omejenega uma, seveda pa se je stigmatizacija prenesla tudi
na drugačne oziroma sovražnike urejenega družbenega sistema (Romi, Tatari …). Za razliko od oddaljenih divjih ras antike se je drugačnost začelo iskati znotraj skupnosti ter v neznanih prostorih v neposredni bližini civilizacije.
Naravnost, ki se v srednjem veku enači z norostjo, se veže na divje ljudi – lasata, strašna, polčloveška bitja, ki naj bi živela na divjih krajih. Ob koncu 14.
stoletja Heinrich von Hesler v Die Apokalypse opisuje, da divji možje živijo
zgolj na krajih, ki so neprimerni za človeško bivanje – v gozdovih, močvirjih,
na hribih, v jamah in grmovju. Prav tako trdi, da so telesno sicer oblikovani
kot ljudje, pa vendar so tako robati in divji, da nikoli niso slišali božje besede
(Husband 1980, 2–4).
Iz tega izhaja tudi razumevanje, da divjost ni le stanje narave, ampak je
tudi odnos do Boga. Preroki se umikajo v divjino ter prihajajo iz nje – narava
torej ni popolnoma divjina. Arhetipski divji možje Stare zaveze so uporniki
proti Bogu – Kain, Ham in Izmael. Po grški mitologiji so se znašli med heroji,
krščanska tradicija pa jih prežene – postavi jih med odpadnike. Tako je prekletstvo kot podivjanost v zgodovini prepoznano s tavanjem lovca (v nasprotju s stalnim življenjem pastirja), s puščavo (ki je dom divjega moža), jezikovno nerazumljivostjo (ki je glavni atribut barbara) ter s fizičnim odstopanjem
(v velikosti in barvi kože ter poraščenosti) (White 1972, 14–17). Prav ilustraciji podivjanosti kot stanja mentalne blaznosti, ki je kazen za grehe, lahko sledimo že v Bibliji, kjer so lasje podivjanega Nabukadnezarja opisani kot »perje
orlov« (Dan 4,30). Tradicijo je nadaljeval Hieronim, ki je pri prevajanju Biblije za demone uporabil termin pilosi – lasati (Iz 13,21). V svojih komentarjih
je Hieronim pojasnil, da gre za skupine poganskih demonov, ki so kolektivno
nemoralni – posledično srednjeveške interpretacije niso dobile zgolj zagotovila o poraščenosti, ampak tudi o spolni razuzdanosti divjih mož (Husband
35
devet esejev o (skoraj) človeški podobi
1980, 10–11). Vsak vidik obnašanja divjega moža ustreza tudi načinu njegovega življenja. S svojo močjo lahko izruva drevesa, njegovo nasilno obnašanje
pa ni usmerjeno zgolj proti živalim in zverem, ampak tudi proti pripadnikom
lastne vrste. Simbol njegove brutalne moči je tudi njegovo edino orožje – gorjača, ki jo včasih zamenja izruvano drevo. Zaradi njegovega poznavanja divjine je divji mož spreten lovec, hkrati pa je plašen in se izogiba stikov z ljudmi. Stik s pripadniki lastne vrste omejuje le do stopnje, ki omogoča spočetje
ter vzgajanje potomstva. In če upleni žival, jo pogoltne surovo, kot to navaja
Chrétien iz Troyesa v Yvainu.
Primer enačenja divjosti oziroma bivanja v izgnanstvu onkraj civilizacije kot posledice zločinskega dejanja lahko prepoznamo tudi v barbarskih zakonikih, ki so ostali v veljavi iz zgodnjega srednjega veka. Namesto odvzetja
človeškega življenja za storjeni zločin je bil storilec izgnan – izgubil je pravico do miru. Lex salica je veleval, da je pregnana oseba »wagus sit«, kar pomeni, da se je z njo ravnalo kot z volkom. Treba ga je bilo pregnati iz človeške
skupnosti in njegov uboj se je obravnaval kot dejanje samoobrambe (Geremek
1990, 350). Odmev te trditve lahko najdemo v opisih divjih ljudi, ki za opisovanje uporabljajo retoriko opisovanja zveri. Wirnt iz Gravensberga opisuje v
nemškem epu Wigalois iz 13. stoletja divje žene kot »/d/iu was in einer varwe
gar swarz ruch als ein beer« (Bila je črne barve, kosmata kot medved.), Renaud iz Montaubona pa divje ljudi kot »noir et velu com ours enchaine« (črni in
kosmati kot priklenjeni medved) (Husband 1980, 1).
Najnatančneje je v 15. stoletju različne vidike in oblike divjih mož opisal
strasburški teolog Johann Geiler v zbirki govorov, objavljenih pod skupnim
naslovom Die Emeis (Mravlja). Ločil je pet tipov divjih mož: Solitarii oziroma spokorniški svetniki; Sacchani, satiri, ki so živeli v divjini ter sta jih videla
sv. Anton ter sv. Pavel; Hispani, posebna vrsta dementnih ljudi (na podlagi ortografske napake se domneva, da se termin verjetno nanaša na Rome – Ziegane); Piginini oziroma Pigmejci ter Diaboli – satirom podobna bitja, ki jih prepoznava kot mitološke divje može oziroma hudiče (Husband 1980, 12).
Seveda divji možje ne ustrezajo trem nravnostim, ki jih v srednjem veku
vidijo cerkvene institucije v civiliziranem življenju – varni spolnosti (kot je
v okviru organizirane družine), vzdrževanju institucij (političnih, socialnih
in ekonomskih) ter zveličanju (ki ga nudi Cerkev). Vendar pa hkrati ne trpijo zaradi omejitev, ki jih predpisujejo te institucije; če bi bili po prepričanju
srednje­veške Cerkve divji možje brez duše in ne bi bili sposobni zveličanja, bi
na upodobitvah čuvali Pekel in mučili grešnike. Tako je divji človek zgolj človek, zreduciran na živalsko raven, medtem ko je človek z zlo močjo demon.
Divji mož v srednjeveški literaturi in umetnosti ne ve, da greši. Predstavlja
36
divji ljudje
neko verzijo nedolžnosti, sicer ne moralne nevtralnosti, ampak nekaj onkraj
dobrega in zla (White 1972, 19–22). Tako srednji vek sicer pozna enotnost
kreacije, vendar obstaja tudi hierarhija milosti – obstajajo razlike med rešenimi in prekletimi, ki se jim bo sodilo na sodni dan (White 1972, 9). In če povprečni prebivalci v srednjem veku niso bili sposobni artikulirati, kaj pomeni
po njihovem prepričanju biti civiliziran, so toliko lažje formirali idejo o diametralnem nasprotju. Ustvarjena prepričanja o divjih možeh so delovala kot
opozicija sprejetih standardov družbe, bili so materializacija srednjeveškega
poveličevanja lastne kulture.
Divji človek, popolnoma mitološko bitje, je postal srednjeveška invencija. Od ljudi ga je ločeval predvsem njegov izgled – po vsem telesu je bil pokrit z gosto dlako. Na številnih upodobitvah so bili zraven obraza goli zgolj še
komolci in kolena ter pri ženskah prsi. Na samem začetku srednjega veka so
ga velikokrat upodabljali kot velikana, proti koncu srednjega veka pa se je njihova velikost zmanjšala, tako da so na številnih upodobitvah celo pritlikavci.
Pravzaprav so bili do 12. stoletja upodobljeni neporaščeni, v dvanajstem stoletju pa začne kot konvencija prevladovati podoba poraščenega telesa. In če
so v visokem srednjem veku bili upodabljani kot ilustracije mitov in legend,
so se šele ob koncu 14. stoletja začeli pojavljati kot čisto dekorativni elementi. V različnih vlogah so ohranili svoje prepoznavne značilnosti – večinoma
so bili prikazovani moški, ki so bili goli, po vsem telesu pokriti z dlako, dolgih razkuštranih las in z brado ter obvezno vihteč gorjačo oziroma naslanjajoč se nanjo. Z razvojem tiska v drugi polovici 15. stoletja so postali divji možje
priljubljen dekorativni element, ki se je pojavljal tako na grafikah kot tudi na
luksuznih predmetih. Grafika miniaturnega divjega moža, stoječega na deblu, ki se izteka v liste, ti pa tvorijo bogato in prepleteno krošnjo, je delo Mojstra ES, ki je bil po svoji izobrazbi verjetno zlatar ter je izdeloval grafike, ki so
bile za podlago zlatarjem. Zanimiva je predvsem izbira upodobljene rastline,
ki po svojih listih in cvetu spominja na osat, rastlino, ki se velikokrat povezuje s hudičem. Domnevamo lahko, da naj bi kombinacija divjega moža in osata
simbolizirala sprevrženje normalnega reda stvari. Divji mož je upodobljen gol
in Leon Battista Alberti je v svojih delih De Pintura in De Statua opozarjal,
da je sicer prav, da so upodobljene figure gole, vendar »je treba opazovati spodobnost in skromnost. Obscene dele telesa ter tiste, ki jih ni lepo gledati, je potrebno pokriti z draperijami ali listi ali pa z roko.« (Baxandall 2003, 43.)
Divji človek deluje kot simbol, ki je nasprotje spodobnosti in skrom­
nosti, ki je nasprotje uglajenosti ter civiliziranosti. Je zgolj estetizirana alegorična oblika srednjeveškega marginalca, skupine ali posameznika, ki je zanikala dominantni red, zanikala sprejete norme sobivanja ter pravila in zakone
37
devet esejev o (skoraj) človeški podobi
moči. Izidor Seviljski je v svoji razpravi o etimologiji pojasnil osnovni srednjeveški koncept marginalnosti – exilium – koncept, ki ga je izpeljal iz latinske extra solum. Posledično je zanj pregnanstvo pomenilo življenje daleč proč,
onkraj meja svoje rodne grude. Kljub zavedanju, da so bile družbe v sred­njem
veku zelo dinamične, je Bronislav Geremek formiral srednjeveškega marginalca na podlagi Izidorjevih trditev kot pripadnika skupine, ki je izstopala iz srednjeveške imaginarne geografske navezave, ta pa je definirala socio-kulturne horizonte v tradicionalni družbi (Geremek 1990, 347–348). In če je
srednjeveška mentaliteta povezovala človeka z obdelano, civilizirano zemljo,
potem so bili divji možje marginalci par excellence, saj niso bili vezani na kultivirano zemljo oziroma na zemljo nasploh.
Tako lahko rekonstruiramo geografijo divjih mož – bivajo dobesedno v
pokrajini uma. V vsaki kulturni tradiciji se pošasti in imaginarna bitja nahajajo na mejnih področjih (Gilmore 2003, 12). Tvorijo mejo med človeškimi in
nečloveškimi kategorijami ter bivajo v »zunanji« dimenziji, ki je vzporedna s
svetom civiliziranih ljudi – prostoru, ki se občasno dotakne resničnega sveta.
Pogosto živijo v globokih podzemskih brlogih oziroma v nedostopnih moč­
virjih. Gre za prostor, ki v številnih ravneh predstavlja antitezo kulturnega
življenja: gre za prostor, ki ni viden, prostor, ki ni umetno izdelan, ter prostor,
ki ne omogoča ustaljenega načina življenja – poljedelske produkcije, ki služi
za temelje preživetja ter ustvarja presežke produkcije, kar omogoča delovanje
in reproduciranje razslojene družbe.
Najlepše to prikazuje podoba ustanovitve mesta Augsburga iz Augsburške kronike iz leta 1522 (Schnapp 1993, 140). V ozadju prikazuje ljudi, ki
onstran reke gradijo palisado, s katero obdajajo hiše – ustanavljajo mesto. V
ospredju pa se nahajata dve skupini divjih ljudi. V levem delu je prikazan starejši par, ki živi v jami pod drevesom, na desni strani pa se v dveh, s kožami
divjih živali pokritih kolibah nahajajo moški, ženska in trije otroci. Za razliko od drugih upodobitev so oblečeni normalno oziroma zgolj ženska, ki doji
otroka, ima razgaljen zgornji del telesa – dejstvo, da gre za divje ljudi, nakazuje zgolj njihovo bivališče. Življenje v jamah ter kolibe iz vejevja, pokrite s kožami, predstavljajo nasprotje urbanemu in civiliziranemu življenju v nastajajočem mestu.
Prav tako je ilustrativna upodobitev družine divjih ljudi na miniaturi na
pergamentu Jeana Bourdichona, ki je nastala okoli leta 1500 (Berman 1999,
295; Moser 1998, 51, fig. 3.8; Husband 1980, 31). Delo je eden izmed štirih listov ilustracij, ki prikazujejo štiri stanove družbe – divje ljudi, reveže, obrtnike in vladajoči sloj. Sam kontekst slik je bil pojasnjen, ko sta bila v pariški Bi-
38
divji ljudje
❙1
Miniatura L‘Homme
sauvage ou L‘Etat
de nature, pripisana
Jeanu Bourdichonu
iz obdobja okoli 1500
(po Moser 1998, 51, fig.
3.8).
bliothèque Nationale odkrita dva fragmenta rokopisa
iz istega obdobja, ki vsebujeta zraven upodobitve divjih ljudi in obrtnikov še pesmi – risba s tušem, ki prikazuje divje ljudi, je podobna Bourdichonovi, je zgolj
obrnjena in vsebuje še enega otroka. Spremlja jo balada iz štirih osemvrstičnih kitic, balada, ki je bila poznana kot Ballade d‘un homme sauvage in jo je verjetno napisal Henri Baude. Ista balada je bila na drugem
rokopisu ilustrirana s podobo divjega moža, ki stoji v
drevesni duplini in se naslanja na gorjačo. Gre za moralizirajočo poezijo, kjer v baladi divji mož govori o
svoji svobodi in načinu življenja ter opozarja vladarja,
ki ropa druge, da bi razkošno živel, da bo na koncu dobil zgolj mrtvaški prt (Husband 1980, 128–131).
39
devet esejev o (skoraj) človeški podobi
❙2
Risba, spremljajoča
Ballade d‘un homme
sauvage iz obdobja okoli 1500 (po Moser 1998,
49, fig. 3.7).
Na Bourdichonovi miniaturi je prikazana družina divjih ljudi pred jamo v naravi, v ozadju pa je viden grad.
Pravzaprav je zgolj grad tisti element, ki nas opozori, da
ne gledamo kasnejše zgodnje rekonstrukcije prazgodovinskih ljudi – prisotni so namreč vsi elementi, ki bodo
kasneje zaznamovali slednje. Upodobljena je družina
pred jamo, zraven jame se nahaja izvir potoka, moški
je cel poraščen, bradat ter z dolgimi razkuštranimi lasmi ter v roki drži oziroma se opira na veliko gorjačo.
Blizu vhoda v jamo sedi na tleh ženska, ki doji otroka.
Kot velikokrat kasneje je ženska prav tako poraščena
po celotnem telesu, le da so njeni lasje in dlaka svetlej-
40
divji ljudje
ši. Obrobna pozicija ženske oziroma njena upodobitev je renesančni imperativ, ki ga najlažje ilustriramo s citati iz da Vincijevega Traktata o slikarstvu,
kjer uči, da: »Ženske moramo prikazovati s sramežljivimi kretnjami, s skupaj
stisnjenimi nogami in sklenjenih rok, glave naj povešajo in nagibajo vstran.«
(Da Vinci 2005, 81.)
Drugi dejavnik je dojenček v materinih rokah – že pri upodobitvah divjih ljudi se pokaže nelagodnost umetnikov pri prikazovanju otrok. Ti so bili
v sred­njem veku v trenutku, ko so lahko preživeli samostojno brez pozornosti mater ali pestunj, nekje v starosti od 5 do 7 let, vrženi v svet odraslih – tako
življenjsko kot tudi likovno. Pridružili so se odraslim pri njihovih opravilih
in igrah, pa najsi so bili dvorjani ali delavci, prejeli so znanja svojega poklica s
tem, da so se vključili v dnevne rutine življenja in dela tistih, ki so že bili izučeni (Heywood 2001, 11). Posledično so morali umetniki, da bi prikazali družino, upodobiti otroka v starosti, ko je bil še neločljivo vezan na mater.
Tako je na upodobitvi Adama in Eve iz Nürenberške kronike upodobljena Eva, kako doji Abela, medtem ko jo Kajn drži za ogrinjalo (Moser 1998, 42,
fig. 3.2). Kljub postavitvi v divjo naravo s skalovjem in potokom v ozadju ter
dejstvu, da je Adam oblečen v krzneno oblačilo, oziroma, da slednje leze Evi
izpod ogrinjala, je zaradi dogajanja na podobi popolnoma jasno, da ne gre za
upodobitev divjih ljudi, ampak Adama in Eve – Adam namreč z motiko obdeluje zemljo. Očitno gre za prikaz Geneze (1 Mz 3,17–19), kjer ob izgonu Bog
ukazuje, da bodo ljudje jedli poljsko rastlinje in kruh v potu svojega obraza –
tako kljub temu, da avtor prikazuje Adama in Evo podobno kot divje ljudi, v
bistvu prikazuje začetek civilizacije, začetek obdelovanja zemlje, začetek kultiviranja pokrajine.
Še lažje je razumljivo, če podobo primerjamo z upodobitvijo družine divjih ljudi, ki jo hrani dunajska Albertina (Husband 1980, 11). Osebe so
postavljene v podobno naravno ozadje, ob izvir, vendar osebe z lahkoto prepoznamo kot divje ljudi. Predvsem, za razliko od Adama, divji ljudje ne počnejo
ničesar oziroma ne počnejo ničesar civilizatornega, ampak se zgolj predajajo
sladkemu brezdelju. Tudi vse prikazane osebe so gole in po telesu poraščene z
dlako, pri čemer dojenček v ženskinem naročju še ni poraščen, otrok, ki drži
za rame moškega, pa je že.
Osnovna enota upodobljenih zgodb v srednjeveški umetnosti je bila človeška figura. Michael Baxandall je sicer izpostavljal, da je njen značaj bil odvisen predvsem od načina gibanja, ki naj bi ga bralec podobe ustrezno razumel, ter je njeno fiziognomijo izpostavil kot stransko lastnost prikaza značaja
(Baxandall 1999, 72). V primeru divjih mož je predvsem njihov izgled uteme-
41
devet esejev o (skoraj) človeški podobi
ljeval njihove značajske in kulturne lastnosti, gib pa je bil tisti element, s katerim so se vključevali v pripoved – kot celota so tvorili simbolno figuro.
Uporaba simbolov pa je bila način mišljenja in zaznavanja, ki je bil v
sred­njem veku tako razširjeno sredstvo komunikacije ter tako vsakdanje, da
avtorji, ki so jih uporabljali, sploh niso pomislili, da bi morali poučevati o njihovem semantičnem namenu ter njihovi uporabi kot didaktičnem sredstvu,
niti niso mislili, da bi jih morali pojasnjevati oziroma pojasnjevati njihovo
uporabo. Simboli so bili prva mentalna orodja, ki so se nahajala na različnih
nivojih pomena ter so se dotikala vseh domen življenja – tako vsakdanjih kot
tudi religioznih in moralnih (Pastoureau 2004, 11–12). Ob koncu srednjega
veka, ob koncu rekonkviste ter na predvečer reformacije so postali vsi vidiki
življenja tako ujeti v religiozno ozračje, da prav nobena ideja ali dejanje nista
več mogli uiti iz religioznega okvirja. Prepletanje profanega in svetega je zabrisalo jasne meje in Timothy Husband je izpostavil, da lahko uporabimo prav
mit o divjem možu za ilustracijo tega procesa (Husband 1980, 1). Divji mož,
umetniška in literarna invencija srednjega veka, ki je sicer vedno igral alegorično vlogo, se je znašel znotraj spektra religioznih ilustracij. Postal je razpet
med nasprotujočima si funkcijama mita in simbola – divji ter nezmožen zveličanja v mitu ter nedolžen v svoji simbolni funkciji. Hkrati pa je postal univerzalno uporabna figura. Tako je Robinet Tesard za ilustracijo rokopisa Livre d‘ heures de Charles d‘Angoulême, kjer prikazuje antični mit o boju med
Kentavri in Lapiti, dodal še posamezne značilne srednjeveške elemente (Husband 1980, 12). Za stopnjevanje napetosti in dodaten prikaz dramatičnosti, ki
vodi v neizogibno pogubo, je dodal prikaz smrti, ki meče puščice v kentavra.
Kot dodatek pa je dodal še figuro divje žene. Boj je postavil v naravo, pri čemer je v ozadje postavil simbola srednjeveške divjine in civilizacije, neobvladljivosti in popolne kontrole – v levi vogal je postavil gost gozd, iz katerega
gleda divja žival, v desni vogal pa je postavil bel grad.
Divji ljudje so se nahajali na robovih socialnega življenja in njihov obstoj
je bolj potrjevala domišljija kot pa izkušnje. Predstavljali so potencial tako za
grozo kot za udomačitev – upodabljali so jih, kako so ugrabljali dame, toda
tudi, kako so jih kasneje civilizirali ter izučili dostojanstvene komunikacije in
družabnih iger. In ker so boji z divjimi ljudmi, tako kot s pošastmi in zvermi,
pogosto upodabljali viteške vrline, se ne moremo otresti občutka, da je sodila
obramba civilizacije pred divjaštvom tudi v sklop viteških dolžnosti. Pa vendar so bili za srednjeveške prebivalce tudi resnični – občasno so jih odkrili v
območ­jih meja krščanstva.
Na tak način so tudi prvi etnografi krščanstva opisovali ljudi na svojih
notranjih mejnih področjih – ljudi v močvirjih, v gozdovih, tundrah in go-
42
divji ljudje
rah – skratka: v manj evangeliziranih delih srednjeveške Evrope. Opisi teh
notran­jih divjakov so bili dvoumni: vsebovali so tako konkretne opise kot fiktivne zgodbe. Vsem pa je bilo skupno, da so v skupino srednjeveških marginalcev vedno sodila sosednja ljudstva, katerih način življenja se je vrtel okoli drugačnih načinov produkcije in ni bil koncentriran v vaških in mestnih
skupnostih. Tako so Baski v opisih Aiméryja Picauda ter prebivalci Pripjatskih močvirij Guntherja iz Pairisa necivilizirani divjaki, vendar so opisi Prusov Adama Bremenskega ter Tatarov Marka Pola nekoliko drugačni. Za srednjeveško percepcijo so dokaj šokantni – poganski Prusi naj bi bili krepostni,
»ker prezirajo zlato«, Polo pa opisuje kot »nedolžne Tatare« ljudstvo, ki je
veljalo za poosebljenje zla in uničenja v popularni srednjeveški literaturi (Fernández-Armesto 2005, 99–101). Opazimo lahko, da se je velik del imaginarija
ter atributov »plemenitega divjaka« iz kasnejših stoletij izoblikoval že v srednjem veku z opisi krepostnih poganov.
Prav tako so divje može intenzivno upodabljali na vrhunskih predmetih
srednjeveške umetnosti in umetne obrti v obdobju od 14. pa vse do 16. stoletja. V konvencionalnem ikonografskem kontekstu se je divji mož upodabljal
skupaj z damami ali kot simbol čutne izpolnitve v idiličnem okolju ali pa kot
poosebitev strasti. Za razliko od kultiviranega viteza ne more omejiti svojega
gona, da bi do dame izražal zgolj občudovanje. Z njeno ugrabitvijo se vzpostavi kot antiteza civilizirane družbe, ki je v viteški ideologiji povzdigovala predvsem samoobvladovanje moškega. S svojim dejanjem divji mož sproži neizogibno soočenje z vitezom, v katerem ne more zmagati.
Podoba je našla svoje mesto tudi med upodobitvami na poznosrednjeveških skrinjicah v nemških deželah. Divji možje so bili prikazani v okviru cikla,
kjer je dama ukrotila živalske strasti svojega snubca. Lep primer je skrinjica, ki
jo hrani Museum für Angewandte Kunst v Kölnu, na kateri se potegujeta divji mož in mladi vitez za naklonjenost dame (Husband 1980, 86). Na desni stranici skrinjice je upodobljen divji mož, ki grabi po dami, medtem ko vitez, namesto, da bi z orožjem branil njeno čast, dami ponuja prstan. V trojici lahko
opazujemo več plasti dogajanja: ne gre zgolj za nasprotje med divjim možem,
ki predstavlja čutnost, ter uglajenim vitezom, ki predstavlja civiliziranost, ampak tudi prstan prinaša dodatni pomen. Predstavlja pred Bogom potrjeno civilizirano zvezo, zakrament, za katerega je divji mož prikrajšan. Predvsem pa je
zanimiv konec zgodbe, upodobljen na levi stranici skrinjice: dama se odloči za
kuštravega ugrabitelja ter z njim igra šah, pri čemer elegantno posedenemu divjemu možu na zapestju kot simbol plemičev sedi lovski sokol.
Za razlago upodobitve sta bila podana dva nekoliko različna pogleda.
Michael Camille meni, da je bila skrinjica izdelana za naročnika, ki je bil veli-
43
devet esejev o (skoraj) človeški podobi
ko starejši od neveste ter je svoje fizično poželenje do nje izražal s podobo divjega moža oziroma je nakazoval, da bo v trenutku, ko bo njegovim prošnjam
uslišano, postal ukročen in se bo njegova divjost spremenila v blagost (Camille 1998, 67). Na drugi strani pa je Timoty Husband menil, da je bil naročnik
skrinjice mladenič, ki je želel prikazati, da se bo, ko bodo njegove želje uresničene, prelevil v pokornega in spoštljivega ljubimca. Najverjetneje se je želel
identificirati s strastjo divjega človeka, vendar znotraj okvirov civiliziranega
obnašanja (Husband 1980, 87–88).
Med ostalim gre tudi za to, da dame oziroma ženske v sklopu upodobitev z divjimi možmi ne predstavljajo zgolj predmetov poželenja, ampak izvajajo tudi civilizirajoči vpliv, s katerim prevladajo nad moškim spolnim apetitom. Taka pozicija ima izobraževalno vlogo ter uči oba spola o njunih vlogah
v družbi. Zaznamuje jo odnos dvorne družbe, ki je v nasprotju z nekulturnim
obnašanjem. Na drugi strani pa so bili kot grbonosci upodobljeni divji možje,
simbol fizične zaščite ter sposobnosti razmnoževanja družine, katere grb so
nosili. Najkompleksnejšo upodobitev tega žanra je prikazal Albrecht Dürer
leta 1503 na grafiki Das Wappen mit dem Totenschädel, ki je za grbom, ki prikazuje veliko lobanjo, upodobil žensko v slavnostni obleki in divjega moža, ki
jo zapeljuje (Husband 1980, 194). Pomenska kompleksnost je odraz slikarjevega genija in žal onemogoča popolno razumevanje upodobitve, ne moremo
pa se upreti poskusu, da bi zaradi formalne podobnosti z drugim delom istega
avtorja, kjer prikazuje smrt, podobo divjega moža razumeli kot podobo pogube, ki izhaja iz neobrzdane strasti. Dodatno podpira interpretacijo podoba
lobanje na ščitu ter velika krila na čeladi, ki so jih velikokrat avtorji razlagali kot alegoričen prikaz hitrosti, lahko pa so zgolj ilustracija hitrosti pogube.
Tako je v Càrcel de Amor upodobitev divjega moža poosebitev strasti (Husband 1980, 66). Podoba divjega moža nosi v eni roki ščit ter v drugi
žensko skulpturo – ščit je prispodoba moči strasti, kip Venere, iz katere se širijo žarki, ki vžgejo plamen strasti pri moških, pa prispodoba ljubezni. V ozadju
mu sledi z zvezanimi rokami mladenič – prikaz mladosti, ki se ne more upreti strasti. Divji mož ni več nasprotnik dvorske etike, ampak posrednik ljubezni, ki trpinči v strast ujete žrtve – postane simbol čiste objestnosti, povezane
s čutnostjo. Primer take upodobitve so slike na steklu, ki prikazujejo zavzet­
je gradu ljubezni. Dekleta na obzidju niso več device, ki branijo svojo čistost,
ampak so zapeljujoča bitja, ki vabeče mečejo rožne vence. Mladi divji možje
so, zavedajoč se svojega početja, zavrgli orožje in v skladu s svoji tradicionalno vlogo simbola čutnosti skupaj z vabečimi mladenkami ustvarjajo podobo
razigranosti. Tako grad ni več utrdba čistosti, ampak postane kraj čutnosti,
njegova osvojitev pa se lahko razlaga kot zadovoljitev fizične želje.
44
divji ljudje
❙3
Grb z mrtvaško glavo Albrechta Dürerja iz leta 1503 (po Husband 1980, 194).
45
devet esejev o (skoraj) človeški podobi
Ne gre zgolj za to, da so razkuštrana bitja predstavljala bestialno stran človeške narave, ampak so ob koncu visokega srednjega veka postala znanilci zgodnje oblike primitivizma, kot meni Camille – nostalgije do zgod­nje, strastne
in neolikane oblike življenja, ki je med višjimi sloji prevladovala pred oblikovanjem dvornega življenja. Ob koncu srednjega veka pa je prišlo do preobrata,
ko so višji sloji začeli projicirati podobne mite o enostavnem in naravnem življenju na svoje podložnike (Camille 1998, 66–67).
Preobrat pa je bil veliko globlji in se je odražal predvsem v umetnosti –
tako v književnosti kot likovni umetnosti. V staroangleški poeziji so vsi opisi gozda in narave nasploh zlovešči, predstavljajo antitezo civiliziranemu svetu,
v srednjeangleški književnosti pa začnejo prevladovati svetlejši in bolj vabljivi
toni. Matt Cartmill ta preobrat ilustrira z jezikovno izpeljavo dveh pridevnikov, ki sta oba nastala iz latinske besede silva za gozd – starejši je savage, enako
kot sauvage v francoščini, medtem ko je novejši, izposojen okoli leta 1500, sylvan. Tako meni, da bi lahko razliko med besedama primerjali z razlikami v opisovanju gozdov v legendah o Beowulfu ter Robinu Hoodu (Cartmill 1993, 59).
Ob koncu srednjega veka je v evropski domišljiji zračen in odprt gozd
zamenjal divji gozd srednjega veka, ki ni bil zgolj drugačne vrste narava, ampak je imel tudi drugačen socialni pomen. Krčeči se gozdovi renesanse niso
bili več poseljeni z divjimi možmi, ampak so postali izključno aristokratsko
igrišče. Z množitvijo evropske populacije ter kolonizacijo predhodno nenaseljenih področij je privilegij lova postal pridržan zgolj za plemstvo. Prav ta neenakomerna distribucija pravice do lova je ustvarila različne percepcije narave
in lova pri različnih družbenih razredih. Za mase podložnikov, ki jim je bila
pravica do lova odvzeta, je slednji postal asociacija za svobodo, gostije ter upor
proti oblastem. Angleški podložniki so v 14. stoletju svoje videnje svobode in
gozda stkali v ciklus pesmi in zgodb o Robinu Hoodu – svobodnem duhu, ki
živi v gozdu, jemlje bogatim, daje revnim in lovi kraljevo jelenjad. Aristokrati pa so na drugi strani lov povezovali z višjim družbenim razredom in sama
praksa lova je postala ujeta v dvorne ceremoniale, ki so služili predvsem za demonstracijo omike in dvornih navad (Cartmill 1993, 59–61).
Prav prehod iz srednjeveške gotske v renesančno koncepcijo gozda lahko opazujemo v zadnji sliki Paola Uccella Lov v gozdu, nastali okoli leta 1470
(danes jo hrani Ashmolean Museum v Oxfordu). Avtor je prav s tem delom,
kjer se mojstrsko poigrava s kompozicijo in perspektivo, ustvaril zračno in
prijazno podobo gozda. Lovci na konjih, psi in goniči prodirajo v osrednji
del mirnega, svetlega in naravnost vabečega galerijskega gozda. Gozda, ki ne
predstavlja grožnje lovcem, ampak je s svojo geometrično ureditvijo, ki jo na-
46
divji ljudje
kazujejo na tleh ležeča debla, simbol urejenega sveta, ki ga v popolnosti nadzoruje in izkorišča novoveška aristokracija.
V kontekstu z gozdom se pojavlja tudi druga oblika divjega moža – grešnik, ki podivja zaradi svojih grehov, neuslišane ljubezni ali pa je žrtev čarovnije. Primer, ki združuje vse našteto, je glavni junak epa Wolfdietrich. Glavnemu
junaku se v gozdu približa divja ženska, ki ga hoče zapeljati, vendar se junak
upre. Trdi, da je v resnici začarana in ker se junak še naprej upira, ga začara,
da sam kot divji mož tava pol leta po gozdu, dokler z božjo intervenco njegova norost ni prekinjena. Na koncu privoli v zvezo, če se bo ona dala krstiti. Po
številnih dogodivščinah prideta do vodnjaka mladosti, kjer žena izgubi dlako
in se spremeni v princeso (Husband 1980, 62–64). Pesnitev je zanimiva predvsem zaradi dejstva, da se oba junaka vsaj nekaj časa nahajata v stanju divjosti,
pri čemer je divja žena sposobna uročiti moškega.
Pri tem se izpostavi še en vidik divjih ljudi – sposobni so kontrole nad
drugimi. V primeru Wolfdietricha so sicer zmožni uročiti nedolžne, v drugih
primerih pa so upodobljeni kot tisti, ki imajo kontrolo nad naravo, pri čemer
se kljub vsemu povzdigujejo iz nje. Lep primer slednjega je upodobitev divje žene z otrokoma, ki jezdi jelena, iz sredine 15. stoletja, katere avtor je Mojster Hišne knjige (Husband 1980, 119). Čeprav so divje može večinoma upodabljali kot lovce, ki živali ubijajo, je upodobitev izjemna, ker prikazuje divjo
ženo pri opravilu, ki je že skoraj civilizirano – pri ježi. Vendar pa je umetnik,
da bi vseeno dodatno poudaril drugačnost prizora, ženo posedel na jelena.
Ustvaril je podobo, ki je bila v nasprotju z ustaljenim redom – jahajoča oseba
je ženska, ni civilizirana, ampak divja ter ne jezdi konja, temveč jelena. Kljub
mnogoznačnosti simbolike enorogov bi na podoben način, kot kontrolo nad
naravo, v tem primeru že imaginarno, brali tudi ilustracijo igralnih kart Mojstra ES, kjer divja žena objema samoroga (Husband 1980, 167).
Dokončno pa je svet imaginarnih predstav o divjih možeh ter fantastičnih
stvorih v predale zgodovine potisnila renesansa, ki je izpostavila človeka kot
osnovno merilo reči – od spoznavanja do estetike. Če so renesančni umet­niki
želeli upodobiti grešnika, ki je podivjal zaradi svojih grehov, so ga upodobile
kot zanemarjenega človeka in ne kot divjega moža. Primer take ilustracije je
Dürerjeva podoba pokore sv. Janeza Zlatousta, ki prikazuje v ospredju princeso s svetnikovim otrokom ter v ozadju besnečega svetnika, ki je upodobljen
gol na vseh štirih (Husband 1980, 109).
Primitiven, iracionalen in heretičen je bil divji človek nasprotje sveta,
obsedenega z redom in religiozno interpretacijo (Husband 1980, 4). Primitivistična narava srednjeveške umetnosti je mirna, spokojna, z vpeljavo pretiranega naslanjanja na renesančno perspektivo celo logično organizirana. Hay-
47
devet esejev o (skoraj) človeški podobi
den White je trdil, da je bila njena moda posledica kulturnega zloma v času
tiranije posvetne oblasti, ko se je umetnost tako kot humanistika začela zatekati k idealizmu. Tako je likovna podoba divjega moža ob koncu srednjega veka sicer upodabljala človeka, ki ni deležen božanske milosti, vendar pa
je kljub temu blažen v svoji brezgrešnosti (White 1972, 27–28). Na njihovo
podobo je najbolj vplivalo odkritje Kanarskih otokov, kjer so staroselci živeli v jamah. Ko je Henrik Pomorščak v Rimu zaprosil za papeško bulo, ki bi
upravičevala njegove nasilne pohode proti domačinom, jih je opisal kot »divje gozdne ljudi«. Pa vendar so odkritja sveta prinesla tudi streznitev – ljudje v
novoodkritih deželah so bili Evropejcem veliko bolj podobni in nikakor niso
bili takšni, kot je domnevala iz antične tradicije izpeljana srednjeveška literatura. Njihov način življenja je dokazoval le, da se nahajajo na meji človeškega
načina življenja – argumentacija naslednjih stoletij jih je s poudarjanjem domestifikacije uvrščala v človeško skupnost, negativne težnje s poudarjanjem
degeneriranosti pa so jih potiskale v družbo zveri.
Prav zaradi presenetljivo normalnega fizičnega izgleda so postali raziskovalci občutljivi na kulturne značilnosti – te so s svojo izjemno variabilnostjo edine intenzivno presenetile odkritelje. In drugačnejša, kot je bila
družba, bolj je bila zanimiva za opazovalce. Zagotovo je bil najrazburlivejši
trenutek petek, 12. oktober 1492, ko je Krištof Kolumb na otoku, ki ga je poimenoval San Salvador, zagledal gole ljudi. Po svojih izkušnjah jih je primerjal
z drugimi poznanimi ljudstvi ter zaključil, da »niso ne črni ne beli, ampak so
kot prebivalci Kanarskih otokov« (Fernández-Armesto 2005, 107–109). Njegova primerjava pa ni zgolj poskus uvrstitve, ampak vzpostavitev razmerja – v
skladu s prepričanjem Alberta Velikega so bili popolnoma normalnega izgleda in posledično torej popolnoma človeški in racionalni. Njihovo nedolžnost
izraža njihova golota, kajti po Kolumbovem prepričanju sta bila tudi Adam in
Eva v raju gola, pa tudi sveti Frančišek je v odraz svoje popolne odvisnosti od
božje milosti odvrgel vse obleke. Vendar pa se moramo zavedati, da je Ko­lumb­
bil tudi osvajalec, miroljubnost staroselcev je pomenila, da niso okuženi z nasiljem, pomenila pa je tudi, da jih bo lahko obvladati, njihova golota je pomenila, da živijo v idili, ki kaže popolno odvisnost od božje milosti, hkrati pa pomeni, da so divjaki. Kolumb je videl njihovo vlogo pri vključitvi v ekonomsko
stvarnost – evropske oči so v 15. stoletju že bile navajene anatomske in kulturne variabilnosti človeštva na robovih evropskega sveta.
Že pred odkritjem novega sveta je bil v vseh vidikih družbenega življenja in tudi umetniškega ustvarjanja sprožen proces asimilacije neznanega v
polje znanega. Kot ilustracijo tega predvsem likovnega obrata navaja Ter Ellingson da Vincijev nasvet umetnikom, da naj za upodobitve pošasti uporab­
48
divji ljudje
ljajo živali, ki jih poznajo, oziroma da naj imaginarno izpeljujejo iz realnega
sveta, ki jih obkroža (Ellingson 2001, 12). Tako so srednjeveške ilustracije Plinija Starejšega postale neustrezne in v naslednjem stoletju, ko bo evropska
znanost odkrivala in reproducirala Vitruvija, se bo, skupaj z tiskarsko revolucijo, način upodobitev temeljito spremenil.
Morda so bili krogi, ki so ob koncu 17. stoletja investirali v produkcijo umetnosti, tudi preplašeni zaradi pozornosti, ki so je bile deležne pošastne
podobe, tako resnične kot imaginarne. Pritisk za odstranitev upodobitev imaginarnih bitij iz cerkvene umetnosti in arhitekture je vodil do začasne potlačitve, vsaj kar se tiče uradne ikonografije (Gilmore 2003, 63). Morda se je zaradi izgube fantastičnih bitij pozornost preusmerila na človeške grešne kozle.
Tako lahko začetek fascinacije s tujimi rasami, odkritimi v mejnih področjih
civiliziranega sveta, skoraj povezujemo z masivno histerijo preganjanja marginalcev ter domnevno drugačnih (čarovnic, volkodlakov in vampirjev) ljudi
v civilizirani sredini, ki naj bi s svojim delovanjem in bistvom rušili ustaljeni
red. Sicer je bilo res, da v 17. in 18. stoletju, v obdobju zgodnjega razsvetljenstva, v Evropi ni bilo v umetnosti upodobitev divjih ljudi oziroma človeških
pošasti, hkrati pa se moramo zavedati, da je sankcioniranje pošastnega baje­
slovja vodilo do druge oblike paranoidne zablode. Žal so imaginarij miroljubnega divjega moža zamenjali lovi na čarovnice.
49
Opice in kosti,
ki se jih išče
Z
a razumevanje osnovne koncepcije opic v srednjem veku si moramo
najprej ogledati njihovo simbolno vrednost, kot se je izražala v sred­
njeveških besedilih ter se je posledično zrcalila v srednjeveški ter zgod­
nje novoveški likovni produkciji. Razlage, ki so se v trenutku spoznanja njihovih človeških lastnosti zatekle k pojasnitvi s pomočjo odmika od božanske
milosti oziroma k božanski kazni, ki je opice postavila na podčloveško raven,
bi lahko sledili iz antične tradicije naprej. Slednja je na eni strani njihovo stan­
je razlagala kot kazen za dejanje, na drugi strani pa je kot prispodobo uporab­
ljala njihovo nemoralnost ter drugačnost.
V okviru Heraklovega cikla je ohranjena zgodba, ki pravi, da je Zevs zaradi prevzetnosti, ko sta v Efezu spečemu Heraklu ukradla orožje, spremenil
maloazijska Kerkopa v pritlikavi bitji z repi – spremenil ju je v opici. Negativno podobo opice pa je pojačal še Ezop v svojih basnih, ko je opisoval, da opica
rodi dva otroka in medtem ko enega zanemarja, drugega tako tesno stiska k
sebi, da ga zaduši. Podobno je zgodbo izpeljal tudi Plinij Starejši, ki je poudarjal, da so opice nežne živali, vendar včasih s svojim stiskanjem mladiče umorijo. Tudi Cicero je v De Natura Deorum (I, 35, 97) menil, da je: »Simia quam
similis turpissima bestia nobis.« (Čeprav nam je opica najpodobnejša žival, je
najneumnejša.) Na drugi strani pa sta Galen in Aristotel pretiravala v anatomski podobnosti opic in ljudi. Pravzaprav so opice že v antičnem obdobju uporabljali kot primerjalno sredstvo za opisovanje človeškega stanja – Heraklit je citiran v Platonovem Hippiji Večjem menil, da je najlepša opica grda
v primerjavi z ljudmi ter da je najpametnejši človek v primerjavi z bogom opica (Janson 1952, 14–15). Okoli 175 je Tacijan, ki je samega sebe imenoval Asirijec, začel napad na grško tradicijo. V svojem kasnejšem delu je omenil, da je v
preteklosti že napisal De animalibus, izgubljeno razpravo, v kateri je pokazal,
opice in kosti, ki se jih
išče
51
devet esejev o (skoraj) človeški podobi
da se pravega človeka ne loči od živali zaradi njegovega uma in razuma, ampak
ker ta ne ravna kot žival. Pravi, da cinični filozof, ki ne pozna Boga, enostavno
imitira iracionalno žival (Grant 1999, 74).
Izhajajoč iz mnenj Aristotela ter tudi Galena je povsem jasno, da opic
niso uporabljali zgolj kot primerjalno metaforo, ampak so jih tudi resnično v
zmožnostih tedanje biologije preučevali – Solin jih je razdelil v 5 skupin. To
delitev pa je v srednji vek prenesel Izidor Seviljski. Prav v njegovem delu se formira pojmovanje opic, ki bo zaznamovalo ves prihajajoči srednji vek. Če so
opice prej služile za primerjalno sredstvo, ki je zapolnjevalo zaradi svojih delno kot človeških prepoznanih lastnosti mesto med ljudmi in živalmi, so zaradi hkratnega odmika ter podobnosti človeških lastnosti v srednjem veku
služile kot ilustracija nasprotnega pola. Patristi so porajajočo se negativno konotacijo pojma opica uporabljali za simbolični opis vseh nasprotnikov krščanstva. Oziroma Izidor Seviljski piše o »tistih, ki so jim odrezali rep«, pri tem
pa misli na posameznike, ki nimajo vztrajnosti pri izvajanju dobrih del. Na
eni strani se njegov opis navezuje na opisovanje brezrepih opic, na drugi pa na
del v Levitiku, kjer Bog izjavi (3 Mz 22,23), da je rep nujen del živali in tiste
brez repa niso za žrtvovanje. Opice je opisal v 12. knjigi: »Opice (simiae) je grška beseda in pomeni ploski nosovi. Zato jim mi pravimo Simiae.« Poudaril je,
da se jih tako imenuje, ker imajo sploščene nosove in jih je grdo gledati, ker so
nagnusne z visečimi gubami, pa čeprav imajo tudi koze sploščene nosove. Izpostavil je tudi podatek, da drugi menijo, da se jih imenuje simiae po latinski
besedi, ker se pri njih zaznava veliko similitudo s človeškim razumom (knjiga 12, 30). Meni, da razumejo astronomijo in »se veselijo mladega meseca ter so
žalostne, ko postaja krajec in konkaven mesec. Ljubijo svoje potomce in jih nosijo pred sabo; ko se mladiči počutijo zanemarjene, se stiskajo k materam.« Navaja, da jih obstaja pet vrst, izmed katerih »imajo kerkopiteki repe«, kajti če ima
človeku podobna opica rep, jo imenujejo opica (knjiga 12, 31). Tako navede, da
imajo »Sphinxes /.../ kodrasto dlako, izrazita prsa in so tako mile, da pozabimo divjost. Pavijani (Cynocephali) so opice« s pasjim podobnimi obrazi in se
jih zato imenuje Pasjeglavci (knjiga 12, 32), »satiri imajo precej prijetne obraze
in so nemirni, delajo geste. Callitriches so drugačne od ostalih v vsem izgledu.«
(knjiga 12, 33) (Grant 1999, 134).
Drugo pomembno delo zgodnjega srednjega veka je Physiologus, antologija, ki izvira delno iz drugega stoletja in uporablja značilnosti številnih živali, da bi ilustrirala oziroma povlekla moralne ali teološke lekcije iz njihovega obnašanja (Grant 1999, 52, 71). Naslanjajoč se na poznoantično tradicijo je
Physiologus navedel povezanost opice z onagrom. Obe živali naj bi predstavljali samega hudiča ter naj bi označevali enakonočje. Onager naj bi se ob ena-
52
opice in kosti, ki se jih išče
konočju 12-krat oglasil, opica pa naj bi 7-krat urinirala. Pri vsem skupaj je
predvsem sporno samo označevanje enakonočja, kajti šlo naj bi za čas, ko je
noč (pogani) enaka dnevu (pravoverni) – torej stanje, ki veseli hudiča in je
pravovernim v pogubo. Prej omenjeni Physiologus je kot poglavitni kompendij krščanske zoologije navajal tudi, da naj bi bil Egipt najbolj »temna dežela,
od koder je Bog rešil svoje ljudstvo ter kjer ljudje častijo živali – tudi opice«. V
zgodbi je celo zrno resnice, saj so leta 391 pri protipoganskih nemirih v Aleks­
andriji, ki jih je vodil škof Teofil, izgnali pogane in uničili poganske templje.
Ohranili so le kip opice, ki so ga, kot znak deformiranosti poganov, razstavili
na javnem kraju (Janson 1952, 17).
Tako je kasneje v številnih iluminiranih rokopisih. Najlepši primer je
Psalter iz Stuttgarta iz 2. četrtine 9. stoletja, kjer je opica upodobljena kot Genius loci, kot temna sila, ki z višine opazuje Eksodus (Janson 1952, 16–17). Sodile so v tisti nabor mitoloških bitij, ki so kot ostanki antične tradicije bila
prevzeta v likovni svet romanskega kiparstva in so, nekatere z opolzkimi gestami, strmele v opazovalce s kapitelov ter preddverij. Celoten spekter podob,
ki je izhajal iz Stare zaveze, je ostro obsodil sv. Bernard, ki se je spraševal:
»Kaj delajo tukaj umazane opice, pa divji levi, pošastni kentavri, polljudje in
progasti tigri ...?« (Clancy 1999, 52.) Ti so po njegovem prepričanju odvračali s
svojimi podobami farane in menihe od molitve (Pastoureau 2004, 30). Prav ta
primer je David Gilmore uporabil, da bi pokazal, kako zelo so bili v srednjem
veku obsedeni s pošastmi, kako zelo so divji možje in groteskne figure burili
domišljijo in kako globoko so bili vcepljeni v srednjeveški um (Gilmore 2003,
61). Kljub njihovi cerkveni uporabi so postali kmalu moteči za konservativni
del cerkve. Firenški škof sv. Antonin je opozarjal:
»Slikarje je treba grajati, kadar slikajo stvari, ki so v nasprotju z našo
vero ... Prav tako mislim, da je slikanje zanimivosti v zgodbah svetnikov in v cerkvah, stvari, ki ne vzbujajo pobožnosti, marveč smeh
in ničevost, opic, psov, ki preganjajo zajce, in tako naprej, ali pa svojevoljno bogatih oblačil, nepotrebno in ničevo.« (Baxandall 1996, 67.)
Pravzaprav bi obdobje od padca rimskega imperija do gotike zaznamovala doktrina, ki je opice pojmovala kot figura diaboli. Trditev lahko razumemo izhajajoč iz patristične tradicije, ki je kot poglavitno značilnost hudiča pojmovala željo po imitaciji Boga – hudič je bil prikazan kot Simia Dei. Opica pa
ni zgolj bitje, posnemajoče človeka, ampak se njena podoba transformira tudi
v podobo človeka v stanju degeneracije. Bernard Silvestris je v 12. stoletju v delu
De Mundi Universitate pri opisu kreacije živali navedel, da se v smehu človek izobliči ter postane podoben opici – živali, ki je deformirani človek narave.
53
devet esejev o (skoraj) človeški podobi
Sočasno pride do prve velike spremembe pri pojmovanju opic. Medtem ko
Physiologus pri opicah omenja zgolj povezavo z mesecem in odsotnost repa,
se v kasnejših bestiarijih opica prikaže kot grešnik – kot žrtev in ne kot hudič. Spremembo koncepcije bi najverjetneje lahko iskali v ponovni seznanitvi Evrope s tradicijo antičnih ezopskih basni. Te so tvorile osrednjo vlogo pri
obnovitvi zanimanja za antično tradicijo pripovedovanja fabul, ki jih je sred­
njeveška duhovščina vključila v pridige. Razvoj pridig kot literarne oblike pa
je posledica prenosa rituala z brezosebnega prisostvovanja h govorom kot poglavitni obliki komunikacije med duhovščino ter verniki. Na drugi strani pa
smo prav v 12. stoletju priča velikemu povečanju mest ter tako civilne kot tudi
cerkvene aristokracije. Nova aristokracija pa je kot enega izmed znamenj svojega prestiža vkomponirala tudi posedovanje eksotičnih živali – pri tem so
primat prevzele predvsem majhne in relativno nezahtevne opice. Pravzaprav
se na prelomu med 11. in 12. stoletjem radikalno poveča število upodobitev
opic, ki postajajo tudi vedno bolj realistične, hkrati pa smo v virih priča tudi
vedno večjemu številu omemb opic – posledično lahko sklepamo, da se je v
Evropi nahajalo vedno večje število teh živali (Janson 1952, 19–31).
Opica kot hominum deformis imago (deformirana podoba človeka) in naturae degeneratis homo (od narave degenerirani človek) pri Bernardu Silvestrisu
postane kasneje skozi tradicijo fabul simbol za bolnega bogataša. Na svetovljanski oziroma grešni značaj podobe nas napeljuje tudi izjava nemške mističarke
Matilde iz Magdeburga, ki je sredi 13. stoletja trdila, da je duša, ki je zapisana
bogu, »/s/ie hat den Affen der Welt von sich Geworfen« (od sebe odvrgla posvetno opico). Posledično je podoba opice v gotiki dokaj realistično upodobljena žival, ki pa je navadno prikazana ujeta ali pa celo kot parodija človeških dejanj. Tako je bila prej kot figura diaboli povezana s padcem angelov, kasneje pa
je bila kot naturae degeneratis homo povezana s padcem človeka. Oba primera
pa združuje prisotnost največjega greha – napuha (superbia). Opica kot največji
grešnik želi biti kot človek, tako kot je hudič želel biti kot Bog.
Vzporedno pa so bile opice vključene v širši sistem primerjav stvarstva.
Sv. Avguštin je v De Civitate Dei govoril o pošastnih rasah človeštva, ki so izvorno sicer derivati antičnih tradicij, vendar ga njihov izgled ne moti, da jih ne
bi proglasil za potomce Adama. Kljub telesni različnosti naj bi jih vse združevala smrtnost ter razum. Ključni argument zanj je bilo tudi dejstvo, da imajo
normalni starši včasih otroke pošastnega izgleda, kar posledično pomeni, da
je Bog odobril obstoj pošasti. Podobno je tudi Ratramen iz Corbiea v pismu
svojemu prijatelju Rimbertu, sklicujoč se na citate iz Izidorja Seviljskega ter
sv. Avguština, pisal, da imajo pošastne rase organizirano družbo, da poznajo
poljedelstvo in živinorejo ter da si pokrivajo nečastne dele telesa – torej imajo
54
opice in kosti, ki se jih išče
celo moralno čut. Posledično so pošastne rase ljudje in poglavitni argument je
sv. Krištof, ki je kljub temu, da je bil velikan, postal svetnik (Janson 1952, 72).
Sredi 13. stoletja je enciklopedist Tomaž iz Cantimpreja podal, citirajoč Aristotela, seznam zunanjih fizičnih podobnosti opic in ljudi, vendar je
trdil, da so kljub podobni zunanjosti po svoji notranji zgradbi opice popolnoma drugačne. V primerjavi je pri ljudeh, po njegovem mnenju, enako kot
s hinavcem, ki sicer ima vse površinske znake vrline, vendar ne vsebuje nobenih notranjih. Pravilno je opazoval, da opice ne morejo dobro in dolgo hoditi
vzravnano po dveh nogah, kar je zanj pomenilo, da niso sposobne povzdigniti obraza k nebesom ter posledično ne morejo zaznati vira odrešenja (Janson
1952, 75–83).
Nadaljujoč anatomsko tradicijo antike ter upoštevajoč podobnosti anatomije je v 13. stoletju Albert Veliki v De Animalibus postavil opice med ljudi
in živali, vendar pa je v nasprotju s sv. Avguštinom menil, da je za obstoj ratia
potrebno normalno človeško telo. S prepričanjem, po katerem so stopnje v telesni podobnosti enake stopnjam v duhovni podobnosti, je človeka izpostavil
kot izjemo, v kategorijo, ki jo je poimenoval simulitudines hominis, pa je med
ljudi in ostale živali uvrstil Pigmejce in opice. Horst W. Janson je sicer menil,
da je bil tukaj prvič v zgodovini uporabljen koncept, ki je primerljiv z darvinistično koncepcijo manjkajočega člena (Janson 1952, 85). Vendar pa ne smemo
pozabiti, da pri Albertu Velikem ni nobenega govora o variabilnosti ter spreminjanju kategorij.
Pri tem je Albert Veliki posredno priznaval tudi podobnost notranjih
organov pri človeku ter similtudines homo (podobnost človeškemu) – gre
za modus coeundi (»Foemina in dorso positate masculo incubente«). Pri natančnejši anatomski primerjavi je obravnaval glavo, kjer se nahaja sedež ratia, roke, ki so sredstvo arsa, ter zadnjico, ki je zgolj pudenda. Vsem – opicam, Pigmejcem in ljudem – je sicer skupno, da ne migajo z ušesi, vendar so
zgolj obrazi pigmejcev podobni človeškim. Zgolj človek uporablja roke za artis opera, medtem ko jih pigmejci in opice uporabljajo za gibanje ter prehranjevanje. Za vedenjsko in racionalno delitev kategorij pa uporabi disciplinabilitas, kjer loči:
–
primarno, ki predstavlja takojšen odziv na zaznavo;
–
sekundarno, kjer je zaznava kontrolirana s preteklimi izkušnjami
iz spomina;
–
terciarno, kjer so zaznava in izkušnje prečiščene z razumom, dokler niso spremenjene v univerzalne principe.
55
devet esejev o (skoraj) človeški podobi
Seveda naj bi opice bile sposobne zgolj prve, pigmejci pa zgolj druge stopnje,
kar pomeni, da niso sposobni zaznati univerzalij, kot sta koncepta prava in civilizacije. Žal pa ostaja nejasno, iz katerega koncepta je Albert Veliki izpeljal
srednjo pozicijo različnih ras in opic. Ali izhaja iz degeneracijske teorije ali pa
iz ideje, da je hudič posnemovalec Boga in avtor nepopolnega stvarstva, pri čemer so ustvarjeni podobni, pa vendar neprimerljivi pari – človek/opica, lev/
mačka, konj/osel, sonce/luna ... (Janson 1952, 85–89).
Radikalen odmik od Avguštinovega vedenja je prihodnosti zapustil
prepričanje, da je fizična monstruoznost znamenje pošasti. Tako so fizične
značilnosti v skupinah, ki so bile predhodno sprejete v človeško družbo, sedaj
pripadnike degradirale na subhumano raven. Domnevajo, da je njegovo sklepanje izviralo iz opazovanj deformiranosti in idiotizma, ki včasih sovpadata,
vendar je ustvaril sistem socialne obsodbe ljudi, ki so fizično drugačni oziroma mentalno ekscentrični (Fernández-Armesto 2005, 70).
Vzporedno pa okoli leta 1300 v Rothschild Canticles piše o moči rastlin,
pred katerimi je Adam svaril svoje hčere. Če jih zaužijejo, lahko rodijo pošasti – v celi plejadi je ena izmed naštetih opica (symea), ki jo avtor enači s Pigmejcem (Picmeier). Za slednje piše, da so le 4 čevlje visoki ter da odrastejo
po štirih letih. Po treh letih imajo otroke in pri osmih letih umrejo. Omenjene pošasti so bitja, ki se rodijo partenogeno zaradi zeli ter imajo posledično
tudi tako dušo (Janson 1952, 94). Besedilo ponuja nekaj zelo zanimivih izpeljav: brezmadežno spočetje se pojavlja v podobi greha zoper postavo in producira pošasti, ki so zaradi nenaravnosti njihovega spočetja oziroma spočetja v
grehu popačene oziroma nimajo duše. Ali krajše: spočetje kot posledica greha
producira potomce brez duše, telesna popačenost pa je posledica greha ter kot
taka onemogoča posedovanje prave duše.
In spet smo pri popačenosti zaradi greha: če je že Zevs spreminjal grešnike v opice, je enako storil tudi Bog, ki naj bi po talmudski tradiciji iz obdobja pred 5. stoletjem spremenil graditelje babilonskega stolpa v opice. Podobno
trdi islamska tradicija, da naj bi Mojzes tiste, ki so prekršili šabat, spremenil
v opice (Janson 1952, 94–105). Posledično je opičjost oziroma divjost posledica
greha – navadno vzvišenosti. Odsotnost ali nepopolnost duše pa za grešnika
pomeni nezmožnost zveličanja.
Povrh vsem grešnostim ter izhajajoč iz zapletenih vzročno-posledičnih
razmerij kaznovanja za greh z rojstvom nepopolnega oziroma grozljivega telesa se je od 15. stoletja dalje podoba opice začela pojavljati v povezavi s spolno slo. Še dalje: v 16. stoletju je element opice velikokrat enačen z elementom
kače pri podobi zapeljave v rajskem vrtu – pojavlja se kot podoba opice, ki je
jabolko. Najverjetneje pa podoba opice, nekoliko ločene od vsega ostalega bes-
56
opice in kosti, ki se jih išče
tiarija rajskega vrta ter približane Adamu in Evi, nastopa v tej situaciji v duhu
adamitskega gibanja pozne gotike v severni Evropi, kjer so Adama upodablja­
li kot popolnega človeka, opico z jabolkom kot podčloveka ter Evo nekje vmes.
Nazorno tako razmerje ilustrira v nekem pismu Etienne Pasquier, ki,
sklicujoč se na starega talmudista, predstavi zgodbo kreacije, po kateri je Bog
iz gline, obogatene z nebeškimi kvalitetami, naredil Adama. Ker mu je malo
surovine ostalo, je iz razredčene ter tanjše variante v istem kalupu naredil še
Evo in ker je pri njeni izdelavi celo malo preveč štedil, mu je ostalo surovine še
za izdelavo Pigmejcev in opic (Janson 1952, 115–135). Zgodba lepo ilustrira hi­
erarhizacijo kreacije z Adamom na vrhu ter delno priznavanje človeških zna­
čilnosti opicam in Pigmejcem, ki so sicer izdelek ločene – človeške – kreacije,
vendar predstavljajo zgolj odpadke in ostanke izdelave. Tako je bilo vzpostav­
ljeno razmerje med Adamom (moškim) na vrhu in najbližje Bogu ter opicami
in pigmejci (opicami in ostalimi človeškimi rasami) nad ostalimi živalmi ter
z Evo (žensko) nekje vmes.
Z odkritjem prebivalcev na ameriški celini zaide v težave pojasnitev iz­
vora treh človeških ras, ki je temeljila na biblijski delitvi. Isaac de la Peyrère
je odkril rešitev v poligenistični pojasnitvi izvora človeštva – ameriški Indi­
janci izvirajo iz kreacije, ki je starejša od naše, ki je opisana v Bibliji (Murray
1948, 6). V tem obdobju je kot odraz renesančnega razvoja medicine nasto­
pilo tudi znanstveno preučevanje človeka ter se umestilo ob bok teološkim
razpravam. In če je poligenizem sicer pojasnil izvor prebivalcev Novega sve­
ta, je še dodatno podžigal njihovo izključitev – kot posledica ločene kreacije
so bili za Evropejce druga vrsta, niso bili ljudje. Biblija pa je učila, da je meša­
nje med vrstami prepovedano – prepovedano je vpeti dve različni živali v isti
plug, prepovedano je sejati različni semeni na isti njivi in v Genezi se nahaja
pasus o mešanju sinov Boga in hčera ljudi, ki je vodilo v gigantizem ter potop
(White 1972, 15).
Srednjeveški predstavni svet in literatura sta bila polna hibridnih bi­
tij, od čisto fantazijskih, pa do takih, v katerih so se pomešala vsa kraljestva.
Vendar je uspel v amalgam združiti kolaž predstav iz antike, vzhoda, reli­
gioznih ter krivoverskih resnic, učenosti in magije. Gre za okolje, ki je bilo
izjemno ugodno za širjenje pravljičnih sistemov, v katerih človeka določa­
jo zunanji dejavniki – izvor, astrološki podatki ter telesne značilnosti, ki
nakazujejo podobnosti z živalmi. Preporod pa so te teorije doživele v rene­
sančnem obdobju, ko so avtorji v celotnem obsegu ponovno vključili an­
tične avtorje, na katerih je fiziognomika sploh temeljila. Poglavitno delo je
bila leta 1586 v Neaplju izdana De humana Phisionomia libri III Giambat­
tista della Porta. Stare teorije zaživijo v njegovi misli o živalskosti v osnov­
57
devet esejev o (skoraj) človeški podobi
nem teoremu, ki pravi, da ima vsaka živalska vrsta postavo, ki ustreza njenim lastnostim in strastem, da elemente teh postav lahko določimo tudi pri
človeku ter da ima posledično človek, ki ima enake poteze, tudi podoben
značaj (Baltrušaitis 1997, 18–19).
Šestnajsto stoletje je postalo obdobje velikega in sistematičnega opisovanja anatomije, šlo je za obdobje, ko so paralelno obstajali še ideološko srednjeveški sistemi pojasnjevanja, kot je fiziognomika, hkrati pa se je začela razvijati tudi sodobna anatomija. Začetnik modernega študija ljudi je bil Belgijec
Andreas Vesalius, profesor medicine na univerzi v Padovi in kasneje osebni
zdravnik cesarja Karla V. Kot zdravnik je opazoval oblike glav pri ljudeh ter
menil, da postanejo glave pri otrocih, ki v zibelki ležijo na hrbtu, zadaj ploske.
Njegovo delo je nadaljeval nizozemski zdravnik v Padovi Adriaan van den
Spiegel, ki je določil kefalometrične linije kot osnovo za ilustracijo ter izmero
človeških lobanj (Huxley, Haddon 1938, 39–40).
Amalgam obojih je stoletje kasneje ustvaril Peter Camper; leta 1791 je
namreč v Utrechtu posthumno izšlo njegovo delo Dissertationes physique. Svoja sklepanja je prvič predstavil v letih 1774 in 1778, ko je predaval na amsterdamski risarski akademiji. Posvečal se je predvsem opisnim metodam izgleda
– vprašanju obrazne mimike in anatomiji človeške glave kot pripomočku za
slikarje, da bi lahko s podobami formulirali svoje zamisli. Za lažje opisovanje
je formuliral teorijo o obraznem kotu – anatomsko se človek z naraščanjem
kota, ki ga tvori linija, ki poteka od čela do zgornje ustnice, približuje nižjim
živalim. Kot mojster perspektive je svojo teorijo ilustriral s serijami risb lobanj
v isti ravni, kjer je s premikanjem obrazne linije ustvaril zaporedje obraznih tipov, ki so se spreminjali od grškega kipa Apolona do črnca in opice. Svoje utemeljitve je preverjal na seciranih truplih, ki jih je dobil kot profesor anatomije
v Amsterdamu, prvih lobanjah, ki so jih prinašali trgovci, ter na odlitkih klasičnih grških kipov (Baltrušaitis 1997, 44–48).
Njegova likovna ilustracija opisnih kriterijev je postala močno interpretacijsko orodje, postala je ilustracija zaporedja stvarjenja. Ljudi je postavljala v zaporedje glede na čisto estetske kriterije in ne na domnevno sorodstvo.
Tako je Camper vehementno nastopal proti sočasno porajajočim se rasističnim nizozemskim teorijam, ki so trdile, da naj bi bili črnci mešanci ljudi in
orangutanov. Zavedati se moramo, da gre za obdobje, ko je bila znanstvena
anatomija stara dobri dve stoletji in šele dobro stoletje po začetku sodobnih
anatomskih preučevanj človeka je začel londonski zdravnik Edward Tyson
preučevati tudi opice.
Pravzaprav so bile opice že kar nekaj časa prisotne v Evropi – nahajale so
se v redkih menežarijah, ki so v srednjem veku pomenile znak moči in presti-
58
opice in kosti, ki se jih išče
ža. Že v 13. stoletju so poleg vladarjev ter cerkvenih mogočnežev začela posamezna mesta zbirati eksotične živali, vendar so se večinoma usmerjali na vzrejo
divjih zveri, simbolov moči in odličnosti. Tako so se ob koncu srednjega veka v
menežarijah ter posledično tudi v upodabljajoči umetnosti (predvsem heraldiki) začele pojavljati eksotične živali s severa (losi, severni jeleni) ter Afrike (kamele, onagri, sloni ter seveda tudi opice) (Pastoureau 2004, 50). Vendar je šele
leta 1779 Charles Bonnet seciral orangutana in ugotovil tesne podobnosti z
ljudmi – seveda z najnižjimi rasami človeške vrste (Walker 2000, 7).
Pravzaprav je imelo vključevanje orangutanov v naše pokolenje v osemnajstem stoletju tradicijo. James Burnett, lord Monboddo si je prizadeval javnost prepričati, da so slednji v resnici narobe uvrščeni ljudje. Njegove ideje o
socialnemu razvoju so bile podobne kasnejšim Darwinovim in zavedal se je
povezave primatov in ljudi. V delih, ki jih je izdajal med 1773 in smrtjo leta
1799, je trdil, da so orangutani uporabljali orodja, prepoznavali glasbo in bili
sposobni igranja na piščal. Seveda je njegova politična motivacija tičala drugje – v jeziku. V nasprotju z Aristotelom, ki je trdil, da je človek po svoji naravi
politično bitje, je dokazoval, da je jezik predpogoj za aktivno politiko – jezik
je ideja in te niso instinktivne. Po njegovem prepričanju so obstajala celotna
ljudstva brez jezika, argument za to so bili orangutani, ki niso razvili državne
organizacije (Fernández-Armesto 2005, 57–59).
Podobnega prepričanja je bil tudi Jean-Jacques Rousseau, ki je sicer tudi
vključeval orangutane in gorile, o katerih ni vedel ničesar, med ljudi, vendar je
menil, da se nahajajo na še nižji razvojni stopnji kot njegovi dobri divjaki. Svoje argumente je izvajal iz samotnega ter nesocialnega življenjskega sloga opic.
Opice so zelo socialna bitja, ampak njegova argumentacija je bila izvedena iz
srednjeveških prepričanj o divjih možeh. Še celotno 18. stoletje so bile opice
poznane predvsem iz pričevanj pomorščakov in trgovcev.
Tako je v leta 1736 prvič izdani ter končno leta 1758 urejeni Systema Naturae Carl von Linné zgolj povzel iz disertacije svojega študenta Christianna
Emmanuela Hoppiusa nekatere opice in jih v svoji klasifikaciji uvrstil v rod
Homo. Troglodyta bontii so zanj postali Homo troglodytus, Lucifer aldrovandii je postal Homo caudatus, Satyrus tulpii lahko prepoznamo kot šimpanza
ter Pygmaeus edwardi kot orangutana. Pri opisih prvih dveh, ki ju je uvrščal v
skupino skupaj s Homo sapiens, je podajal le malo podatkov. Homo troglodytes
naj bi bili dejavni zgolj ponoči ter naj bi se sporazumevali s sikanjem, o Homo
caudatus pa je vedel le, da imajo rep (Lewin 1993, 3–5). Tudi Hoppius nikakor
ni imel nobenih ustreznih podatkov, ampak je svoje antropomorpha opredelil
ter, kar je bilo kasneje še pomembnejše, upodobil v preddarvinistični maniri
kot padle ljudi (Henke et al. 1996, 9). Vendar pa ne moremo očitati Linnéju,
59
devet esejev o (skoraj) človeški podobi
ki je hkrati tvorec sodobne biološke sistematike ter zadnji srednjeveški opisovalec čudes, da je ravnal neznanstveno – deloval je v okolju, kjer je sprejeto in
uveljavljeno znanje kljub skromnim podatkom pričakovalo obstoj takih bitij.
Gre za obdobje, ko je konsenz o podskupinah, v katere se deli človeštvo, začel izgubljati tla pod nogami predvsem zaradi nestrinjanja o pomenu majhnih razlik. Najvplivnejši taksonomi 18. stoletja so zavzemali minimalistično pozicijo, pri čemer so človeštvo umeščali v eno vrsto z različnimi
podskupinami, kjer so svoje mesto še vedno našle kreature, kot je bil Linnéjev
divji človek (Ritvo 1998, 123).
Hkrati pa je bilo obdobje zgodnjega razsvetljenstva največje obdobje
zbiranja čudes in začudenja v Evropi. Zahodnjaki so se prvič konkretno srečali z živalmi, ki so bile sicer poznane, vendar je bil njihov obstoj bolj zamaskiran v srednjeveške mite. Ko se je leta 1620 angleški trgovec Richard Jobson
znašel na področju Gambije, je šimpanze zamenjal za domačine. Njihovo kulturo je opisal kot Irsko in nič kaj višjo od kulture opic. Trdil je, da imajo v gozdu
jase za ples in rekreacijo ter da so socialna bitja, ki imajo vodstvo, to pa lahko s
svojim kričanjem v skupnosti zaukaže molk. Menil je, da so resnično človeška
rasa, ki je prostovoljno izbrala naraven način življenja, da bi se izogibala delu
in ohranila svojo svobodo, hkrati pa naj bi z izmikanjem govoru ohranila svojo nedolžnost (Fernández-Armesto 2005, 60–61).
Njegove trditve so zanimive iz dveh razlogov. Kot še velikokrat kasneje
je v svoji literarni prispodobi uporabil Irce kot najbolj necivilizirano poznano
ljudstvo. Kmalu za tem so v Evropo začeli prihajati prvi živi predstavniki velikih človeku podobnih opic. Jobson je šimpanze še opazoval v njihovem naravnem okolju, pozneje so bili vključeni v evropsko kulturno okolje. In če si
predstavljamo, kakšno vlogo so imele literarne prispodobe opic v srednjeveški ideologiji, si lahko predstavljamo začudenje Evropejcev, ko so se srečali s
človeku podobnimi opicami. V preteklosti so znanstveniki opice vedno opisovali s človeškega stališča – priznavali so jim vsaj nekaj človeškega, pa čeprav
so služile kot negativna oziroma degenerirana podoba človeka. V takem kontekstu so se kasneje zgodnji antropologi v pomanjkanju fosilov za opravičevanje evolucionističnih načel obrnili proti tropskim gozdovom, v katerih so
živeli veliki antropoidi, oziroma so znanstveniki tam pričakovali izvor človeštva (Eisley 1979, 188–191).
60
V puščavi
in goščavi
P
otopisi iz 16. stoletja so ilustracija odkritij – ne zgolj osebnih in znanstvenih, ampak predvsem globalnih, političnih. Ne konstituirajo zgolj
začetkov antropologije, temveč nudijo tekstualno justifikacijo politik
kolonialnih prilaščanj nekaterih družb in vlad. Tako lahko opazujemo vzporeden razvoj kolonialnih sistemov ter antropološke in fiktivne proze (slednje kot posledice odkritja tiska ter posledične ekonomizacije knjižnega trga).
Mary Campbell je izpostavila užitek kot povezovalen motiv med obema, med
nacionalno konsolidacijo in ekspanzijo nekaterih zahodnoevropskih držav
ter produkcijo literature (Campbell 1999, 26–28).
Zanjo izhaja užitek iz potopisnih zapiskov, čeprav še tako neresničnih,
saj odkrivajo osebno uživanje avtorjev pri odkrivanju neznanega, pri spoznavanju novega ter pri posredovanju nenavadnega. Na drugi strani pa je užitek
tudi del vedno širšega kroga občinstva, ki je konzumiralo tovrstno literaturo. Užitek v branju o neznanem, še bolj pa čutna naslada ob opazovanju upodobitev eksotičnih ljudi in navad, sta zagotovo dejavnika, ki sta v veliki meri
oblikovala tako potrošnjo tovrstne literature, kot sta tudi povratno vplivala na samo produkcijo. Lahko bi trdili, da je zgodnja antropološka produkcija formirala bralne navade Evropejcev ter je ob bok tradicionalno humanističnim formam literature, kot so zgodovina, poezija in filozofija, dodala tudi
novele, potopise (tako realistično kot fiktivne), kozmografije ter naravoslovne zapiske.
Campbellova je v okviru teh literarnih žanrov izpostavila zapise o brodolomcih kot antietnografsko literaturo (Campbell 1999, 37–38, 50–51). Poudarki na izolaciji ter na zapuščenem kraju dogajanja direktno nagovarjajo
evropsko nelagodnost ob mislih na kraje, ki niso naseljeni oziroma so poseljeni s skupnostmi, za katere so tedaj menili, da nimajo kulture. Pri tem se nje-
v puščavi in
goščavi
61
devet esejev o (skoraj) človeški podobi
na izpeljava naveže na srednjeveško koncepcijo o divjih možeh, za katere je veljalo, da enostavno ne živijo v skupinah, kar je posledica njihovega popolnega
pomanjkanja kulture. Podoba prostorske izolacije je vplivala na občutek osebne osamitve naplavljenega ali izgubljenega pripovedovalca oziroma junaka, ki
ostane edini pravi nosilec kulture. Posledično so vse domorodne skupnosti,
ki živijo v krajih, ki so v evropski percepciji osamljeni in izolirani, enostavno prikrajšane za dobrobit kulture. Njihova socialnost je v pripovedi izničena
oziroma omejena na prakse, ki so v evropskih očeh bizarne ter predstavljajo
perverzijo normalnih evropskih stanj – najbolj očitna praksa je v tem primeru kanibalizem
Posledično sta taka fiktivna in etnografska literarna produkcija služili za uporaben način mobilizacije masovne imperialistične ideologije. Integralni del take literarne produkcije pa je predstavljala tudi knjižna ilustracija.
Ključni problem zgodnje antropološke ilustracije je izguba oziroma difuznost
vtisa nenavadnosti, če je predmet opazovanja preveč popolno kontekstualiziran. Hkrati pa je učinek, ki ga je Campbellova definirala kot užitek pri opazovanju nenavadnega (v tem primeru nosi močno seksualno konotacijo pri
opazovanju napol golih eksotičnih teles), zmanjšan v primeru prevelike eksotičnosti opazovanega (Campbell 1999, 59). Posledica tega dejavnika je bila
transformacija podob v likovne okvirje, ki so bili bližji evropskim potrošnikom tovrstne literature.
Z drugimi besedami so ljudstva, s katerimi so se srečevali zgodnji raziskovalci, postala izenačena s konceptom divjih ljudi iz predkontaktnega obdobja, kar pa je bil popolni imaginarij. Njim pripisane lastnosti ter njihov
individualni in kolektivni izgled je bil prej posledica pričakovanj in zahtev
evropskega literarnega trga, kot pa realen odraz njihovih značilnosti. Kljub
svojemu obstoju so postali neobstoječi, kajti zgodnja kolonialna antropologija, če si dovolimo potopise označiti s konceptom, ki je bil vzpostavljen šele nekaj stoletij kasneje, je vzela koncept neke podobe ter svoj predmet opazovanj
oziroma preučevanj postavila v ta koncept.
Korenine razprave o variabilnosti človeštva, pa naj gre za realne ali pa
za imaginarne rase, ležijo veliko globlje od začetkov antropologije. Njihove
pojasnitve, ki so se uporabljale za vrednotenje značilnosti posameznih, resničnih ali imaginarnih človeških ras, so zraven antičnih historiografij, ki so
opisovale predvsem kulturne značilnosti človeških skupnosti, imele svoj preludij tudi v geografijah – v tistih besedilih, ki so pri opisovanju izgleda sveta pojasnjevala, kako naj bi zaradi geografskih danosti živeli in izgledali ljudje v drugih krajih.
62
v puščavi in goščavi
Tako so antični avtorji vzpostavili referenčni sistem obarvanosti kože, ki je
odkrita ljudstva primerjal z Etiopci, ki so veljali za najtemnejše. Herodot je
omenjal nekatere Indijce, ki naj bi bili temni skoraj kot Etiopci, Arijan pa je
menil, da so Indijci najtemnejše znano ljudstvo – z izjemo Etiopcev. Tako
je Plinij Starejši dopolnil, da so Indijci južno od Gangesa potemneli zaradi
sonca, vendar ne tako zelo kot Etiopci, tisti severno pa so podobne barve kot
Egipčani (Snowden 1970, 2). Pri tem se srečamo z mnenjem, ki ga je kasneje
izpostavil tudi Lukrecij, da je prav sonce na jugu tisto, ki počrni ljudi, in Filostrat je natančno opisal, kako se barva kože ljudi proti jugu ob Nilu spreminja
proti temnejšim odtenkom. Vendar so antični avtorji opisovali njihov izgled
tudi iz drugih vidikov – Petronij se je posmehoval, češ da se belec zgolj s počrnjenjem telesa ne more spremeniti v Etiopca, saj mu še vedno manjkajo debele
ustnice, sploščen nos, kodrasti lasje in brazgotine na čelu. Heziod je prvi opisoval Skite in Etiopce kot prebivalce najbolj ekstremnih področij, Sekst Empirik pa je v slogu, kakršnega bodo antropologi uporabljali 2000 let kasneje,
opažal, da so Etiopci najtemnejši ter da imajo najbolj sploščene nosove, medtem ko so Perzijci najsvetlejše polti in imajo najbolj kljukaste nosove (Snowden 1970, 7, 103). Tako je Moretum, domnevno Virgilovo delo, pa čeprav gre
za poezijo in ne prozo, pravzaprav prvi skoraj sodobni antropološki opis temnopoltih Afričanov. Ko je Frank M. Snowden Jr. primerjal opis v Moretumu
z antropološkimi študijami začetka dvajsetega stoletja, je ugotovil, da večina
opisanih značilnosti ustreza tistim, ki so jih izpostavljali izšolani antropologi.
Še več: opozoril je na izjemne podobnosti v uporabljeni terminologiji za opisovanje telesnih značilnosti (Snowden 1970, 9).
Poleg obsesije z opisovanjem telesnih značilnosti se je v pozni antiki in
zgodnjem srednjem veku ter v krščanski literaturi nadaljevala antična razprava o obliki zemlje ter izpeljano tudi razprava o obstoju antipodov – ljudi na
drugi strani zemlje. Tako je razprava o sferični obliki zemlje izšla iz antike nerešena, podpirala sta jo na primer Cicero in Plinij Starejši, nasprotovali pa so
ji Epikur, Lukrecij in Plutarh. S prevlado krščanstva sta ideji o ljudeh na drugi strani poznanega sveta nasprotovala Gregor iz Nise, ki je menil, da plovba onkraj Gibraltarja ni možna, ter Laktancij, ki se je spraševal, če je res lahko kdo tako neumen, da bi verjel, da lahko živijo ljudje tudi tam, kjer bi imeli
noge višje kot glave ter bi drevesa rasla s krošnjami visečimi navzdol. Sčasoma
so razprave postale vedno bolj sovražne in neobstoj antipodov je postal dog­
ma – zgolj Bazilij in Ambrož sta bila tako tolerantna, da sta menila, da bodo
tisti, ki verjamejo v obstoj antipodov, deležni zveličanja. Najbolj militantno je
nasprotno pozicijo zagovarjal Avguštin, ki se je skliceval na dejstvo, da Bibli-
63
devet esejev o (skoraj) človeški podobi
ja ne govori o nobenih drugih potomcih Adama, ki bi lahko poseljevali svet
onkraj (White 1993, 102–104).
Veliko kasneje, v srednjem veku, Zgodovina Norveške iz 13. stoletja piše
o majhnih ljudeh, ki živijo severno od zahodne obale Grenlandije ter »ne poznajo železa, ampak uporabljajo za projektile okle mrožev in ostre kamne za
nože« (Fagan 1998, 36). Vzporedno temu lahko postavimo nekoliko starejše
besedilo Marboda, opata iz Rennesa iz 11. stoletja, ki slovi kot eden prvih opisovalcev kamenodobnih arheoloških najdb. Omenja gromske strele, ceraunia
oziroma grško keraunon, glajene kamene sekire in retuširane kamene konice,
ki naj bi v neurjih padale iz nevihtnih oblakov in bi jih odkrili na mestih, kjer
je udarila strela. Pri njihovi uporabi omenja, da nosilca zaščitijo pred strelo,
prav tako ladjo na morju ali reki zaščitijo pred potopom v nevihti, pomagajo
pri zmagi v sodnih procesih, bitkah ... (Laming 1952, 15).
Če primerjamo oba podatka, nas prvi preseneti z natančnim in sodobnim opazovanjem materialne kulture oziroma tehnološkega razvoja opazovane skupnosti, drugi pa nam ilustrira zelo zgodnjo starinarsko dejavnost
in arheološko imaginacijo. Če odmislimo interpretacijo slednje je predvsem
zanimivo dejstvo, ki ilustrira, kako zelo sta bila že v 11. stoletju razširjena poznavanje ter svojevrstna uporaba arheoloških najdb. Sicer pa so v srednjem
veku domnevali, da gre za orožja, ki so jih uporabljali v nebeški bitki, ko je
bil izgnan Satan s svojimi sledniki. V 12. stoletju je škof iz Rennesa opozarjal, da je s pomočjo te gromske strele zagotovljen uspeh v bitki, da zagotavljajo varnost na morju, varujejo pred strelo ter preženejo zle sanje. In še v
17. stolet­ju je francoski odposlanec podaril škofu iz Verduna sekiro, ki naj
bi prinašala zdravje in je danes shranjena v muzeju v Nancyju (White 1993,
266–267).
Na drugi strani pa je za opazovanje zgodnjih razmišljanj o kulturnem
razvoju v preteklosti zanimiv tudi zgodnji poskus prikaza zgodovine na Češkem in Moravskem, ki ga predstavlja legenda Vita et Passsio Sancti Venceslai
et sanctae Ludmilae, ki jo v poznem 10. stoletju napiše duhovnik Christianus.
Poda zgodnjo zgodovino češkega ljudstva, ki je temeljila na napol mitoloških
osnovah in je odražala odnos cerkvenih veljakov do poganov oziroma tistih
neurbaniziranih prednikov, ki so »častili idole, živeli kot konji brez vajeti, niso
imeli zakonov, ne princev, ne vladarjev, ne mest, ampak so se selili naokoli, razpršeni kot brezumne živali« (Sklenář 1983, 12).
Natančneje je v 12. stoletju normanizirani kronist Gerald iz Walesa že
formiral teorije o razvoju družbe. Izhajal je sicer iz svojega iskanja keltskega izvora valižanske kulture, kjer je kot nasprotje urbanizmu sicer obsodil
64
v puščavi in goščavi
kot barbarsko pašništvo, vendar ga je kljub obsojanju svojih rojakov za incestozne in promiskuitetne tudi idealiziral kot družbo, v kateri ni revežev in
ki je gostoljubna do vseh. Kot nasprotje je prikazal Irce. Ti so bili zanj lasati
brezbožniki, ki so živeli v gozdovih in »zgolj od živali in kot živali« ter so se
čudili videzu kruha. Po njegovem prepričanju naj se Irci nikoli ne bi odrekli prvobitnemu načinu življenja v gozdovih, Valižani pa so storili že dva koraka naprej – iz gozdov so se preselili na njive ter z njiv v mesta (Fernández-Armesto 2004, 96–97).
S popolnoma drugega stališča je Avguštin trdil, da je tudi najhujše barbare mogoče rešiti – zanj so bili ljudje ljudje, tudi divje rase. Pri poudarjanju
krščanske doktrine odkupa skozi milost, ki se deli skozi zakramente cerkve, je
menil, da duša ostaja v potencialnem stanju odrešitve. Tudi divjake je mogoče
zveličati tako kot krščanskega otroka, ki se rodi s štirimi prsti na roki. Za razliko od Avguština pa je večina krščanskih teologov videla v divjih ljudeh dušo
živali – tako degradirano, da je niti Bog ne more rešiti.
Vendar je bilo uradno krščanstvo do drugačnosti oziroma poganstva veliko bolj nestrpno. Govor papeža Klementa VI. leta 1344 je povzročil pravo križarsko vojno ter posledično izumrtje kanarskih staroselcev. Vzrok je
verjetno tičal v vključitvi Aristotelove Politike v zavest evropskih elit. Od 13.
stolet­ja dalje je veljalo, da je politično in socialno delovanje v človekovi naravi. Posledično so bila vsa ljudstva, katerim političnosti niso priznavali, obsojena na izključitev iz človeške skupnosti ter so postala predmet izkoriščanja
(Fernández-Armesto 2004, 102–103). Avtorji pred tem (Vilijam iz Conchesa,
Sas Gramatik, Oto Freisinški ...) pripisujejo različnost človeških ras predvsem
teo­loškim dejavnikom, kot so ločene kreacije, pojavijo pa se tudi že prve teorije o vplivih okolja na oblikovanje fizičnih značilnosti. Od 13. stoletja dalje so
upodabljali sv. Mavricija kot temnopoltega, kar lahko razumemo kot eksplicitno trditev, da so tudi črnci zmožni zveličanja. Vendar so se univerzalistične
težnje sredi 13. stoletja, ko so se Hohenstaufovci morali odpovedati svojim sredozemskim sanjam, razblinile in nemško cesarstvo je spet postalo bolj nemško kot evropsko, stiki z drugimi ljudstvi in rasami pa so oslabeli v trenutku,
ko je začelo prihajati do vzpona Sredozemlja. Tako cesarstvo, ki se je zavedalo
temnopoltosti sv. Mavricija, kraljice iz Sabe in enega izmed svetih treh kraljev,
iz tega ni potegnilo nobenih etnografskih izpeljav (Devisse 2002, 53).
Število del, ki so se ukvarjala z delitvijo oziroma pojasnitvijo človeštva,
se je povečalo po letu 1097, ko so križarji začeli opisovati svoje stike s tujci ter
na drugi strani utemeljevali svoja dejanja. Seveda pa so kmalu za vojaki prevzeli primat pri stikih in opisovanju tujcev trgovci ter misijonarji. Enega izmed
65
devet esejev o (skoraj) človeški podobi
ključnih obratov z začetka novega veka pa predstavlja delo De differentiis animalium Edwarda Wottona (1492–1535), v katerem avtor ljudi prvič uvrsti med
živali (Slotkin 1965, 39).
Istočasno s svojim zapiranjem pa se je Evropa že nahajala na pragu velikih odkritij. Stiki s tujimi ljudstvi so se intenzivirali na drugih področjih –
najprej z mongolsko invazijo, z vključitvijo v trgovino po svileni cesti ter najpomembneje z raziskavami atlantske obale Afrike ter z odkritjem Kanarskih
otokov. Vendar se je pritok informacij spremenil. Sedaj so prevzele primat dežele ob Sredozemskem morju, centralna Evropa pa je občutno nazadovala.
Od leta 1450 so bili Portugalci v stalnih trgovskih stikih z Afriko. V virih iz
tega obdobja poročajo, da Afričani nikakor niso rajski Etiopci, katerih obstoj
so omenjali zgodnjesrednjeveški teksti, ki so se nanašali na univerzalnost krš­
čanske misli ter njeno razširjenost v starem svetu, ampak so tuji ljudje barve
kože, ki je za Evropejce odbijajoča (Fagan 1998, 40). Iz zgodnjih podatkov o
stikih je Brian Fagan izpeljal hipotezo, ki se je omejevala v prvi vrsti predvsem
na barvno variabilnost kože. Po njegovem mnenju je imela v obdobju poznega
srednjega veka zgolj bela barva enako močan pomen kot črna – vendar ta ne
naredi Afričanov nujno za odvratne divjake, ampak jih naredi povratno zanimive za senzacij željne množice. Tako barva kože najprej postane predmet zanimanja ter šele nato predmet diskriminacije.
Pravzaprav izvirajo posamezni predsodki proti temni koži že iz obdobja pred 15. stoletjem. Črna je bila barva srednjeveških umetnikov, s katero so
upodabljali demone, in ko je portugalski kronist Gomez Eanes de Zurara leta
1440 prvič zagledal črne sužnje, jih je primerjal s prebivalci peklenskih regij.
Na drugi strani pa so bile tudi polne ustnice v skladu s popularno psihologijo srednjega veka znamenje pohotnega nagnjenja in pohota je bila demonsko
sredstvo za spodkopavanje razuma (Fernández-Armesto 2004, 71). Dante je v
božanski komediji menil, da so najbližje živalski duši grešniki mesenih grehov,
tisti, ki razum podredijo poželenju – v drugem krogu pekla jih za kazen večno biča teman, nevihtni veter (White 1972, 16–19).
Sočasno pa so bila objavljena tudi humanistična dela, ki so opozarjala
na relativizacijo pomena posameznih barv. Baxandall navaja del spisa, katerega avtor je bil okoli leta 1430 Lorenzo Valla, ki je reagiral na teze o heraldični hierarhiji barv pravnika Bartola da Sassoferrata (Baxandall 1996, 103–104):
»In kaj naj rečem o črni? Resnično se mi zdi, da ne šteje za manj
izvrstno od bele; krokar in labod sta oba sveta Apolonu ... Zame so
Etiopijci lepši od Indijcev prav zato, ker so bolj črni ... Če Stvarnik
vseh stvari ni videl vrednostne razlike v barvah, zakaj bi jo mora-
66
v puščavi in goščavi
li mi, mali ljudje? /.../ Neumno je postavljati zakone o dostojanstvu
barv.«
Pravzaprav je ideja, da so črnci potomci biblijskega »prekletega« Hama ter
posledično manjvredni, temeljila na srednjeveški tradiciji, ki je kulminirala v
napačnem angleškem prevodu Luthrove Stare zaveze. Gre za dolgotrajno tradicijo v Evropi, saj je že v 12. stoletju židovski popotnik Benjamin iz Tudele
opisoval, da
»so v Sabi ob reki Pishon ljudje /…/, ki kot živali jedo rastlinje, ki
raste na bregovih reke in na travnikih. Okoli hodijo goli ter nimajo inteligence navadnih ljudi. Živijo skupaj s svojimi sestrami ter komerkoli, ki ga najdejo /…/, in to so črni sužnji, sinovi Hama.« (Gilman 2002, 120–121.)
Šele leta 1940 pa je v Review de l'Université d' Ottowa izšel prispevek, kjer je
avtor pokazal, da stopnjevanje nestrpnosti izvira iz napake, ko je leta 1677 Johann Ludwig Hannemann narobe prevedel odlomek, v katerem je Martin
Luther pisal, da se Stara zaveza nanaša na Hama v foulest colors, Hannemann
pa je prevedel blackest colour. Upoštevajoč razlago napake lahko trdimo, da je
bila, kljub temu da Biblija nikjer ne govori o rasi oziroma o barvi ljudi (Murray 1948, 327), dolgotrajen vir napačnih interpretacij za zaničevanje in zatiranje temnopoltih.
Vendar pa je srednjeveška kultura gojila tudi drugo plat. Zavedati se moramo, da so bili temnopolti ljudje v Evropi pred odkritjem Novega sveta dokaj
redki. Njihovo število se je povečalo šele s populacijsko katastrofo, ko so začeli iz Afrike izvažati sužnje na plantaže. Pred tem pa so redki temnopolti sužnji v Evropi služili kot cenjeni hišni služabniki. Končno so na njihovo vlogo
v gospodinjstvih zagotovo vplivale tudi poznane komedije antičnih avtorjev,
kot so Menander, Terencij in Plavt, ki so opisovali prigode temnopoltih hiš­
nih sužnjev, ki so bili svojim gospodarjem intelektualno superiorni. Pa vendar: večina srednjeveških Evropejcev ni nikoli videla temnopoltega človeka
– z eno izjemo, z upodobitvami biblijskih svetih treh kraljev. Tako je najpogostejša upodobitev temnopoltega človeka tega prikazovala kot osebo plemenitega rodu, neposredno vpleteno v zgodbo, ki je določala srednjeveško ideologijo.
Posledično so Evropejci imeli velika pričakovanja v zvezi z domnevnimi
krščanskimi kraljestvi v Afriki onkraj islamskega pasu. Občasni stiki z Etiopijo, kjer so krščanstvo prevzeli že v 4. stoletju, ter zgodbe o bajeslovnem bogastvu vladarjev Malija, ki so kontrolirali čezsaharsko trgovino z zlatom, so
67
devet esejev o (skoraj) človeški podobi
ustvarili zgodbe o obstoju kraljestva Duhovnika Janeza, ki se bo povezalo s
križarji v boju proti muslimanom. Za časa druge križarske vojne je škof Otto
Freisinški postavljal njegovo kraljestvo v Nubijo, nejasna geografija srednjega veka pa ga je prestavljala vse od rta Horna pa do Indije. Jasna pa je bila le
ena stvar: večina avtorjev je soglašala, da so prebivalci temnopolti in kristjani.
Zato je bilo toliko večje razočaranje, ko so Portugalci okoli 1430 naleteli na
marginalnem območju zahodne Sahare na ljudstva, ki so imela zelo primitivno tehnologijo in so poseljevala ekološko marginalna območja. V naslednjih
desetletjih so ob prodoru proti jugu naleteli na ostanke propadajočega obubožanega malijskega kraljestva – njegovi vladarji so namesto svetovljanskih monarhov, kot so jih upodabljali kartografi prejšnjih stoletij, postali tarče posmeha (Fernández-Armesto 2004, 77–78).
Prvi veliki divjaki, s katerimi so prišli v stik Evropejci, so bili južnoafriški Khoikhoi. Za Evropejce jih odkrije leta 1488 Bartolomej Dias, že devet let kasneje pa kot zanimivost pri njih opiše Vasco da Gama dejstvo, da
»imajo mnogo psov, ki so podobni onim na Portugalskem ter lajajo prav tako kot
sled­nji«. Kasneje leta 1620 Avgustin de Beaulieu napiše: »To so najbolj bedni
divjaki, odkriti do sedaj.« Ter leta 1689 John Ovington, da »so od vseh ljudi
najbolj bestialni in če obstaja medij med racionalno živaljo ter zverjo, so zagotovo bližje slednji« (Fagan 1998,43–45). Kljub iztrganosti citatov ter njihove
časovne različnosti lepo ilustrirajo poglavitne poteze fascinacije Evropejcev s
pripadniki afriških ljudstev. Na eni strani njihova telesna ter predvsem ekonomska različnost povzročata gnus in obsojanje ter posledično iskanje vzroka oziroma pojasnila za stanje, v kakršnem se nahajajo, na drugi strani pa jih
osupnejo podobnosti, ki jih niso pričakovali. V da Gamovem primeru so to
psi – navadne živali, ki so jih pojmovali za tako evropske, da jih v tako drugačnem svetu enostavno niso pričakovali. Povrhu vsega pa so bili psi v svetu, ki je
bil popolnoma drugačen, in pri ljudeh, ki so bili popolnoma drugačni, presenetljivo enaki domačim.
Pet let za Diasovim opisom Khoikhoi se Kolumb izkrca na otoku San
Salvador na Bahamih. Tam sreča mirne ljudi, katerih govor je bil po njegovih besedah »najslajši in najnežnejši na svetu«. Kolumbova podjetnost ter
želja, da bi odkrita ljudstva predstavil španski kroni, je botrovala prevozu nekaterih domorodcev v Španijo, kar pa je posledično sprožilo razpravo o izvoru odkritih ljudstev oziroma mestu v Genezi, kjer naj bi njihov izvor bil omenjen. Zato je 3. in 4. maja 1493 papež Aleksander VI. izdal dve papeški buli,
ki se imenujeta Inter Cetera ter med ostalim določita, da lahko Španija in
Portugalska izvajata sekularno in versko oblast v novoodkritih deželah (Fagan 1998, 57–83). Kljub buli papeža Julija II. iz leta 1512, v kateri je izjavil, da
68
v puščavi in goščavi
so pravkar odkriti ameriški staroselci potomci Adama in Eve, razprave med
monogenizmom in poligenizmom ne prenehajo oziroma se v naslednjih štirih stoletjih še bolj razplamtijo. Tako so sredi 17. stoletja v Parizu po naročilu francoskega parlamenta zažgali knjige kalvinca Isaaca de la Peyrèrea, ker
ta v knjigi Praeadamite piše o stvarjenjih pred Adamom (Kavur 1999a, 1), še
leta 1774 pa Henry Home lord Kames v knjigi Sketches of the History of Man
piše, da je Bog ustvaril mnogo parov, iz katerih izvira moderno človeštvo. Pri
tem naj bi se ti pari notranje ter zunanje razlikovali, stvarnik pa jih je postavil vsakega v ustrezno podnebje (Wolpoff, Caspari 1996, 59–60). Tudi Paracelzij in Giordano Bruno sta bila po svojem prepričanju poligenista (Slotkin
1965, 42–43).
27. decembra 1512 je španska krona izdala Burgoške zakone, ki predstavljajo prvi legalni kodeks ravnanja s staroselci. Določili so pravila encomiendesa – tistega odnosa med podložnikom in gospodarjem, ki ga je že prej kraljevi koncil določil kot edinega pravega v prekomorskih provincah. Čeprav je
odnos izviral iz začasne pravice zbiranja davkov, se je razvil v kompleksen sistem z jasnimi zakoni o pravilih prehrane, nastanitve in religioznih inštrukcij.
Novi zakoni niso dovoljevali pretepanja z bičem in palico ter prepovedali, da
bi staroselce imenovali indijanski pes ali kako drugače, razen če »je to bilo posameznikovo ime«. Sicer pa je krona leto kasneje dodala amandma, po katerem so morali staroselci opravljati 9 mesecev tlake za priseljence (Fagan 1998,
83–85).
Če odmislimo tlako, bi se kodificirana pravila ravnanja s podložniki sicer zdela napredna, vendar so izhajala iz drugega vidika španskega pravnega sistema. Po navodilih krone so morali vodje vojaških odprav vedno najprej
staroselcem prebrati zahteve za podreditev in staroselci so se morali podrediti, sicer so imeli priseljenci vso pravico, da jih pobijejo. Posledično lahko razumemo Burgoške zakone zgolj kot obupano vzdrževanje pri življenju tiste maloštevilne preostale delovne sile. Na drugi strani pa so zakoni določali tudi
pravila religioznih inštrukcij oziroma so predpisovali pokristjanjenje. To pa
je posledično vodilo do spoznavanja kulturne relativnosti ter vloge krščanske
vzgoje v 16. stoletju. Dominikanski teolog Francisco de Vitoria je na primer
za staroselce trdil, »da se nam zdijo neumni, ker je to posledica njihove slabe
in barbarske izobrazbe, ker tudi med nami kmetje, ki niso drugačni od živali,
niso redki«. Kasneje je s svojim mnenjem prišel celo do papeža in Pavel III. je
9. junija 1537 izdal buli Sublimis Deus ter Veritas ipsa, v katerih je zapisano,
da »je človek v takem stanju ter take narave, da lahko sprejme vero v Kristusa
/.../ ter da kdorkoli ima človeško naravo, ustreza temu, da lahko to vero sprejme« (Fagan 1998, 83–85). Lepo zveneče, vendar omenja ključni problem – člo-
69
devet esejev o (skoraj) človeški podobi
veško naravo. Kaj je merilo človeške narave v svetu, kjer so divjaki opisani kot
vmesna bitja med ljudmi in živalmi. Posledično divjaki nimajo človeške narave. Mnenje, izhajajoče iz Aristotelovega prepričanja o neenakosti ljudi pri
rojstvu, ko so nekateri rojeni nižji ter s tem določeni za sužnost, je pri sloviti Junta de Valladolid v letih 1550 in 1551 zagovarjal Gines de Sépulveda, ko je
nasprotoval Bartolomeju de las Casasu. Ne glede na to, da je Pavel III. zapovedal, da se jim ne sme jemati posesti, četudi niso kristjani, je bila njihova usoda zapečatena. De las Casas je bil upravnik plantaže na Hispanioli, ko ga je
leta 1511 spreobrnil govor dominikanskega duhovnika. Tudi sam je postal dominikanec in eden največjih zagovornikov pravic Indijancev. Njegovo videnje kulturnih fenomenov, kot sta bila človeško žrtvovanje in kanibalizem, je
omogočilo opis teh kot napačne pobožnosti in zavedenosti ter relikta iz preteklega, primitivnega načina življenja in ne nezmožnosti človečnosti.
Absurdno je, da je kolonializem ušel z vajeti tako cerkveni kot posvetni
oblasti. Še cesar Karel V. je leta 1541 vprašal za mnenje teologa Francisca de Vitorio in ta je menil, »da imajo Indijanci razum, politiko, zakon in zakone, delavnice in sistem zamenjave – ter tudi obliko vere« (Robe 1972, 47). Drugačno
prepričanje pa je ponazoril Garcilaso de la Vega v svojem opisu Novega sveta,
kjer so »ljudje živeli kot divje živali brez religije, vlade, mest, hiš, ne da bi obdelovali zemljo, brez oblek na telesih« (Ashcraft 1972, 147). V svoji dikciji je izpostavil poglavitna družbena dejavnika, s katerimi se je identificirala ter na
podlagi katerih je svojo svetovno dominanco utemeljevala zgodnje novoveška
evropska družba – religijo in oblast. Seveda je religija tudi predstavljala obliko
oblasti, oblast pa so še natančneje opredelili kot oblast nad prostorom (mesta),
oblast nad lastnino (hiše), oblast nad lastnim telesom (obleke) ter oblast nad
naravo oziroma nad produkcijo (poljedelstvo). Odsotnost oblasti je nepovratno vodila v dehumanizacijo in poglavitna manifestacije te je bila po Michelu de Montaignu kanibalizem – osnovne podatke za delo Komentarji o ljudožercih (ali O kanibalih) je pobral iz pisanj Garcilasa de la Vege. Zanj naravno
ni bilo vedno dobro, vendar je bilo boljše od umetnega – civilizacija je predstavljala le masko za globlje barbarstvo. Vendar je Montaigne najbolje razumel
ustvarjanje vrednostnih sodb: »Vsak človek imenuje barbarizem tisto, kar ni
njegova navada.« (White 1972, 31–32.) Menil je, da je naravna sprijenost kljub
vsemu boljša od civilizirane, ki je ne more opravičevati nevednost. Posledično
so bile tudi naravne vrline višje cenjene od civilizacijskih. Tako je doktrina o
dobrem divjaku v šestnajstem stoletju dobila svoj zagon med liberalnimi avtorji. Konservativci so oporekali na eni strani zaradi teološke dogme o izvirnem grehu ter na drugi strani iz machiavelijske pozicije o potrebnosti močnega vodstva, ki omejuje zlobne nagone (Fernández-Armesto 2004, 112).
70
v puščavi in goščavi
Avtorji šestnajstega stoletja so v opisih skupnosti, s katerimi so se srečevali zgodnji raziskovalci, poudarjali odsotnost religije in oblasti, religiozni in
moralistični pisci pa so opozarjali na posledice te odsotnosti ter opravičevali
evropsko kolonizacijo. Jean Calvin je v svojem nauku, ki je ves čas opozarjal
na človeško zlobo, izpostavil, da ljudje brez religije niso »na noben način višji od divjih zveri ter so v mnogih pogledih še bolj bedni«. Zagovarjal je prepričanje, da tak človek kot žival sledi vzgibom svoje narave in ker je njegova narava slaba, se zateka zgolj k zlu. Posledično je zaključil, da zaradi grozečega
»trajnega nereda pri naravnih ljudstvih, ne more nobeno mesto funkcionirati
brez magistratov in politike«. Zanj je zgolj krščanstvo predstavljalo možnost,
da svet izplava iz večnega nereda. In tudi neznani francoski hugenotski avtor,
ki je uporabljal psevdonim Junius Brutus, domnevno Phillipe Duplessis-Mornay, je leta 1579 v razpravi Vindicae Contra Tyrannos zapisal, da bi bili ljudje
brez zakonov, ki bi temeljili na konsenzu, »prisiljeni živeti v divjini, v jamah
in v puščavah kot divje živali« (Ashcraft 1972, 145–146).
Leta 1575 Torquato Tasso v Osvobojenem Jeruzalemu opiše pot Charlesa in Ubalda na Tenerife (Srečne otoke). Vodič jima prebivalstvo opisuje kot
lovce, pogane in kanibale, onadva pa jih vidita dokaj romantično. Tassov opis
vsebuje vse tiste poglavitne elemente literarnega žanra fantazijskih potopisov,
ki so neizbrisno zaznamovali kasnejše potopise ter prve antropološke zapise o
stikih Evropejcev z neevropskimi ljudstvi – naturalistični opisi divjakov vedno vsebujejo umazanijo in temo, bestialičen izgled, poudarjeno seksualnost
ter omenjen kanibalizem (Miner 1972 88–89).
Zadnja prava srednjeveška knjiga, ki je opisovala ob boku ljudstev tudi
imaginarne kategorije, je bila zagotovo vplivna francoska in latinska izdaja
iz 1560. in 1570. z naslovom Recueil de la diversité des habits. Predstavljala je
predvsem diapazon različnih antitez domačnosti, med katerimi jih je kar nekaj upodobljenih z zgolj eno samo osebo. Zanimivo je, da je kar 11 od teh 17
posameznikov ženskega spola. Zraven realnih ljudstev se tako nahajajo bitja
brez narodnega opisa (Mulier silvestris), nečloveški tipi (Simia erecta) ter celo
pošasti (Episcopus marinus ter Cyclops) (Campbell 2004, 250–251). Vabljiva
bi bila domneva, da gre v primeru večje zastopanosti upodobitev žena spet
za odraz zahodnjaškega moškega voajerizma, vendar neoblečene upodobitve
prikazujejo bitja, ki so brez narodnosti.
Izkaže se, da je tudi Simia erecta oblečena, za razliko od Kiklopa ter
Gozdne žene. Na nek način nas to pripelje spet nazaj k vprašanju vloge oblačilne mode pri teh upodobitvah. Golota je hkrati izključitev iz regionalnega
in narodnostnega sistema, je zavrnitev pripadnosti. Še več, je zavrnitev pripadnosti človeštva. Kar nas pripelje nazaj do problema, kako človeški je potem
71
devet esejev o (skoraj) človeški podobi
divji mož. Njegovo telo postane v resnici njegova identiteta ter njegovi lasje in
brada, ki pokrivajo telo, so znak pripadnosti, identitete.
Golota prebivalcev Novega sveta, ki je zavzemala osrednje mesto v vseh
etnografskih opisih ter določala njihovo stopnjo razvoja družbe, je bila uporabljena kot metafora za ilustracijo primitivnosti. Golota divjih ljudi je formirala okvirje za vsako negativno percepcijo golih teles, kajti iz evropske perspektive je pomanjkanje oblačil pomenilo tudi pomanjkanje kulture. Pomanjkanje
lastnine je šlo v roki s pomanjkanjem zakonov in religije – dejavnikov, ki so
bili po evropskih prepričanjih nujno potrebni za potrditev obstoja civilizacije
oziroma celo osnovne človeške kulture. 16. stoletje je ustvarilo vprašanje, kaj je
v resnici človeško in kako variabilna je človeškost. Jasno je, da je od samega začetka evropske ekspanzije bil ustvarjen skupek novih historičnih pritiskov, ki
so poskušali odgovoriti na to vprašanje. Sicer ni šlo za namensko stvaritev antropologije, ampak za prakso trenutka, ki je izkoristila ekonomski in intelektualni trenutek stika s populacijami, katerih obstoj je bil teoretično, še bolj pa
teološko nemogoč. Poglavitni učinek pa je bila ustvaritev socialno delujočega
skupka reguliranih in standardiziranih praks za odgovarjanje, ki so vsebovale tudi prakse objavljanja podatkov, jasno umeščenih v režim vedenja. Stranski učinek teh praks pa je bil zagotovo porast ilustracij v proznih delih. Jasno
je, da so bili že v predhodnih stoletjih oblikovani kompendiji vedenj o drugih
ter njihovih upodobitev, vendar je v teh primerih šlo prej za zabavo in ne za teorijo o organiziranosti sveta.
V 16. in 17. stoletju se rodi žanr, v katerem komentatorji govorijo o otroški čistosti ter prijaznosti prebivalcev Novega sveta. Posledično se pojavijo
utopična dela, najslavnejši sta verjetno Utopia (1516), ki jo je napisal sir Thomas Moore, ter New Atlantis (1627) Francisa Bacona, ki opisujejo kraje in
družbe, ki so najprej locirane na Karibih, nato v Ameriki ter na koncu v Južnem morju. Sicer prvi glorificira primitivna ljudstva Michel de Montaigne v
16. stoletju, v začetku 18. stoletja pa literatura poveličuje predvsem ekspanzivno moč civilizacije, ki jo sprejmejo primitivna ljudstva. Verjetno najslavnejši
primer je Petek v Robinsonu Crusoeju Daniela Defoeja iz leta 1719, v isti žanr
pa bi lahko uvrstili tudi Gulliverjeva potovanja Jonathana Swifta iz leta 1726.
Z omenjenimi deli se v angleški in francoski literaturi v obdobju po letu 1730
pojavi duh romanticizma, ki bo oblikoval literaturo vse do konca stoletja (Fagan 1998, 124–129).
Defoejev Robinson Crusoe živi osamljen na oddaljenem ameriškem
otoku, oblečen v živalske kože kot srednjeveški divji mož, v strahu pred drugimi človeškimi bitji ter bežeč iz omrežij socialnega in kulturnega obstoja. Vendar pa moramo Defoejev mentalni eksperiment opazovati tudi na drugačen
72
v puščavi in goščavi
način – Robinson je človek, je ustvarjalec kulture, ki jo oblikuje po svoji podobi – na osamljenem otoku začne graditi svoj fevdalni sistem. Novo obdobje
je za razliko od domačijsko vezane buržuazije, ki je nadaljevala srednjeveško
tradicijo, ustvarilo nemirnega in popotniškega kapitalista, kateremu je bila
produkcija kulture oziroma ekonomskega sistema globoko vrojena ne glede
na kraj, na katerem se je nahajal. Morda je ta odraz pokroviteljskega duha
angleških politikov in literatov, ki so ga gojili do ubogih divjakov v obdobju
pred državljansko vojno. Zrcaljenje izvirnosti v življenju divjakov je bilo zanje zadnja ilustracija stanja narave, tistega filozofskega koncepta, ki ga je Thomas Hobbes sicer opisal kot logično abstrakcijo razumevanja izvora družbe,
zgolj hipotetični konstrukt, ki mu je rekel tudi metodološka fikcija (Ashcraft
1972, 148). Kot materialističen filozof, ki je v svojih delih poveličeval pomen
države, je Hobbes trdil, da so vsi ljudje v naravnem stanju enaki, pa ne ker so
vsi razumna bitja ali produkt Stvarnika, ampak ker so si enaki v sposobnosti
ubijanja drug drugega. V Leviathanu piše, »da so živeli v stalnem strahu ter v
nevarnosti nasilne smrti. Človeško življenje je bilo samotno, revno, odurno, nasilno ter kratko.« Prav ta pravica do ubijanja je nudila osnovo za argumentacijo pravice do osvajanja in ko je bila slednja projecirana na izpeljani aristoteljanski sistem z ljudmi nad živalmi, ki mu je krščanstvo dodalo še hudiča
pod živalmi, ni bilo več argumentov proti nasilnemu kolonializmu. Angleži 17. stoletja so namreč verjeli, da so ljudje brez vere enaki kot živali, potopisci iz 16. in 17. stoletja pa so jim še prinesli ugotovitev, da domorodci v Ameriki častijo hudiča in da je očitno Amerika njegovo zadnje zatočišče. Vendar
pa je Hobbes trdil tudi nasprotno – zanj sta bili civilizacija in religija zgolj sekundarnega pomena. Osnova je politična družba – tista družba, ki se je razvila, ko so se med seboj boreči se divjaki podredili vladanju (Ashcraft 1972,
148–164). Njegova teza je tako predstavljala utemeljitev in kritiko kolonializma hkrati. Kolonizacija odkritih območij je, ker je bila staroselcem zanikana
kakršnakoli oblika politične organizacije, našla svojo legitimizacijo v procesu podvrženja divjakov vladi evropskih ljudstev, hkrati pa je kritika tega procesa z ločitvijo civilizacije od vere dobila orodje, da je lahko kritizirala dejanja
kristjanov pri tem početju kot necivilizirana.
Tako so pravzaprav avtorji že pred francoskim razsvetljenstvom videli v
prebivalcih Severne Amerike plemenite divjake. Tu je potrebno omeniti predvsem Histoire de la nouvelle France Marca Lescarbota, ki je izšla leta 1699 v
Parizu. Gre za kompendij potovanj po novem svetu, ki ga je napisal pravnik
in popotnik. Ta je bil v svojih delih energičen kritik civilizacijskih krivic in
predvsem kronist protikolonialnega upora staroselcev. Pravzaprav je on prvi
uporabil termin plemenitega divjaka, ki pa je pri njem predvsem pravna ka-
73
devet esejev o (skoraj) človeški podobi
tegorija. Gre za povezavo med moralnimi kvalitetami prebivalcev, kot sta radodarnost, ter ustrezno obnašanje, kjer je njihovo prvobitno obliko življenja
primerjal z izprijenimi sistemi, v katerih so se kasneje s formiranjem političnih povezav posamezniki začeli združevati proti drugim. Predvsem pa je njegov sklep o plemenitosti izpeljan iz ustaljenih evropskih praks poznega fevdalizma – celo poglavje njegovega dela je namenjeno lovu – tisti dejavnosti, ki
je bila v Evropi izključni privilegij plemenitega stanu. Stanu, ki je bil pojmovan kot zaščitnik ostalih in čigar poslanstvo je boj za pravično stvar, lov pa
služi predvsem pripravam na boj in vzdrževanju ustrezne fizične vzdržljivosti. Čeprav je bil lov za ameriške staroselce predvsem poglavitni način preživetja oziroma pomemben vir prehrambenih dodatkov pri poljedelskih skupnostih, je Lescarbot sicer ignoriral njegove religiozne dejavnike (vloga šamana
pri načrtovanju lova), je pa toliko bolj kot pravnik izpostavljal pravni status
lova v pozno renesančni Evropi (Ellingson 2001, 20–23). Tako so po njegovem mnenju ustvarili družbo, kjer za ljudstvo brez omejitev veljajo privilegiji,
ki so v Evropi izključna domena privilegiranega družbenega razreda, v Evropi pojmovan kot plemenit. In prav zaradi tega je njihova plemenitost moralna superiornost nad Evropejci in ne statusna superiornost posameznikov med
njimi samimi.
Izhajajoč iz podobne kritične tradicije humanizma je tudi Rousseau
uporabil divjake kot vir informacij in idej za kritiko vidikov civiliziranega življenja. Iz tega se je razvila trditev, ki jo je Ter Ellingson imenoval popularni mit o tem, da je Rousseau promoviral mit o plementih divjakih (Ellingson
2001, 81–82). Opozoril je, da slednji tega termina nikoli ni uporabil ter da njegov opis divjaštev ni vseboval konceptov naravne moralne dobrote. Da pa je
njegov konstrukt zaključeval, da je divjak srečnejši in bolj vesel kot civiliziran
človek, in to predvsem zato, ker ni civiliziran.
74
Trije eseji o divjakih
trije eseji o divjakih
trije eseji o divjakih
V
zgodovini reprezentacij evropske kulture sta ključno vlogo pri določitvi kolektivnih odnosov in posameznika odigrala dva dogodka:
odkritje divjakov Novega sveta ter odkritje predrimskih starin – odkritji drugačnih sočasnih ter drugačnih starodavnih ljudstev. Ta dva elementa sta povzročila spremembo konceptov identitete ter izvirov človeštva. V trenutku ekspanzije geografskega razumevanja sveta je prišlo zaradi potrebe po
razjasnitvi kulturne raznolikosti človeštva do stvaritve novih znanstvenih disciplin – antropologije in etnografije. V časovni dimenziji pa je prišlo zaradi
potrebe, da bi pojasnili preteklost, do spremembe zgodovine ter ustanovitve
arheologije, kajti intelektualno vretje razsvetljenstva je spremenilo koncepcijo
časa. Kronologija je postala povezana z idejo o človeški prilagoditvi, razvoju
in spremembah (Davies 2001, 59). Koncepti degeneracije in napredka so se v
besednjak prerinili že zelo zgodaj v povezavi z novim razumevanjem Geneze.
Poročila o radikalno drugačnih načinih življenja novo odkritih ljudstev so
ponudila možnost, da se je o preteklosti začelo razmišljati kot o drugačni sedanjosti. Pojmom divjaštva in barbarizma, ki so izvirali iz grške tradicije, je
bil dodan nov, etnografski pomen.
Tako so poglavitne informacije o novostih in čudesih prinašali predvsem potopisi poznega šestnajstega stoletja, ki pa niso opisovali zgolj osebnih
odkritij avtorjev, ampak so bili v širšem kontekstu dokaz o globalnih odkritjih. Predstavljajo začetke sodobne etnologije in antropologije ter omogočajo
razvoj prazgodovinske antropologije, hkrati pa jih moramo brati kot argumente za upravičevanje kolonialnih prisvojitev številnih vlad. Socialne mobilnosti pa niso sprožili zgolj veliki projekti kolonialnih prisvajanj ozemelj, ampak tudi tiskarska revolucija, nova monetarna ekonomija ter porast
populacije in tej sledeča urbanizacija. Gre za obdobje, ko je sočasno prišlo do
razmaha kolonializma, ki je omogočil globalne stike, ter izuma tiskarske preše, ki je omogočila širitev knjižne produkcije – in posledično je prišlo do eksplozije fikcije v proznih delih (Campbell 2004, 26, 27).
V antropološkem smislu smo v tem obdobju priča spremembi koncepcij
pojmovanja divjakov, kar je omogočilo razvoj znanstvene arheološke in antropološke metode. Primitivizem, ki je idealiziral skoraj vsako skupnost, za katero se je menilo, da je nedotaknjena od civilizatornih prisil, se je umaknil arhaizmu, ki je idealiziral realne, večinoma pa imaginarne skupine oddaljenih
prednikov. In če je primitivizem predstavljal divjake kot nasprotje sprevrženi
modernosti, jih prikazoval kot težnjo k odvrnitvi prisil sodobne družbe – njihova moralna čistost ni bila posledica vrste sprevrženosti, ampak stopnje nepokvarjenosti – je arhaizem temeljito spremenil koncepcijo in percepcijo oddaljenih družb.
77
devet esejev o (skoraj) človeški podobi
Razsvetljenstvo v Evropi je bilo rojeno kot filozofsko gibanje, ki je poskušalo
zavreči težo idej in ustanov, ki so v prejšnjih stoletjih pogreznile Evropo v serijo krvavih konfliktov – poskušalo je predstaviti novo vizijo človeških možnosti. Za razliko od preteklih obdobij, ko je stanje človeštva zaznamoval izvirni greh, so razsvetljenci videli človeka kot sposobnega izboljšanja. Racionalizem
in empirizem sta narekovala vzpostavitev novih sistemov neteološkega izobraževanja, podana je bila tudi nova vizija sveta, kjer so zagovorniki podpirali koncepte univerzalnega človeštva (Wolf 1999, 23–24).
Vpeljava evolucionistične paradigme je naravno okolje predstavila kot
nevarno, zunanji pritiski so postali gonilo boja za preživetje junakov (White
1972, 25). In antična tradicija je učila, da je barbarstvo preludij za vzpon civilizacije. Tako so enotne stopnje civilizacije, ki so sledile unitarnim procesom
adaptacije in sprememb, postale osnovne predpostavke razsvetljenstva. Hkrati pa je iz razsvetljenstva izpeljana ideologija dokazovala kulturno in etično
superiornost ekonomsko močnejših držav – s humanističnimi argumenti je
utemeljevala vzdrževanje neenakosti človeštva, ki je bila ideološka legitimacija kolonialističnega sistema. Devetnajsto stoletje je prineslo tudi spremembo v
preučevanju človeških skupnosti. Obdobje preučevanja anatomske in kulturne variabilnosti je prekinilo s tradicijami razsvetljenstva, ko se je opazovalo
univerzalni razvoj človeških družb in so filozofi kot John Locke, Adam Ferguson in Henry Home, lord Kames posvečali pozornost različnosti zgolj zato,
da bi skupnosti lahko umestili v časovno zaporedje kulturnega razvoja (Jones
1997, 41). Za številne, predvsem znanstvenike je evolucija postala metafizično
ozadje, ki je prinašalo kulturno sporočilo – primarno sporočilo o razvoju proti naprednejšemu stanju, posredno pa tudi o vlogah spolov ter pozicijah političnih doktrin. Razlaga je bila tako prikladna, da ni bilo nobene potrebe za
njeno preverjanje.
Skozi 19. in 20. stoletje je uporaba filogenetskih rekonstrukcij za opisovanje človeških razmerij v sociopolitičnih sferah posredovala konceptualno
podlago za zahodnjaške rasne in rasistične klasifikacije. Služila je za likovno
lustracijo idej o »rasnem boju«, s katerimi so utemeljevali ideje o biološki inferiornosti socialnih razredov ter podpirali nepravične institucije, kot so bile
sužnjelastništvo, kolonializem in evgenika (Caspari 2003, 67).
Prav tako je v sredi 19. stoletja nastopilo novo obdobje v znanosti – obdobje, ko so predhodna odkritja in spoznanja bila interpretirana na nove načine in vključena v drugačno področje. Ko je leta 1847 Boucher de Perthes v
Parizu objavil prvi zvezek svojega dela, posvečenega keltskim in predpotopnim
starinam ter je v njem upodobil velike količine kamenih orodij, ki jih je odkril
v terasah reke Somme, je začel nekaj, čigar končnega pomena se niti ni mogel
78
trije eseji o divjakih
zavedati. Njegovo delo je kmalu pokazalo, da mora obstajati neka druga resničnost od tiste, ki jo prikazuje Geneza – ne zgolj, da je v preteklosti rečni sistem v severni Franciji bil zelo drugačen, ampak tudi lega orodij globoko v
prodnih zapisih je začela nakazovati, da so v naravi delovali procesi, ki so potrebovali veliko več časa, kot ga je omogočala kratka kronologija človeštva.
Sredi 19. stoletja so veliki misleci celotno teološko teorijo stvaritve, pa
čeprav se je še vedno pridigala, pojmovali kot dokončno izgubljeno (White
1993, 49). Kot je linija astronomskih mislecev od Kopernika do Newtona odpravila staro astronomijo, v kateri je bila Zemlja center vesolja ter je nad njeno
osjo lebdel Vsemogočni ter lastnoročno premikal nebesna telesa, tako je linija
novih biologov uničila staro idejo Stvarnika kot minucioznega oblikovalca
vsega živega, ki naj bi služilo človeštvu. Posledično pride tudi do največjih likovnih sprememb rekonstrukcij primitivnih ljudstev. V tem obdobju se kot
poglavitna znanstvena in družbena ideologija konsolidira evolucionizem ter
sočasno pride do kolapsa kratke, kreacionistične kronologije življenja na Zemlji. Pojavijo se upodobitve ljudi skupaj z izumrlimi živalmi. Hkrati pa se spremenijo tudi same upodobitve ljudi. V skladu z evolucionističnimi prepričanji
je tudi njihov fizični izgled primitiven – najprej podoben tistim deprivilegiranim primitivnim ljudstvom, kasneje pa povzema vedno več fizičnih potez naših opičjih sorodnikov. Njihova orodja pa postanejo vse manj hipotetična –
zraven nepogrešljivih gorjač se znajdejo reprodukcije arheoloških najdb. Pride
do združitve velikokrat grotesknih človeških figur s starimi simbolnimi atributi, kot so oblačila iz krzna ter gorjače, z elementi sodobne znanosti.
Tako lahko jasno ločimo dva žanra upodabljanja življenja v preteklosti –
upodabljanje pokrajine, kjer je človek zgolj eden izmed akterjev, ter portretnih
upodobitev ljudi. V prvem primeru, je v ospredju upodobitev narave, kjer navadno prevladuje bujno zelenje. Prav tako je na upodobitvah vedno prikazana
voda, okoli katere so nanizane velike količine različnih živali. V primeru portretnih upodabljanj ljudi, pa so upodobitve omejene predvsem na upodobitve
statičnih družin, ki pozirajo kot pri zgodnjih fotografih, ter na upodobitve, ki
prikazujejo izdelovanje predmetov oziroma boj z zvermi. Če prve upodobitve
reproducirajo znanje in hipoteze o izgledu narave in o naravnih procesih, potem druge reproducirajo družbena razmerja viktorijanskega obdobja.
Hkrati pa njihov primitivizem določajo še drugi atributi – zgodnje arheološke raziskave so na najdiščih odkrile številne ostanke živalskih kosti, ki
so za arheologe sicer ponujale dobrodošle podatke o živalstvu v preteklosti
oziroma o lovskem plenu, ki so ga lovili starodavni zemljani. Tako so upodobitve rekonstrukcij življenja prazgodovinskih ljudi začele vsebovati zraven
orodij, ki so odraz človeške racionalnosti in kažejo na napredek od živalske
79
devet esejev o (skoraj) človeški podobi
stopnje, tudi velike količine kosti – smeti, ki so še posebej naznačevale nizko
kulturno stopnjo ter pomanjkanje splošne higiene. Mary Douglas je opozorila, da umazanost ni posledica pomanjkanja higiene, ampak so smeti zgolj
predmeti, ki se nahajajo na napačnem mestu. Merilo civiliziranosti je tako
konstruirano iz dveh stanj – na eni strani skupka urejenih kulturnih razmerij
ter na drugi strani nasprotovanja tem normam (Douglas 1999, 108–109). Z
drugimi besedami ideja obstoja smeti v preteklosti, ki opazovalce opozarja na
primitivnost upodobljenih, implicira obstoj idealne strukture, ki jo pojmujemo kot civilizacijo. Pri tem se je družba poznega 19. stoletja ujela v past, saj je
za upodobitev primitivnega stanja uma ljudi iz preteklosti uporabila lastne
kulturne norme oziroma kulturne norme, ki so v tistem trenutku postale del
sprejetih klasifikacij ter smo jih delno spremenjene nasledili do danes.
Taka podoba je dokončno zaznamovala vsakršne upodobitve v začetnih
letih odkrivanja človeške preteklosti. Z uveljavitvijo razvojnega nauka so upodobljeni predniki postali diametralno nasprotje Adama. Njihova podoba je
nasprotovala rajski stvaritvi, v kateri je Bog ustvaril človeka po svoji podobi.
Podobe imaginarnih prednikov, ki so jih ustvarili zgodnji risarji in ki naj bi
uprizarjale bitja, ki so jih ustvarili principi evolucije, delujoči brez divine milosti, niso bili naši predniki, ki bi zgolj čakali, da bi postali moderni ter bi živeli brez blagra civilizacije, ampak so bile diabolične karikature, podobne opicam brutalnega izgleda.
Prav zaradi povezave koncepta telesne lepote ter kulturne in moralne
vzvišenosti je bil sodoben evropski fizični izgled postavljen kot biološka norma, pri čemer so vsa odstopanja postala najprej predmet razkazovanja, ob
koncu stoletja pa preučevanja. Posledično je to pomenilo, da je bil standard lepote oziroma ustreznosti določen s sodbo družbe o tem, kdo odstopa od uveljavljenih norm. Ker je seveda lepotni ideal odražal potrebe družbe, je vsako
odstopanje označevalo družbene nasprotnike – elemente, ki ogrožajo družbeni ustroj. Standard lepote je bil vzpostavljen skozi koncepte harmonije ter
skladnosti gibanja, pri čemer njeno nasprotje ni označevalo zgolj telesnih ampak tudi duhovne značilnosti. Neurejen oziroma napačen izgled naj bi označeval osebo z umom, ki ni sposoben kontrolirati svojih strasti, osebo, kjer je
predpisani pogum zamenjala bojazljivost, kjer je poštenost bila neznana ter
kjer je poželenje zamenjalo spolno vzdržnost (Mosse 1996, 59). Najlepša ilustracija tega pojmovanja človeka je leta 1890 izdani roman Slika Doriana
Graya Oscarja Wildea: moralna dekadenca pusti neizbrisen pečat na telesu in
obrazu.
V obdobju do leta 1859 so francoski in angleški znanstveniki s konsenzom o fosilni starosti človeških prednikov ustvarili avtonomno področje ve-
80
trije eseji o divjakih
denja, ki je kmalu pridobilo svoje mesto na nacionalnih akademskih ustanovah, v muzejih, na kongresih ter je začelo izdajati svoje publikacije. Vendar ne
smemo pozabiti, da je šlo za področje, ki je bilo sestavljeno iz številnih celot,
te pa so nastale v različnih nacionalnih in intelektualnih kontekstih. Tako je
bila veda o prazgodovini pravzaprav presečišče različnih komplementarnih,
včasih pa tudi antagonističnih akademskih tradicij (Coye 2005, 702). Pravzaprav bi vprašanje začetka raziskav starosti človeštva ter posameznih človeških
ras lahko povezali s Trautmannovo idejo o revoluciji v etnološkem času. Avtor
je menil, da se sodobna antropologija, kot jo poznamo danes, pojavi v Darwinovem času, natančneje med izidom On the Origins of Species leta 1859 ter The
Descent of Man leta 1871. Trdil je, da ključen element v formiranju antropologije ni vdor darvinizma, temveč kolaps kratke, to je kreacionistične, kronologije človeštva ter vzpostavitev etnološkega časa, ki se razteza v nedoločljivo
preteklost (Trautmann 1992, 379–280). Ključno pri tem je seveda dejstvo, da
so sheme socialnega razvoja ter rudimentarni predlogi rasnih delitev bili
vzpostavljeni že prej, s propadom biblične kronologije pa so se znašli v prostoru, ki ni imel več določene časovne komponente, ter je bilo potrebno na novo
določiti kronologijo začetkov, razvoja, sprememb, zamenjav ... Skratka, v
ospredje je prišlo vprašanje kronološke pozicije nekega fenomena – v našem
primeru človeka – ter variabilnosti njegovega izgleda. Prav tako se je z izgubo
božanskega stvarnika začelo iskanje razlogov za morfološko variabilnost človeške vrste oziroma vprašanje človeške taksonomske razdelitve ter uvrstitve
nasploh.
81
Divjaki
O
d okoli leta 1400 so evropska potovanja oziroma kolonialna osvajanja začela na globalni ravni povezovati številna ljudstva. Poraženci
najzgodnejšega procesa globalizacije so bila zagotovo tista ljudstva,
ko so jih zaradi neevropskega, neurbanega in neliterarnega načina življenja
pojmovali kot primitivna, njihov način življenja pa kot uniformen. Hkrati
pa so ti stiki imeli tudi sekundaren pomen za razvoj evropske humanistične
misli, pri čemer ni prednjačila zgolj antropologija, ampak so se v porajajočem
se antikvarstvu začeli pojavljati miselni tokovi, ki so kamena orodja primitivnih ljudstev začeli povezovati s podobnimi v Evropi odkritimi predmeti – s
pomočjo etnografskih paralel se je začela odkrivati prazgodovina. Odkritja v
prostoru so omogočila interpretacije odkritij v času. Težišče tega obdobja in
višek produkcije informacij je bilo zaobjeto v času od sredine 16. stoletja, ko je
odkritje Novega sveta zraven svojega ekonomskega pomena v Evropi povzročilo tudi inovacije v filozofskih in pripovednih žanrih, ter se je zaključilo do
sredine 19. stoletja. Gre za obdobje intenzivnih intelektualnih, tehnoloških,
religioznih in ekonomskih sprememb v Evropi, da ne govorimo o spremembah, ki so jih odkritja povzročila v Afriki in obeh Amerikah. Obdobje, ki ga
številni avtorji ne bi združili, saj vsebuje tako konec renesanse kot tudi začetek moderne in v svoji sredini skriva proces, ki so ga nekoč opisovali kot znanstveno revolucijo. Vendar gre za dolgotrajen proces in ne revolucijo, v katerem
so filozofi narave (znanosti kot take še ni bilo) z zavestno jasnostjo ter gorečnostjo zbirali ter urejali podatke in odkritja. Ne gre zgolj za Descartesa in Bacona, ampak za množice brezimnih, ki so s svojim delom vnesli rigoroznost
znanstvene metodologije v obdobje eksplozije vedenj, katerim so bili priča.
Potopise šestnajstega stoletja so zaznamovala odkritja – ne zgolj osebna, ampak tudi popolna, politična in globalna odkritja njihovih piscev. So-
ki
divja-
83
devet esejev o (skoraj) človeški podobi
dobna antropologija je bila rojena iz žanra potopisnih romanov – znanost je
bila rojena iz fikcije in še dolgo je ohranjala nekatere njene poteze. Prav tako
pa je potrebno opozoriti na vzročno sočasnost začetkov kolonializma z razmahom etnografskih zapisov ter sočasno razvitje tiska, kar je v veliko večji meri omogočalo reprodukcijo besedil. Težko bi rekli, da so odkritja v 16.
in 17. stoletju pomenila predvsem izkoriščanje novih bogastev ter asimilacijo
novih ljudstev. Dogodek je imel tudi globlje posledice za vzpostavitev in preverbo evropske identitete. Glavna sprememba je bila prostorska – prišlo je do
masovne uporabe zemljevidov ter upodobitev prostora. Seveda so bile inovacije aplicirane na srednjeveške vzore – evropocentrična shema se je nadaljevala. Svet je ostajal organiziran v obliki koncentričnih krogov, ki so se širili iz
središč civilizacije proti obrobju, barbarstvu – od znanega proti neznanemu,
imaginarnemu (Olivier 1999, 177).
Poglavitni dejavnik, ki je igral pomembno vlogo pri formiranju kanona prepričanj o dogajanjih na robu civilizacije ter običajih in izgledu ljudstev
na teh področjih, pa je bilo tudi tržišče v Evropi, ki je narekovalo potrebe po
estetsko dopolnjenih stvaritvah iz različnih žanrov upodabljanja – literarnih
kot tudi likovnih. Tako je potopisna literatura z dopolnili (bolj ali manj imaginarnimi antropološkimi vsebinami) ustoličila primitivno kot jedro užitka.
Užitka avtorjev, ki so opisovali svoje dogodke oziroma vedenja, kot užitka
bralcev pri sprejemanju teh vedenj – erotizacija objekta opazovanja, ki je izviral s področij onkraj meja civilizacije, je v puritanski Evropi začela svoj pohod.
Ob prepletanju užitka in posla je uspelo ustvariti etnografijo – kolonialni posli in erotični užitki so bili literarna in konceptualna dvojica, ki je v naslednjih
štirih desetletjih zaznamovala antropologijo oddaljenih področij.
Odkritja Novega sveta so potekala na mejah starega. Evropske predstave
o divjakih so zrasle iz združitve klasične mitologije s spoznanji oziroma opisi
ljudstev, ki so bila odkrita v Novem svetu. In za razliko od renesančnih potopisov so bili opisi stoletje in pol po Kolumbovem odkritju že dokaj natančni.
Od konca 16. stoletja so številni avtorji opisovali odkrite družbe, ki niso poznale kovinskih orodij, ampak so uporabljala kamena. Sočasno so, izhajajoč iz
renesančne tradicije kabinetnega zbiranja čudes, prvi avtorji začeli opozarjati
na podobnosti evropskih odkritij ter ameriških orodij. Prva slavnejša zbiratelja tako imenovanih amerinid sta bila Michel de Montaigne ter Michele Mercati , zdravnik papeža Klementa VII., direktor botaničnih vrtov papeža Pija
V. ter organizator Vatikanskega muzeja. V svojem delu Methalotheca Vaticana je Mercati prepoznal, da so bile italijanske gromske strele v resnici predželeznodobne puščične konice oziroma da so kameni odbitki noži iz obdobja, ko
železo še ni bilo poznano. Na podoben način, na podlagi sklepanja po analo-
84
divjaki
giji oblike, je tudi Boetius de Boot v knjigi Gemmarum et Lapidarum Historia leta 1636 komentiral Mercatija in zagovarjal trditev, da so kamnite konice
orodja, vendar je menil, da gre za predmete, ki so se zaradi svoje starosti spremenili v kamen. Pomembna novost njegovih trditev je dejstvo, da je v kamenih orodjih prepoznal sodobne ekvivalente ter jim na podlagi oblike določil
funkcijo oziroma uporabo.
Vendar pa je Mercatijevo delo ostalo neopaženo do sredine 18. stoletja.
Pravzaprav so bila dela o kamenih orodjih objavljena šele leta 1717 in Georg
Andreas Helwing je opozoril, da so se do tedaj gromske strele »znašle v mislih že vsakega zbiralca čudes«. Razprave o naravi kamenih orodij so se začele v
Franciji šele leta 1724, ko je Antoine de Jussieu v okviru predavanj v Akademiji znanosti primerjal karibska ter kanadska kamnita orodja z evropskimi, in
njegovemu zgledu so sledili drugi. Opozoril je, da so prebivalci severne Evrope
živeli pred odkritjem kovin podobno kot sodobni divjaki. Njihovo življenje
je opisoval kot mirno zadovoljevanje osnovnih življenjskih potreb in čeprav
je opisoval lov in ubijanje divjih živali s kamenimi orodji – ni verjel v obstoj
medčloveškega nasilja pred odkritjem kovin (Laming 1952, 17–19). Jezuit Joseph-François Lafitau je še istega leta razpravljal o podobnostih amerinidov
ter starodavnih evropskih orodij, v naslednjih sto letih pa sta Anne Claude
de Caylus in Nicholas Mahudel vpeljala novo premiso, ki je zaznamovala arheologijo v naslednjih dveh stoletjih in pol. Po njunem prepričanju je podobna oblika orodij iz istih surovin pomenila tudi enako uporabo. Na ta način je
bil tehnološki razvoj povezan z evolucijskimi stopnjami kulture, sočasno pa
je kot stranski produkt te navezave obveljalo prepričanje, da obstaja tudi povezava med stanjem tehnološkega razvoja ter stanjem uma (Olivier 1999, 177).
V zanosu antikvarske vneme je starejši Bernard de Montfaucon leta 1734
pred Akademijo znanosti v Parizu celo menil, da so orodja iz brona starejša od
železnih. Na podlagi sprejetja antične tradicije je predpostavljal obstoj uporabe kamenega orodja, ki sta mu sledili uporaba bronastega in železnega. Sicer
so njegovim trditvam sledili J. G. Eccard (1750), Gouget (1758) in Pierre JeanBaptiste Legrand d'Aussy, vendar je moralo preteči še celo stoletje, dokler ni
Christian Jürgensen Thomsen leta 1832 predlagal triperiodnega sistema. Vendar so vse teorije o starosti kamenih orodij bile vpete v kratko biblijsko kronologijo človeštva. Nicholas Mahudel je na primer domneval, da so ljudje odkrili prva kovinska orodja v 7. in 8. stoletju po stvarjenju sveta. Ko so leta 1715 v
Britanskem muzeju opisovali pestnjak, so ga opisali kot konico sulice. Interpretacijo, da gre za orožje starodavnega Angleža, je potrjevalo dejstvo, da je
bil v bližini odkrit slonji zob. Zgodovinsko so ga razlagali kot keltsko orožje,
uporabljeno v bojih proti rimskim osvajalcem in njihovim bojnim slonom. Že
85
devet esejev o (skoraj) človeški podobi
leta 1797 pa je John Frere v peskokopih odkrita kamnita orodja zaradi globine njihovega odkritja pripisoval časovno zelo oddaljenemu obdobju (Laming
1952, 19–20).
Preglede nacionalnih starin iz 16. in 17. stoletja bi že lahko opisali kot
prva arheološka dela, nastala v Evropi. Nastala so kot odraz iskanja identitete
ter nacionalističnih tendenc mladih novonastalih evropskih držav. Sočasno
pa je nastajal tudi drugi vidik antikvarskih teženj. Pojavile so se prve študije
antičnih – grških in rimskih starin. Te so do začetka 19. stoletja uspele prevzeti status izvorov zahodne civilizacije ter postale predmet intenzivnega ropanja in odvažanja v zahodnoevropske muzeje (Scarre 1994, 12–13). Vzporedno
je prišlo tudi do začetka preučevanja in ropanja zahodnjaške kulturne dediščine, pri čemer ja ta vedno zavzemala mesto zanimivosti in ni nikoli s pozicije
izvora zahodne civilizacije izrinila grških in rimskih starin. Prav nasprotno –
kolonialna arheologija (kot tudi kolonialna antropologija) je zavzela pozicijo,
v kateri je služila za utemeljevanje domnevne kulturne superiornosti, ki naj bi
kulminirala v zahodnoevropski kulturni tradiciji (Scarre 1994, 13). Tako so še
do sredine 20. stoletja v duhu difuzionizma razlagali posamezne monumentalne kulturne dosežke za posledico širitve sredozemskih vplivov (Bela dama
z Brandberga, Veliki Zimbabwe ...).
Obdobje razsvetljenstva je zaključilo zgodovinski proces, začet z renesanso, ki je ustvarila socialno transformacijo antikvarja. Če so antikvarji v
preteklosti bili individualni zbiratelji, je z renesanso prišlo do vzpostavitve
omrežij intelektualcev, ki so se, navadno finančno podprti s strani vladarjev oziroma mecenov, poklicno ukvarjali z zbiranjem zanimivosti ter starin.
Ključni dejavnik je bilo medsebojno obveščanje o odkritjih in pridobitvah
oziroma cirkulacija podatkov v obliki tiskanih objav, kajti njihov namen ni
bil več zgolj zbiranje, temveč tudi razlaganje ter objavljanje starin. Katalogi,
poročila o izkopavanjih in rekonstrukcije načina življenja so ustvarili socialno in intelektualno prepoznavo antikvarstva kot znanstvene discipline (Schnapp 2002, 137).
Sočasno pa je pod vplivom porajajočih se znanosti prihajalo do novih
teoloških razlag stvarjenja ter njegovih posledic – rasne raznovrstnosti človeštva. V prvi polovici 17. stoletja je za največje razburjenje poskrbel kalvinist
Isaac de la Peyrère, ki se je spraševal po naravi človekovega izvora. Na podlagi
svojega branja Svetega pisma je prišel do spoznanja, da so že pred stvarjenjem
Adama in Eve obstajali ljudje, ki jih je poimenoval Predadamiti. Da bi se izognil preganjanju ob izbruhu škandala, se je zatekel v francosko ambasado
na Danskem, kjer pa je srečal antikvarja Oleja Worma, ki mu je pokazal svoje zbirke starin. De la Peyrère je po ogledu zbirk ponovno potrdil svoje mne-
86
divjaki
nje, da prav v materialni kulturi Eskimov in Laponcev v primerjavi z Wormovo zbirko vidi argumente za svoje poligenistično prepričanje. Knjigo, ki jo je
izdal leta 1655, je inkvizicija prepovedala in sam je moral, da bi se rešil, podpisati umik svojih tez. Absurdno je bilo predvsem dejstvo, da je moral podpisati svojo izjavo v prisotnosti kardinalov, med katerimi sta bila tudi Francesco
Albizzi in Francesco Barberini, dva največja zbiratelja antičnih starin svojega
časa (Schnapp 2002, 139).
Sočasno je izšlo še eno delo, ki je v sledečih stoletjih utonilo v pozabo –
leta 1646 je izšla prva izdaja Pseudodoxia Epidemica Thomasa Browna. Z njo
je poskušal izgnati iz znanosti, predvsem iz medicine, največje zmote svojega
časa. Posebno zanimiv je del, kjer je obravnaval vzroke za temnopoltost črncev. Navedel je dve trditvi, ki po njegovem mnenju sodita med največje zmote
– po prvi naj bi temnopoltost Afričanov povzročalo vroče podnebje, po drugi pa naj bi bila njihova barva posledica božjega prekletstva Hama in njegovih potomcev. V obdobju, ko je letna trgovina z afriškimi sužnji znašala okoli 30.000 ljudi letno, je opazoval, da se obarvanost Afričanov kljub preselitvi v
hladno podnebje ne spremeni ter da tudi polt belcev, ki so se naselili na plantažah tropskega pasu, ne potemni. Posledično je prvo trditev označil za zmotno. Za argumentacijo druge trditve pa se je zatekel v filozofsko in filološko
branje Biblije, iz katerega je izpeljal, da je v resnici šlo za prekletstvo Hamovega najmlajšega sina Kanaana in ker v deželi Kanaan ni omembe temnopoltih,
je prekletstvo pomenilo zgolj literarno predvidenje izraelske zasedbe dežele in
uničenja (Campbell 2004, 85–93).
S povečanjem količine priliva podatkov o človeških skupnostih drugačnega izgleda oziroma drugačne kulture, kar je bila neposredna posledica
evropskega kolonializma, se je pojavila potreba po neteološkem smiselnem organiziranju večajočega se korpusa vedenj, hkrati pa se je začela razvijati tudi
medicina oziroma anatomija. Tako začetek preučevanja ras oziroma osnove,
ki so se ohranile do nedavnega, predstavljajo odmik od teološke razlage ter
kombinacijo prostorskih in anatomskih podatkov o ljudstvih, s katerimi so se
srečevali raziskovalci. Človeške rase so bile določene kot prostorske distribucije različnih anatomskih značilnosti. Že zaradi osnove pridobivanja podatkov ter njihove obravnave se zdi jasno, da je François Bernier leta 1684 predlagal delitev človeštva glede na geografsko lego in barvo kože (Cohen 1991,
12). Tako so njegove kategorije postali Evropejci, vzhodnjaki, črnci in Laponci (Nelson, Jurmain 1988, 186).
Pravzaprav je že pred njim nizozemski zdravnik, ki je deloval v Padovi,
Adriaan van den Spiegel, predlagal kraniometrične linije za določevanje oblik
lobanj, vendar je njegovo delo ostalo neopaženo (Huxley, Haddon 1938, 41),
87
devet esejev o (skoraj) človeški podobi
kajti ni se eksplicitno nanašalo na vprašanje rasne delitve, ampak zgolj na opisovanje formalnih razlik. Anatomske razlike pa je pred njim opazil že Andreas Vesalius, ki je videl, da so glave prebivalcev Genove in Turkov okrogle oblike, Germani pa imajo glave sploščene. Od njega dalje straši v antropologiji
domneva o vplivu lege dojenčka v zibelki na obliko glave. Nemške glave naj bi
bile zadaj sploščene, ker otroci ležijo na hrbtu, Belgijci pa naj bi imeli ploščate
glave, ker otroke polagajo na bok (Slotkin 1965, 40).
Prvo veliko delitev ras, ki je vsebovala tudi nasvet, da bi jo bilo potrebno upoštevati pri razumevanju sveta ter delitvi interesnih področij, je sestavil
François Bernier, ki je človeštvo delil na pet ras – Evropejce, Afričane, Azijce, Laponce ter Američane. Kljub tipološki delitvi je poudaril še razlike znotraj teh skupin, saj je omenil, da med Afričani izstopajo črnci z juga Afrike z
Rta dobrega upanja, ki »so majhni, suhi, tanki, grdi in hitro tečejo«. Kot pravi Francoz svojega časa pa je na koncu opisal še čare žensk iz vsake od skupin
(Slotkin 1965, 94).
Do preobrata je prišlo v drugem delu 18. stoletja, ko se je začela cerkvena avtoriteta pod vplivom razsvetljenske svobodomiselnosti krhati, kar pa je s
povečanjem poznavanja anatomske in kulturne variabilnosti vodilo v razmah
poligenizma. Hkrati pa se je pojavila potreba po globalni sistematizaciji človeških razlik, ki bi temeljile na lahko določljivih, pa vendar trdno zasidranih
in nespremenljivih dejstvih – v ospredje je prišel koncept človeške rase. Pričujoča sprememba v konceptih s konca 18. stoletja je najlepše vidna v delu francoskega anatoma in naravoslovca Georgesa Cuvierja, ki je še leta 1790 trdil, da
so intelektualne razlike med človeškimi rasami pogojene z vplivi okolja, leta
1817 pa je že trdil, da so posledica rasne osnove (Wolpoff, Caspari 1996, 74). S
tem so bili razlogi za neenakost prestavljeni iz zunanjih vplivov v notranjost
človeka, v njegovo vrojeno osnovo – prepričanje, ki nakazuje premik od zgodnjega znanstvenega v psevdoznanstveni rasizem, ki se bo namesto v preučevanje variabilnosti usmeril v utemeljevanje diskriminacije.
Hkrati pa je porajajoča se industrijska revolucija še poglobila razkorak
med Evropo ter ostankom sveta. Ti predsodki so bili velikokrat posledica filozofskih nazorov, ki jih je vzbudil duh industrijske revolucije in zgodnjega
kapitalizma. Tako je leta 1740 škotski filozof David Hume v svojem delu Treatise on Human Nature menil, da se mu črnci in vse ostale rase človeštva zdijo manjvredne v primerjavi z Evropejci, ker pri njih ni razvite proizvodnje,
umetnosti in znanosti (Kavur 1999a, 3).
Drugi poglavitni impulz za razvoj antropologije pa je bila tudi vzpostavitev znanstvene medicine, ki je počasi izničila tabuizirano pozicijo človeškega telesa. Človeške rase, kot jih razumemo v skladu z zahodnjaškimi koncepti,
88
divjaki
je sočasno kodificiral Carl von Linné leta 1758 v deseti izdaji Sistema Naturae.
Navedel je pet podvrst človeštva, pri čemer je opisal morfologijo vsake skupine ter navedel značajske poteze, za katere se je domnevalo, da so vrojeni del
biološke skupine. Seveda so bile predvsem odraz evropskih predsodkov ter so
posledično ostale kodificirane v evropski tradiciji biološkega determinizma.
Esencialistično razmišljanje njegovega obdobja, še vedno utemeljeno na antični intelektualni tradiciji, ga je sililo v razmišljanje, da štirje telesni sokovi zaznamujejo obnašanje (kri, sluz, črni žolč ter rumeni žolč) ter da so ti zasidrani v različnih geografskih lokacijah. Ameriški Indijanci so bili rdečkaste
polti, bili so koleriki ter so se ravnali po navadah; Afričani so imeli črno polt
in ploščate nosove, bili, so flegmatiki ter so ravnali nestalno, Evropejci so bili
svetle polti, vročekrvni, mišičasti ter so se ravnali po zakonih. Ne glede na biološke konstrukte lahko opazimo, da je Linnéja veliko bolj zanimala razlaga obnašanja ljudstev kot pa razumevanje njihove biologije (Armelagos, Van
Gerven 2003, 54).
Vendar pa so še v tem obdobju anatomi in sistematiki vključevali tudi
ne-biološke kategorije. Tako je Linné v svoji delitvi delil človeštvo na štiri
rase, pri čemer je vsaki dodal karakterne značilnosti (Nelson, Jurmain 1988,
199). Pri njegovi delitvi seveda vidimo kontinentalno ozadje – geografsko delitev ras – Americanus rufus, Europaeus albus, Asiaticus luridus ter Afer niger. Vendar pa hitro opazimo, da je že njegov opis Evropejcev slab, saj ni nikoli potoval onkraj severne Nemčije, Nizozemske, severne Francije ter Velike
Britanije. Prav tako njegova delitev vsebuje veliko imaginarnih skupin. Njegovi Homo alpinus sodijo v isto skupino kot Homo monstrosus ter monorchides, macrocephali, plagiocephali – konstrukti, ki jih je prevzel od starejših avtorjev (Retzius 1931, 94–95). V letu objave Robinsona Crusoja pa so v gozdovih
Pirenejev odkrili dva divja otroka in Linné ju je ovekovečil v svoji kategoriji,
ki jo je uvedel v Systema Naturae. V red Primates je dodal še Homo sapiens ferus. In prav divji otroci so služili kot ilustracija nasprotij s Crusojevimi koledarji, računovodskimi knjigami in utrdbami – osamljen človek, odet v kože,
je bil metafora za potencialno akulturalne in globoko antisocialne težnje sodobnega človeka. Kljub vsemu pa njegovo pisanje zaznamuje duh časa, kajti
do začetka 18. stoletja vsebujejo pregledi človeških ras vsa čuda. Linné je dodal zraven štirih geografskih ras še divjo in pošastno raso, Buffon je priznaval
obstoj ljudi z repom, Benoît de Maillet (1755) je našteval obstoj ljudi-medvedov, ljudi-opic ter morskih ljudi, Pierre de Maupertuis in James Burnett, lord
Monboddo pa sta med ljudi uvrstila celo orangutane (Cohen 1991, 13). Zdi se,
da je zgolj Louis Jean-Marie Daubenton kritiziral take poteze ter Linnéjevega
Homo nocturnus označil za posmeha vredno Himero (Blanckaert 1999, 116).
89
devet esejev o (skoraj) človeški podobi
Sicer pa ne smemo zanemariti Voltairovega prepričanja, ki je bil poligenist ter
je zatrjeval, da zgolj slepci ne vidijo razlik med rasami. Menil je, da je kulturna različnost dovolj močan argument proti enotnosti človeštva ter da so črnci
zgolj živali, ki se parijo z orangutani (Kavur 1999a, 3). Še dlje pa je šel po mnenju številnih Linné leta 1766 v 12. izdaji Systema naturae, ko je postavil ljudi
na vrh reda primatov. Kljub burnim reakcijam iz konservativnih krogov je bil
sprožen proces biologizacije človeka. Sočasno je Georges-Louis Leclerc, comte de Buffon sestavil obsežen biološki opis človeškega telesa, Peter Camper pa
je človeško telo primerjal z živalskim (Kritscher et al. 1995/96, 45).
Seveda se na tem mestu vsili tudi vprašanje, kako dobro so ti opisovalci
sploh poznali neevropske rase. Buffon je Kitajce poznal le iz poročil popotnikov, Camper je le enkrat videl živega Kitajca ter je imel v svoji zbirki le eno kitajsko lobanjo in še bi lahko naštevali. Iz tega je popolnoma jasno, zakaj je bil
za Cuvierja celoten skelet črnca dragocen, kajti do takrat ga še niso natančno
anatomsko opisali. Skoraj brez težav razumemo njegovo sentimentalnost in
emocionalne zapise ob seciranju trupla Saartje Baartmaan (Sharpley-Whiting
1999, 28–29). In ker so bile v svetu, ki se je delil glede na njihove oblike, lobanje najdragocenejše, je Cuvier predlagal, da naj popotniki, ki so slučajno vpleteni v spopade z divjaki ali pa odkrijejo kako grobišče, zapišejo, čigave so kosti, ter jih odnesejo s sabo (Kavur 1999a, 4).
Hkrati pa je v zgodnjih razpravah o različnosti človeških morfologij
opazno tudi slabo anatomsko poznavanje posameznih udeležencev razprav.
Tako je Daubenton leta 1766 pred Akademijo znanosti poročal, da se po svojih anatomskih značilnostih tri lobanje – dve Kitajcev ter ena Tatara – sploh
ne razlikujejo od sočasnih lobanj Francozov (Blanckaert 1999, 119).
Vzporedno z upoštevanjem različnih kriterijev za določanje človeških
ras so variirala tudi njihova poimenovanja. Tako je na primer Adam Ferguson, ki je kot mnogi priznaval 6 ras, te poimenoval za evropsko, samojedsko,
tatarsko, hindujsko, črnsko ter ameriško (Slotkin 1965, 199–200). Pri njem se
najnatančneje pokaže, v kolikšni meri so bili konstrukti odvisni od poznavanja predmeta preučevanja, kajti Ferguson je dokaj močno razcepil azijske
skupine, ni pa storil podobno s prebivalci Afrike. Drugi vidik, ki ga lahko izpostavimo na tem mestu, je domnevna uniformnost Evropejcev. Dokler je rasna delitev služila za klasifikacijo ter deskripcijo neevropskih skupnosti, so
bili Evropejci sinonim za belo raso, z začetki intenzivnega ukvarjanja s samim sabo, ki sovpadajo oziroma so posledica nastanka nacionalnih držav v
ponapoleonskem obdobju, pa so se antropologi začeli ukvarjati tudi z variabilnostjo Evropejcev.
90
divjaki
Kljub tako zgodnjim začetkom je šele leta 1684 Bernier razdelil človeške rase
na Evropejce, vzhodnjake, črnce in Laponce. Njegova delitev je primarno temeljila na ločevanju ras glede na njihovo geografsko lego ter na barvo kože.
Dobrih sto let kasneje je leta 1781 Johann Friedrich Blumenbach za delitev ras
uporabil stare elemente, kot sta geografija in barva kože, za opisovanje pa je
dodal še nove, kot so oblika lobanje in obraza, barva las, oblika nosu in oblika
brade. Pravzaprav je le razširil osnove kraniometrije, kot jo je leta 1764 začrtal Daubenton. V tem času je tudi James Cowles Pritchard dodal Blumenbachovim metodam študije o obraznem prognatizmu ter določil tri tipe lobanj.
Evropski tip naj bi predstavljale ovalne, mongolski in eskimski tip piramidalne lobanje, črnci pa naj bi imeli prognatne lobanje (Cohen 1991, 12–17). Medicinsko natančno preučevanje variabilnosti ras se je začelo z merjenjem lobanj
– karniometrijo, ki jo je leta 1764 uvedel Daubenton, Peter Camper iz Leidna
pa se je v delu Dissertationes physicae začel ukvarjati z določanjem primitivnosti ras glede na prognatijo obraza; pri tem je jasno opazna njegova preokupacija z estetiko, ki prevlada nad znanstvenim racionalizmom (Wolpoff, Caspari
1996, 64). Sočasno je Henry Home razlagal različne rase z večkratno kreacijo.
Adam in Eva naj bi bila le eden izmed parov, ki jih je ustvaril bog ter jih postavil v ustrezno podnebje (Kavur 1999a, 2).
Prvo, lahko bi rekli moderno definicijo človeške rase je podal leta 1775
Immanuel Kant v besedilu Esej o različnih rasah. Pravi (Cohen 1991, 22):
»Črnci in belci niso različne vrste ampak so različne rase, ker živijo
v različnih okoljih in ker mešanje med njimi ustvarja hibride (mulate). V nasprotju pa svetlolas in temnolas človek nista pripadnika
dveh ras, ker ima lahko svetlolas moški s temnolaso žensko perfektno
svetlolasega otroka.«
Kant je menil, da je treba, predno se lahko preuči podatke, najprej temeljito
določiti predmet raziskave – definicijo rase. Do definicije človeške rase je prišel preko Buffonove definicije biološke vrste – ker so vsi ljudje na svetu med
seboj plodni ter so njihovi potomci plodni, sodijo vsi ljudje na svetu v isto biološko vrsto. Tako so belci in črnci različne rase, kajti pri mešanju zaplodijo mešance – mulate. Vendar pa svetlolasi ter temnolasi ljudje ne sodijo v dve
različni rasi, kajti prav lahko ima svetlolas moški z rjavolaso žensko svetlolasega otroka – prenesejo se značilnosti zgolj enega starša (Kant 1964b, 11–13). Z
drugimi besedami je pojem rasa ustrezen le v primeru enotne vrste, kjer imajo
različne oblike svoje fizične značilnosti vrojene ter se te prenašajo na potomce, ki so v primeru mešanja drugačni od staršev (Kant 1964a, 75). Rasa je torej dedna.
91
devet esejev o (skoraj) človeški podobi
Če navedemo še nekoliko njegovo izpeljavo ideje o konceptu biološke vrste, je
zanimivo, da legitimnost vrste določi kot stanje, pri katerem, kljub variacijam
posameznikov, značilnost vrste ostane nespremenjena (Kant 1964a, 71–72).
Opazno je, da je za Kantovo definicijo rase pomembno njegovo poznavanje
principov dedovanja oziroma prenosa fizičnih lastnosti s staršev na potomce.
Različne vrste med seboj niso plodne, pri mešanju različnih ras pa je nujno,
da se na potomce prenašajo značilnosti obeh staršev in potomci ne sodijo več
v raso nobenega od staršev. S tem se ustvarjajo nove mešane rase, ki v svoji obliki sledijo jasno definiranim principom mešanja starševskih populacij. Kljub
mešanju in različnosti ras pa je človeška vrsta enotna – zaradi različnih pojavnih oblik je politipska. V besedilih je razvidno, da igra za Kanta pri nastanku
ras na eni strani poglavitno vlogo vpliv podnebja – okolja. V različnih okoljih
naj bi se izoblikovale različne rase. Tako naj ameriški staroselci še ne bi bili ločena rasa, kajti vsebujejo še veliko značilnosti hunske rase, prav tako pa je v
njihovem izgledu veliko elementov, ki kažejo na dolgotrajno zadrževanje na
hladnem severnem podnebju – temni lasje, pomanjkanje poraščenosti obraza
... (Kant 1964b, 16). Skratka, na podlagi značilnosti ameriških populacij izpelje njihov azijski izvor ter določi migracijsko pot v Novi svet.
Vendar naj bi pri razvoju rase okolje vplivalo le na vrojene klice ter naravne osnove, ki se nahajajo v ljudeh, kajti nove lokalne značilnosti naj bi se
oblikovale le, če so prisotne klice, ki ta razvoj omogočajo. Zrak, sonce in hrana sicer v procesu rasti lahko preoblikujejo telo, vendar ga ne morejo opremiti
z dedno močjo, ki bi te značilnosti prenesla na naslednje generacije. Kajti vse
tisto, kar naj bi se prenašalo naprej, naj bi bilo že prisotno ter že vnaprej določeno, da se lahko razvije pod določenimi okoliščinami, v katere bitje zaide
(Kant 1964b, 18–19).
Kantov človek je bil že vnaprej določen za vse podnebne pasove ter vse
zemeljske značilnosti – seveda je moral vsebovati veliko klic ter naravnih
osnov, ki so se lahko po potrebi razvile oziroma so bile zavrte, da je človek ostal primeren svojemu prostoru na svetu. Pri tem pa sta poglavitno vlogo pri
nastanku ras igrala vpliv sonca in zraka, kajti ta dva dejavnika sta vplivala na
dolgotrajen razvoj klic v človeku. Prehrana lahko človeka sicer spremeni, vendar se s preselitvijo njen vpliv izniči – ne sodi med trajne elemente, ki bi vplivali na nastanek ras (Kant 1964b, 19). Za preučevanje ras pa se je potrebno
ukvarjati s trajnimi elementi. Zato predlaga, da naj Francozi ne preučujejo
značilnosti črncev v njihovem naravnem okolju, temveč naj preučujejo črno
raso v Franciji – v preseljenem okolju, kjer so vplivi okolja, ki je raso proizvedlo, izničeni. Tam namreč odpade črnina, ki jo je proizvedlo sonce, in ostane
zgolj temna barva polti, ki je vrojena (Kant 1964a, 66).
92
divjaki
Tako se morajo rase postarati na določenem področju, da do prave mere razvijejo za okolje značilne lastnosti ter se s tem ločujejo od ostalih ras, ki so nastale
v drugačnih okoljih. Različne barve kože pa so posledica vpliva različnih telesnih tekočin na železo v krvi – solna ter fosforna kislina in baze naj bi različno obarvale delce železa v koži (Kant 1964b, 26–27). V razpravo o barvi kože
vpelje prisotnost phlogistona, ki naj bi obarval kri temno. Pri črncih pa naj bi
njihov vonj potrjeval, da se skozi njihovo kožo izloča veliko te snovi, posledično je je veliko v krvi in zato so železovi delci v vrhnjih plasteh kože potemneli. V kri črncev pa naj bi prišla iz okolja, ki je seveda tropsko vlažno in vroče.
Istega leta kot Kant je svoje poglede na človeško različnost oziroma enotnost podal John Hunter v Disputatio inauguralis quedam de hominum varietatibus et harum causis exponens. Bil je prepričan monogenist in je človeštvo
analiziral glede na štiri dejavnike (Slotkin 1965, 211):
–
barvo ljudi – »Različne barve človeštva so čudovite«;
–
razlike v postavi – velike razlike po njegovem mnenju določajo
podnebje, prehrana, telesna vadba ter delo;
–
defektne dele telesa – so posledica geografskih ter kulturnih dejavnikov,
–
mentalne razlike – so velike in včasih celo večje od telesnih razlik,
kar pa ni posledica sreče pri rojstvu, ampak uporabe ter urjenja razuma, kajti kot telo postane um večji ali manjši zaradi vaje in uporabe.
Zadnji veliki sistematik, ki je še bil vezan na 18. stoletje, je bil Johann
Friedrich Blumenbach, ki je ljudi uvrstil v ločen red od ostalih primatov. Ko
je leta 1770 izdal prvo verzijo knjige De generis humani varietate nativa, je delil ljudi v 4, 11 let kasneje pa je v drugi izdaji dodal še malajsko raso kot peto
človeško raso (Slotkin 1965, 187–190). Blumenbach je v svoji delitvi upošteval
stare elemente, kot sta geografija in barva kože, hkrati pa je dodal nove, kot
so oblika lobanje in obraza, barva las, oblika nosu ter brade (Nelson, Jurmain 1988, 187). Vendar pa jedro njegove delitve predstavlja delitev zbirke lobanj
v njegovem anatomskem muzeju v Göttingenu. Prav zaradi te nekoliko večje
variabilnosti uvede prebivalce pacifiških otokov kot peto skupino človeštva,
vendar se ne izkaže za ravno dobrega opazovalca, saj v svoji kolekciji lobanj
ne prepozna variabilnosti, ampak verjame v uniformnost svojih skupin. Vendar pa je bil prvi, ki mu oblika lobanj pomeni več od geografske razporeditve
kontinentov, saj prvič poseže vanje ter ustvari meje sredi celine – tako Laponcev in Fincev ne uvrsti med Evropejce, vključi pa prebivalce zahodne Azije do
93
devet esejev o (skoraj) človeški podobi
reke Ob, skupine okoli Kaspijskega jezera pa vse do Gangesa ter prebivalce severne Afrike (Retzius 1931, 95–97).
Njegova zgodba je v mnogih primerih celo bizarna. Njegovi odločitvi,
da je belo raso poimenoval kavkaška, naj bi botrovalo dejstvo, da naj bi se iz
estetskih vzgibov naravnost zaljubil v lobanjo mlade Gruzijke, ki jo je imel
v svoji zbirki (Kavur 1999a, 2). Tako naj bi bila kavkaška rasa najpopolnejša,
najbolj pa naj bi od ideala odstopali črnci ter Azijci. Te rase naj bi nastale, ko
so se ljudje selili s področja z optimalnim podnebjem, kjer seveda še danes prebiva kavkaška rasa (Wolpoff, Caspari 1996, 62).
Vendar so v obdobju ob koncu 18. stoletja primat v razpravah o človeških rasah začeli prevzemati poligenisti. Leta 1799 je Charles White v knjigi An Account of the Gradation in Man zanikal krščansko in razsvetljensko
idejo o enotnosti človeške vrste. Zanj so črnci predstavljali vmesno stopnjo
med opicami in pravimi ljudmi. V njegovem delu je bilo popolnoma jasno,
da je vsaka rasa posledica samostojnega stvarjenja, ki ga je Bog prilagodil
specifičnemu kraju in razmeram, v katere je postavil posamezno raso (Kavur 1999a, 4).
Samuel George Morton je študiral v Edinburgu, kjer je prišel pod teorijski vpliv poligenizma. Njegove študije oblik človeških lobanj so postale osnove frenologije – razlike v obliki lobanje naj bi pomenile različne funkcije možganov. V okviru svojega projekta je fizično meril lobanje z vsega sveta, da bi
lahko določil stopnjo razvoja ras ter starost rasnih tipov. Njegovo delo je služilo kot argument za podporo poligenizma, saj so tudi zelo stare lobanje bile različne, kar naj bi bil argument za božjo stvaritev številnih različnih človeštev.
Na drugi strani pa je Blumenbach trdno zagovarjal monogenizem, vendar je bil prav tako naklonjen konceptom nizanja oblik lobanj. Za zagovor
monogenistične pozicije je potreboval le dokaze za degeneracijo izvirne božje
kreacije. Živeče rase človeštva je uvrstil v pet skupin, potem pa je glede na fizične lastnosti lobanj določal rasni izvor. Po njegovem prepričanju je lahko že
na podlagi estetskih primerjav dokazoval estetsko skladnost kostnih elementov lobanj bele rase. Tako naj bi Bog po svoji podobi ustvaril belo raso, ki pa
je s prodiranjem v nova okolja bila izpostavljena drugačnim vplivom okolja.
Kulturni dejavniki naj bi povzročili, da se je izrodila in spremenila (Armelagos, Van Gerven 2003, 54). Tako naj bi degeneracija pojasnila tako biološki
(temnenje kože od bele proti črni), kot tudi kulturni (odmik od civilizacije
proti barbarstvu) padec od milosti.
Peter Raymond Murray je opozoril na prikrite elemente biblične tradicije v pojasnjevanju v delu Blumenbacha. Slednji je za osrednjo izbral kavkaško raso in biblijski Ararat, kjer naj bi pristala Noetova barka in od koder naj
94
divjaki
bi se spet širilo vse življenje po svetu, se nahaja prav na južnem robu Kavkaza (Murray 1948, 105–106). Prav tako pa lahko domnevamo, da je njegovi odločitvi botrovala tudi ideja o povezavi fizične lepote z moralno čistostjo, ki
je veljala v 18. stoletju za eno izmed potrebnih osnov za razvoj. V Montesquieujevi De l'esprit des lois (1748) je bila izpostavljena povezava med zmernim
podnebjem in napredkom ter med klimatsko ugodnim življenjem v tropih
ter moralno in posledično kulturno stagnacijo (Gamble 1993, 46). Posledično je Blumenbach lahko iz estetske sodbe izpeljal moralno pozicijo ter zgodovinsko vlogo.
Kljub drugačnemu pričakovanju se prav v stoletju po Kantovi objavi začnejo širiti teorije o delitvi človeštva, ki imajo vedno manj opraviti z
resničnostjo oziroma z racionalnostjo. Pravzaprav bi lahko devetnajsto stoletje obravnavali kot preludij v tragedijo prve polovice dvajsetega, kjer so zaradi industrializirane dehumanizacije ter globalnih konfliktov življenje izgubili
milijoni ljudi. Te teorije, ki so kasneje, ko je prišlo v vedi o rasah do izključne
anatomske prevlade, zaradi svojega ukvarjanja s psihološkimi ter kulturotvornimi elementi bile označene kot neznanstvene, so bile v največjem številu primerov le intelektualni podaljšek kleptomanskega imperializma iz obdobja, ko
so posamezne skupine poskušale s psevdoznanstvenimi teorijami utemeljevati manjko oziroma kratenje pravic drugim.
Tako je sicer že leta 1727 Henri de Boulainvillers, ko je preučeval zgodovino Francije, trdil, da je navadno ljudstvo keltskega, plemstvo pa frankovskega izvora – utemeljitev delitve je poiskal v izvoru skupin. Kasneje je Gustav Friedrich Klemm (leta 1843) predlagal delitev človeštva na aktivno, tako
imenovano moško, ter pasivno oziroma žensko. Seveda je jasno, da se aktivni del človeštva širi ter je pasivni zatiran. Še dalje je šel Carl Gustav Carus šest
let kasneje, ko je predlagal, da se v življenjskih formah odraža stanje planeta,
tako je delil dnevno, nočno, jutranjo in večerno raso. Trdil je, da so možgani
dnevne rase veliki, nočne majhni, ostali pa se nahajajo nekje vmes. Seveda ni
potrebno posebej poudarjati, da so zanj bili dnevna rasa belci ter nočna črnci (Boas 1982, 34).
V tem obdobju pa smo bili priča še zadnjim poskusom delitev, ki so vsebovale več različnih, navidezno skoraj nezdružljivih kategorij, preden je v
celoti v znanstvenih krogih pri delitvi človeških ras prevladala primerjalna
anatomija in paleoantropologija. Leta 1879 je Fritz Müller v Allgemeine Ethnographie za osnovo delitve uporabil lingvistično delitev ter tip las (Boas 1982,
168). Sočasno je prišlo do natančnejše kodifikacije znanstvenega polja, ki se
je ukvarjalo z variabilnostjo človeških populacij – rojena je bila antropologija. Če je svoj predmet raziskav poznala že dolgo, ji je definicijo podal leta 1876
95
devet esejev o (skoraj) človeški podobi
Paul Topinard, ki jo je proglasil za »tisto vejo naravoslovja, ki se ukvarja s človekom in človeškimi rasami« (Kavur 1999a, 5).
Temelje moderne rasne delitve, ki je do nedavnega v največji meri temeljila na kraniometriji, je vzpostavil leta 1842 švedski anatom Anders Retzius. Pol
stoletja za Blumenbachom je menil, da je odkril osnovo za rasno delitev Evropejcev. Glede na obliko glave je populacije razdelil v dolihokefalne, za katere je
značilna dolga glava, ter brahiokefalne, za katere je značilna okrogla glava (Nelson, Jurmain 1988, 186–187). Pri tem naj bi prvi bili v Evropo prišli Arijci, drugi pa naj bi bili evropski staroselci, ki so jih jezikovno prepoznavali kot tista
ljudstva, ki ne sodijo v indoevropsko jezikovno skupino (Baski, Finci, Laponci)
(Spencer 1984, 10). Že v letu Blumenbachove smrti (1840) je predložil Akademiji znanosti v Stockholmu rokopis teorije o oblikah lobanj, pri čemer je kranialni indeks v odstotkih izraženo razmerje med največjo širino in največjo dolžino lobanje. V Evropi jih deli na dva tipa (Nelson, Jurmain 1988, 187):
–
gentes dolichocephalae – dolihokefalni tip, oziroma ljudi dolge podolgovate glave ter
–
gentes brachycephalae – brahiokefalni tip, oziroma ljudi kratke
okrogle glave.
Svoj predlog izpelje v spisu Om formen af Nordboernes Cranier (Oblike lobanj pri severnih ljudstvih) in ga predstavi dve leti kasneje na zboru naravoslovcev v Stockholmu. To predavanje kasneje različni založniki objavijo na
Nizozemskem, v Franciji ter v Nemčiji. V spisu prvi pokaže, da so človeške
skupine znotraj Blumenbachove delitve zelo variabilne, vendar opozarja, da
gre pri njegovem delu zgolj za ureditev oblik lobanje in ne za vzpostavitev sistematizacije ras (Retzius 1931, 97, Rowley-Conwy 2007, 120).
Osrednja osebnost druge polovice devetnajstega stoletja v Franciji pa
je bil anatom Paul Broca, ki je leta 1859 ustanovil Societé d'Anthropologie de
Paris. Anatom in tipolog je s kraniometrijo dokazoval inferiornost neevropskih ras, ki naj bi imele slabše razvite možgane (Kavur 1999a, 5). Dokazovanje superiornosti ter želje po delitvi so povzročile mrzlično merjenje glav in v
prvih tridesetih letih po Brocajevi ustanovitvi antropološkega društva je bilo
v Evropi premerjenih že 25 milijonov glav. Leta 1860 pa je prišlo do še enega
preobrata. Če so pred tem antropološke meritve izvajali anatomi in patologi na »ležečih« modelih (osteoloških zbirkah in kadavrih), je John Beddoe
začel z meritvami živih ljudi – sočasnih Britancev. Že 16 let kasneje pa začne nemška vlada na pobudo Rudolfa Virchowa izvajati antropološki cenzus 6
milijonom nemških šolarjev (Huxley, Haddon 1938, 44–45).
96
divjaki
Industrijska revolucija v 19. stoletju je povzročila nesorazmerno ekspanzijo
tehnično močnejših populacij. Zmanjšanje smrtnosti ter povečanje starosti
sta povzročili demografsko eksplozijo, katere posledica je bilo širjenje populacij industrijsko razvijajočih se držav na račun demografsko počasnejših ter
tehnološko šibkejših populacij. Od industrijske revolucije pa do 1990 naj bi se
svetovna populacija podvojila vsakih 33 let (Fagan 1998, 294). Hkrati pa je z
začetkom industrializacije prišlo do zlorabe znanosti, kar je bila posledica pretirane vere v utilitarni potencial znanosti, ki ga je leta 1848 v knjigi Principles
of Political Economy predstavil John Stuart Mill (Kavur 1999a, 5).
Pravzaprav je prišlo v drugi polovici 19. stoletja do razcepa v znanosti
oziroma v konceptih o rasah. Preučevanje ras je postalo striktno naravoslovna znanstvena usmeritev, rasizem pa je za svoje argumente začel iskati socialne dokaze. Že leta 1837 je Victor Courtet de l'Isle povezoval inferiornost črne
rase s pomenom suženjstva preko določitve sposobnosti prevlade posameznih ras. Po njegovem mnenju je črna rasa inferiorna, ker ni nikoli uspela zasužnjiti drugih ras, svojo nizkotnost pa naj bi potrjevala še z zasužnjevanjem
pripadnikov lastne rase (Kavur 1999a, 6). Gre za zanimiv koncept, posledico
ozračja evropskega imperializma, ki se je šele nedavno otresel suženjstva. Ob
koncu prve polovice 19. stoletja se že pokaže bistvo rasistične politike – napredno in zaželeno je zasužnjevati ter podcenjevati tuje rase, a sramotno in nizkotno je isto početi s pripadniki lastne.
Vendar so bile v tem obdobju reakcije proti rasizmu prava redkost. Blumenbachov študent Alexander von Humboldt je trdil, da človeštvo pri tem,
ko vzdržuje enotnost, ves čas ponavlja žaljivo zmoto o večvrednosti in manjvrednosti ras, kajti čeprav obstajajo ljudstva, ki imajo bolj ali manj razvito kulturo, nobeno od njih ni plemenitejše od ostalih. Še radikalnejši je bil njegov
brat Wilhelm, ki je trdil, da sodijo vsi ljudje v eno vrsto, kajti ne glede na njihovo velikost, barvo kože, obliko telesa in značilnosti obraza so psihične sposobnosti vseh ljudi enake in če ne bi bilo neumnega rasnega ponosa, potem
nihče ne bi trdil drugače (Kavur 1999a, 7).
Tako bi devetnajsto stoletje lahko opisali kot obdobje razcepa med naravoslovno usmerjenim preučevanjem ras ter psevdohumanističnim ideološko usmerjenim rasizmom. Hkrati pa se prvič pojavijo tudi izrazite kritike
rasističnih modelov, ki velikokrat zaradi prevelike vneme izvajalcev presegajo meje svojega dometa ter posegajo tudi v naravoslovje. Konec 18. stoletja pa
je s svojimi političnimi spremembami uvedel še eno veliko spremembo, ki je
ključno vplivala na bodoči razvoj arheologije in antropologije. Kritika kraljeve moči se je začela v Veliki Britaniji že v 17. stoletju, v Franciji pa se je v 18.
stoletju razvila v globalno socialno kritiko. Francoska revolucija je poskušala
97
devet esejev o (skoraj) človeški podobi
rešiti težave z enačenjem nacije in družbe. Na formalni ravni je bila nacija formirana z invencijo Galcev kot kolektivnih prednikov nacije, pri čemer je nekoč opisan rasni boj med aristokracijo, ki naj bi izvirala iz Frankov ter iz Galcev izvirajočim ljudstvom bil transformiran v socialni boj med družbenima
razredoma. Tako je francoska revolucija na konceptualni ravni s spremembo
zgodovine instrumentarizirala linearni zgodovinski razvoj nacije ter pripravila prizorišče za razvoj državnega rasizma, ki je zaznamoval francosko politiko v 19. stoletju. Sočasno pa je bila arheologija ustanovljena kot državotvorna
veda, ki se ukvarja z začetki nacije (Olivier 1999, 178).
Na drugi strani Kanala je bila Velika Britanija, v času Napoleonovega
poraza pri Waterlooju, poljedelska dežela s 13 milijoni prebivalcev, sredi 19.
stoletja pa je prebivalstvo naraslo na 24 milijonov, od katerih jih je polovica
živela v mestih. Začela se je industrijska revolucija, ki je povzročila ekspanzijo populacije, ki se je širila na račun demografsko počasnejših in tehnološko
šibkejših. Stranski produkt industrijske revolucije pa je bila tudi intenzifikacija poljedelske produkcije in, neodvisno od zavedanja o obstoju darvinistične razvojne teorije o naravni selekciji, umetne selekcije. Umetna selekcija pa je
kot domestifikacija zgolj podaljšek zgodbe o tem, kako so ljudje zavladali živalim in s tem prešli svojo lastno živalskost. Po lakoti v 1840 se v Veliki Britaniji poraba mesa poveča z novimi vrstami in novim načinom kmetijske in živinorejske proizvodnje – okoli leta 1881 se v Veliki Britaniji porabi več denarja
za meso kot pa za kruh. Vendar se v začetku 20. stoletja velika poraba mesa
pri višjih slojih začne zmanjševati. V tem obdobju v Evropi pridobita na veljavi sveže sadje in zelenjava (Fiddes 1991, 24–26).
Meso je v 19. in 20. stoletju postalo pomembne simbol – naravoslovje
in primerjalna anatomija, lov in hišni ljubljenčki so sodili v sklop aktivnosti,
ki so bile poznane zgolj manjšemu delu populacije zgodnje industrijske družbe. Na drugi strani pa je bila produkcija, priprava in uživanje živalske hrane nekaj, kar je na simbolni ravni združevalo mase – simbolična vloga mesa
je presegala golo oskrbo s kalorijami. Predvsem za Britance so ob koncu devetnajstega stoletja tuji obiskovalci opisovali, kako veliko mesa pojedo, oziroma sami so uspeh svojega vojaškega stroja pripisovali prav preskrbi z mesom. Konsumpcija mesa je bila del nacionalnega karakterja, ki je zagotavljal
trdnost, uspešnost in sposobnost prosperitete (Ritvo 1998, 194–196).
Hkrati pa je bil zahodni svet soočen z družbami, ki jim ta emancipacija od naravnega še ni uspela. V svojem času so bili znani kot divjaki, danes pa
se jih nekoliko bolj vljudno opisuje kot lovce in nabiralce. Tako so v 19. stoletju antropologi še pisali, da živijo lovci in nabiralci kot živali ali pa le malo
bolje od živali – dikcija, ki ni nič kaj boljša od dikcije prvih zavojevalcev no-
98
divjaki
vega sveta. Vse teorijske predpostavke so temeljile na mnenju, da je smisel človeštva, da se enakost z živalskim svetom preseže. Marx in Engels sta postavila
dihotomijo med človekom in živaljo z vstopom proizvodnje, ki ustvari človeka, in s tem lovcem in nabiralcem na teoretski ravni zaprla pred nosom vrata
za vstop v človeštvo (Ingold 1995, 1–3).
V času največjega razmaha angleškega svetovnega vpliva je Francija doživljala svoje najnižje točke. Po porazu v vojni s Prusijo leta 1870 ter izgubo
Alzacije in Lorene je intelektualna elita doživela streznitev ter spoznala, da je
v Evropi v zagonu militarizem in da Nemčija ni več kozmopolitansko osrčje
filozofije. Za Francoze je vojaški poraz pomenil odraz politične in moralne
šibkosti režima Napoleona III., pa tudi širši simptom intelektualne inferiornosti, ki je bila odraz neustreznih francoskih izobraževalnih in univerzitetnih struktur. Eden izmed ukrepov je bila leta 1872 ustanovitev Association
française pour l'avancement des sciences, ki naj bi skrbela za razširjanje znanstvenega vedenja med državljani, da bi izobrazili uspešnejšo civilno, upravno
in vojaško družbo. Poglavitno vlogo v projektu so prevzeli zgodovinarji, svojo priložnost za promocijo in konsolidacijo svoje mlade discipline pa so v projektu videli tudi arheologi, ki so se ukvarjali s prazgodovino. Kot ena izmed
ključnih osebnosti se je uveljavil Gabriel de Mortillet, ki je temi posvetil tudi
svojo zadnjo knjigo La Formation de la nation Française (1897). De Mortillet je v času francoske krize okoli afere Dreyfuss ter pojava desničarskega militantnega nacionalizma podal svoj zmeren republikanski pogled na nacionalne probleme, ki jih je oblikoval dobro desetletje prej, ko je o tej temi predaval
na Ecole d'anthropologie. Njegova predavanja so bila takrat politično motivirana, saj naj bi bila to vrsta zahvalnih govorov za dodeljeni status »inštitucije narodne enotnosti«, ki ga je v tem obdobju prejela šola (Richard 2002, 177–178.).
La Formation de la nation Française ni bila namenjena konfliktu z obstoječimi zgodovinskimi pregledi, ampak naj bi jih dopolnjevala na mestih, ko ti
grešijo. Podobno kot že Ernest Renan pred njim, je opozoril, da koncepta nacije ne moremo enačiti z raso, jezikom ter nacionalnostjo, pravzaprav je opozoril, da se skoraj nikoli te kategorije ne ujemajo – nacija je bila zanj zgolj geopolitična celota ter njegova knjiga elegija združevalni moči časa. Posledično
je dolga kronologija prazgodovine postala talilni lonec, v katerem se je oblikovala nacija – predniki so postali vredni čaščenja, ker so ustvarili potomce,
ki so danes Francozi. Poznavanje oddaljene prazgodovine pa je kot osnova za
razumevanje zgodovinskih in formativnih procesov postala porok za nacionalno enotnost. Seveda je zanj pomembno vlogo igrala paleolitska arheologija, saj je podajala primarne vire za najstarejše dokaze o poselitvi francoskega
ozemlja. Po de Mortilletovem mnenju, ki je prevladovalo še nadaljnjih deset
99
devet esejev o (skoraj) človeški podobi
let, ljudje takrat še niso bili sposobni kompleksnih abstraktnih konceptov, kot
tudi ne namenskega pokopavanja mrtvih. Sočasno ga je njegov gorečni antiklerikalizem vodil v prepričanje, da je stanje duha bilo za ljudi v stari kameni
dobi blagoslov, saj naj bi prav odsotnost religioznega mišljenja ljudi ubranila
pred fanatizmom ter vojno (Richard 2002, 182).
Če skušamo ovrednotiti njegov prispevek, ugotovimo, da ni šlo v največji meri za prispevke k debati o nacionalnosti, ampak je de Mortillet predstavil
prazgodovino kot legitimno vedo, ki je bila sama s svojimi viri sposobna pisati
zgodovino, in še celo tako delikatno poglavje zgodovine, kot so začetki civilizacije. Posledično pa je njegova politična pozicija oblikovala podobo arheologije in paleontologije v zgodnjem dvajsetem stoletju. Njegov vpliv na naslednje generacije znanstvenikov lahko strnemo v tri točke (Olivier 1999, 180):
–
Tehnološki in umetnostni razvoj človeštva kažeta obstoj kontinuiranega napredka (Loi du progrès de l' humanité).
–
Če se vse družbe gibljejo po isti lestvici tehnološkega in civilizacijskega razvoja, je to zato, ker v primeru enakih potreb odkrijejo
identične rešitve (Loi du développement similaire).
–
Arheološki ostanki kažejo že v najstarejših družbah embrionične
oblike tehnologije, umetnosti in socialne organizacije, ki se v kasnejših družbah razvijajo (Loi d'unité psychologique de l' humanité).
Generalno njegove trditve izhajajo iz porevolucionarne intelektualne
tradicije, ki je poudarjala psihično enotnost človeštva ter je razliko v kulturah
videla zgolj v različnih vplivih geografskih okolij, hkrati pa je v vsaki družbi
videla vrojeno težnjo po razvoju ter boljši kontroli narave.
100
Odkritja v prostoru
in času
V
okviru zahodne civilizacije je bila Bibilja osnovni vir za razumevanje
sveta. Sinteza krščanstva in fragmenti antične tradicije, ki so pricurljali skozi srednji vek, so se znašli pred največjim izzivom za ohranitev
primata v trenutku, ko je renesančna strast za klasičnim vedenjem začela odkrivati vedno nove svetove v antični tradiciji. Vendar je potrebno opozoriti, da
poglavitni dejavnik ni bil humanistični navdih, ampak stremenje k ekonomskemu dobičku in verska reformacija (Davies 2001, 57). Temelječ na zmotni
premajhni Ptolomejevi kalkulaciji velikosti zemeljske oble, se je Kolumb
odpravil pridobivati bogastva vzhoda tako, da je odplul na zahod ter odkril
celino, ki je bila neznana tako cerkvenim očetom kot antičnim mislecem. V
obdobju neposredno po Kolumbovem odkritju, med leti 1492 in 1512, pa je
študij grških rokopisov motiviral Martina Luthra, da se je lotil ponovne formulacije krščanstva.
In prav ti dve spremembi sta povzročili, da je bilo potrebno ponovno definirati vse osnovne predpostavke bivanja, na katerih je temeljila evropska civilizacija – kreacijo, življenje in pojmovanje sveta. Sodobna znanost, kot jo
poznamo danes, se je tako razvila iz reformirane religiozne koncepcije razuma
ter racionalne akumulacije vedenja, ki so ga omogočila potovanja in odkritja.
Umetnost potovanj (ars apodemica, prudentia peregrinandi) je nastala
okoli leta 1570 na protestantskih univerzah severne Evrope. Predstavniki novega empirizma so se zavzemali, da bi potovanja z namenom izobraževanja pri
visokih krogih nadomestila romanja. Potovanja so bila v predindustrijski
družbi poglavitna metoda za spoznavanje socialne realnosti. Potujoči je zapustil okvir svojega življenja, okvir, ki ga je poznal in ga ni več rabil reflektirati, ter se je podal v neznano, kjer je srečal novosti, kjer si je začel postavljati
vprašanja. V 16. stoletju je vse več potujočih začelo svoja spoznanja zapisovati
odkritja v prostoru in
času
101
devet esejev o (skoraj) človeški podobi
– šlo je predvsem za spise, ki so služili izobraževanju in ki so bili zapisani v za
humanizem značilni tendenci k metodizaciji življenja – šlo je za povzdigovanje izkušenj in praktične uporabnosti vedenja ter zanikanje šolske znanosti
(Stangl 1981, 79–80).
Zaradi metodologizacije opisov so se začeli pojavljati sistematizirani
vprašalniki, na podlagi katerih naj bi pisci ustvarjali konsistentna besedila.
Prvo znano listo vprašanj, ki se nanašajo na pokrajinske in družbene značilnosti, je sestavil nizozemski humanist Hugo Blotius, ki je postal kasneje pod
cesarjem Maksimiljanom II. direktor dvorne knjižnice na Dunaju. Načrtoval
je centralno dokumentacijsko mesto človeštva, v katerega naj bi vsi potujoči
posredovali svoje prispevke – Museum generis humani europaeum. Nikoli izvedeni projekt je v svoji vsebini predstavljal prednika baročnih akademij
(Stangl 1981, 86).
Iz apodemike se je v 18. stoletju razvila posebna metodologija znanstvenih potovanj, ki je služila predvsem pridobivanju novih spoznanj in ne zgolj
izpopolnjenju lastne osebnosti, kot je bilo to v preteklosti. Odkritja sveta so
med drugim v Starem svetu ustvarila začudenje, tisti sentimentalno plemeniti občutek, ki so ga doživeli konkvistadorji, ko so se za trenutek ustavili na
svoji krvavi poti, prevzeti od presežka novosti ter začasnega vtisa ekonomske
neuporabnosti videnega. Gre za začudenje, ki je danes v medijih večinoma povezovano z otroki, neizobraženimi (to je revnimi), ženskami, čudaki ter nezahodnimi kulturami. Ter seveda umetniki oziroma z umetnostjo. Mary B.
Campbell je opozorila, da gre za obliko percepcije, ki je v našem obdobju ter
v razvitih družbah umetno povzročena s politično obstrukcijo dostopov številnih ljudi do sistematičnih razlag vzrokov in posledic – do sodobne znanosti, ter na drugi strani z odprtim izogibanjem ali zavračanjem pojasnitev znanosti (Campbell 1999, 5).
Seveda so bili razlogi za začudenje v zgodnjem novem veku dokaj podobni – pritok informacij ter distribucija informacij sta bila še veliko bolj
omejena. Pravzaprav je poglavje namenjeno procesu transformacije začudenja
v sublimno – procesu formiranja znanosti, ko se je začudenje spričo odkritih
novosti človeškega in živalskega sveta spremenilo v dostojanstveno strahospoštovanje viktorjanskih znanstvenikov do njihovih predmetov preučevanj.
Hkrati pa je upodabljajoča umetnost nudila možnost estetskega upora proti
realnosti. Na začetku 18. stoletja so angleški krajinski slikarji prikazovali pokrajino odprto kot v starih časih, čeprav je bila takrat že vsa prepredena z mejami in ograjami. Podobno so na predvečer industrijske revolucije ignorirali
porajajoče se industrijske obrate in odprto ostaja vprašanje, do katere mere je
prav izgradnja tovarn vzpodbudila krajinarstvo v likovni umetnosti (Burke
102
odkritja v prostoru in času
2001, 44). Vsekakor smo bili tedaj tudi priča razvoju etnografije – vede, ki je
iz ruralnega prebivalstva ustvarila varuhe narodne tradicije. V trenutku, ko je
industrijska revolucija ogrozila njihov način obstoja, jih je zgornji razred, ki
jih je stoletja opazoval kot groteskna bitja, začel vedno bolj humanizirati ter
celo idealizirati. Na drugi strani pa je potrebno izpostaviti tudi žanrski začetek njihove groteskizacije – začela se je v obdobju 14. in 15. stoletja, ko je prišlo do dokončne konsolidacije srednjeveških sistemov poselitve in so upodobitve kmetov, ki kažejo vulgarne geste, predstavljale najboljšo ilustracijo
razkoraka med mestom in podeželjem.
Eno od ključnih vlog pri formiranju viktorjanske metodološke rigoroznosti znanosti pa moramo priznati tudi kritičnosti razsvetljenstva. Jonathan
Swift je pod psevdonimom Lemuel Gulliver leta 1726 v več delih izdal Travels
into Several Remote Nations of the World. Delo, ki je kasneje postalo poznano
kot Guliverjeva potovanja. Zadnjo knjigo je namenil špekulaciji o odljudni
človeški naravi, ki je v resnici živalska (Cartmill 1993, 110). Ko je po brodolomu Guliver nasedel v deželi Houyhnhnm, je srečal nesrečna gola bitja imenovana Yahoo, ki so hodila po zadnjih nogah, svojo hrano nosila v usta s prednjimi nogami in imela zgolj na glavi kratko črno-rjavo ali rdečkasto dlako.
Bitja so služila kot tovorna živinčeta rasi plemenitih in izobraženih konj. Hitro lahko v njegovem opisu prepoznamo ljudi, ki so opisovani v slogu, ki je sočasno bil rezerviran za opisovanje opic v potopisih. In tudi izbira konj ni bila
naključna, saj so jih renesančni avtorji v delih o moralni filozofiji uporabljali
za metaforo o divjosti in neizobraženosti, v nasprotju z racionalnostjo ljudi
(Fernández-Armesto 2004, 92–94). Swift je na ironičen način obračunal s
srednjim vekom – oblika telesa ni nobeno zagotovilo sposobnosti duha. Yahoo je tisto, kar ostane če se človeku odvzame razum. Lahko bi rekli, da je utemeljil poglavitne značilnosti sodobne etnologije, saj je prikazal, da so kulturne in civilizacijske značilnosti lahko razvidne zgolj iz opazovanja socialnega
življenja in ne iz opazovanja telesnosti.
Melville J. Herskovits je menil, da koncepti človeške rase niso imeli direktnega pomena za Evropejce do konca 17. stoletja, ko so se le-ti začeli širiti
po svetu (Herskovits 1982, 5). V tem obdobju pride po času najbrutalnejšega
kolonializma do prevlade opisovanj domorodcev kot plemenitih divjakov.
Generalna kulturna funkcija konceptov je izhajala iz potrebe po poveličevanju lastnega načina eksistence s tem, da se ga je kontrastiralo z drugimi – realnimi ali izmišljenimi. Kultura, ki je poveličevala stvaritve Starega sveta in
vzdrževala podrejen položaj prebivalcev Novega, je bila le tako močna, kolikor je uspela v pravilnost fikcije, ki jo je prikazovala kot resnico, prepričati
najmanj vdane člane skupnosti. Tako lahko razumemo, da se je demitologiza-
103
devet esejev o (skoraj) človeški podobi
cija znanosti začela najprej na področju narave, nato se je dotaknila Boga in
šele nazadnje je zaobjela samega človeka (White 1972, 3–6).
Francozi in Angleži so se leta 1766 odpravili v Pacifik. S tem dejanjem se
začnejo velika potovanja 18. stoletja, ki so zahodnjakom dokončno odkrila
svet ter jih seznanila z obstojem in izgledom ljudi na vsej zemeljski krogli. Potrebnih pa je bilo še dobrih 100 let, da so se znanstveniki začeli organizirano
ter v okviru nacionalnih raziskovalnih programov ukvarjati s preučevanjem
odkritih skupnosti – Pariška Societé d' Anthropologie je bila ustanovljena leta
1859, Anthropological Society of London, ki se kasneje preimenuje v Royal
Anthropological Institute pa leta 1863 (Barnicot 1960, 24). Vendar bi bilo zmotno, če bi pričakovali, da nesistematičnega zbiranja predmetov, ki so v svojem
času imeli status spominkov, v nekaj naslednjih desetletjih pa so postali razstavni eksponati, ni bilo že prej. Naj omenim, da je James Cook imel leta 1769,
ko je priplul na Tahiti, s sabo Josepha Banksa, ki je na odpravi od staroselcev
kupil glavo nedavno pojedenega Maora.
Leta 1772 je pristala na plaži južne Tasmanije skupina Francozov, ki ji
poveljuje Marion de Fresne. Kasneje se je pojavila še skupina staroselcev, ki so
prišli pozdravit bele obiskovalce. Položaj je bil zanimiv, ker so domorodci prišleke očitno prepoznali kot ljudi, medtem ko so prišleki opisali domačine kot
črne barve, valovitih las in popolnoma gole. Skratka v očeh Evropejcev so
predstavljali manjkajoči člen med opicami in človeškimi plemeni (Fagan 1998,
15–16). Pri njihovem opisu domorodcev se vedno znova pojavlja enak način
opisovanja, kjer so primitivne rase opisovane kot vmesni člen, vendar tega pojma ne smemo v času pred uveljavitvijo darvinizma razumeti enako kot kasneje. Gre za statično vmesno pozicijo, ki jim je bila podeljena v velikem zaporedju bivanja – gradirane spremembe so bile že prej jasno določene, vendar so bile
te statične in nespremenljive – posledica stanja in ne spreminjanja značilnosti.
Na drugi strani pa je filozofska koncepcija umetnosti oblikovala vizualen izgled podob odkritih ljudstev. Grof de Caylus, slavni antikvar iz sredine
18. stoletja, je v svojih delih ugotavljal, da umetnost kaže podobo morale ter
duha nekega obdobja oziroma ljudstva. Še več, trdil je, da je včasih mogoče na
podlagi količine ter primitivnosti njihovih artefaktov določiti celo značaj
družbe (Haskell, 1993, 181). In tu se vmeša prava antikvarska tradicija – odkriti predmeti so vzbujali občutek primitivnosti in so služili za argumentacijo o
moralni nizkotnosti odkritih družb – posledično so družbe označevali kot
primitivne ter so jih morali upodabljati v skladu z vedenjem o stanju njihove
družbe. Sodobnemu gledalcu se zdijo take upodobitve, postavljene v imaginarno krajino, dokaj robate, vendar so postale široko sprejeto standardno
sredstvo za ilustriranje preteklosti.
104
odkritja v prostoru in času
Leta 1725 je Gian Battista Vico v Novi znanosti opisal divjaka kot naravnega
poeta. Zanj je bilo divjaštvo izhodiščno in nujno stanje za postopno doseganje človečnosti (White 1972, 29). Kasneje, leta 1762, je Adam Smith predstavil
stopnjeviti sistem, ki sta ga v naslednjem stoletju antropologija in arheologija
z veseljem sprejeli kot orodje, s katerim sta uredili kamnita orodja, keramične posode in kovinske predmete v razvojno, progresivno sekvenco: »Obstajajo štiri različna stanja, skozi katera se je razvijalo človeštvo – obdobje lovcev,
obdobje pastirjev, obdobje poljedelcev in obdobje trgovcev.« Posledično je bila
geografska oddaljenost od Londona ali Pariza prevedena v oddaljenost v času.
Lovce in nabiralce so prvi svetovni popotniki poznali z mejnih območij zahodnega sveta – z Aljaske, Ognjene zemlje, s Tasmanije in z Rta dobre nade.
Izdelovali so kamena orodja ter služili zgodnjim antropologom in arheologom za materializacijo njihovih predstav o prazgodovini (Gamble 1997, 6–7).
Tako je James Prichard leta 1813 v svojem delu Research into the Physical History of Mankind napisal, da je moral biti prvobiten človek temnopolt, kraj
»stvarjenja« pa naj bi se po njegovem prepričanju nahajal nekje med Kavkazom in Hindukušem (Barnicot 1960, 25).
Pri formiranju prave znanstvene antropologije ter širšega pogleda na
svet pa je imela pomembno vlogo kratkotrajna organizacija, ki je nastala kot
eden izmed državljanskih projektov zanosa francoske revolucije ter je zamrla
skupaj s koncem napoleonskega obdobja – v Parizu je bila leta 1799 ustanovljena Societé des Observateurs de l'Homme. In že leta 1800 je Nicholas Baudin
predlagal odpravo v jugozahodno Avstralijo, da bi preučil Avstralce, in sicer
»njihove fizične, intelektualne in moralne vidike«. Za potrebe odprave je Joseph Marie de Gérando sestavil navodila za opazovanje divjakov (Stangl 1981,
91). Prvi je predlagal učenje njihovih jezikov ter menil, da bo Baudinova odprava potovala v kraje, ki so »zaostali v času«. Sočasno pa je Georges Cuvier
dodal memorandum o potrebi po skeletnih delih. Predlagal je zbiranje lobanj,
obiskovanje ter plenjenje grobišč in kuhanje glav domorodcev, ubitih v spopadih. Cuvierjev in Degrandojev memorandum so izročili študentu medicine
Françoisu Peronu, ki je bil član Baudinove odprave. Vendar se Peron ni natančno držal prejetih navodil, ampak je sklenil, da se bo posvečal predvsem
merjenju telesne moči posameznikov, kajti verjel je, da se pozicija na kulturni
lestvici pri neki družbi ujema s fizično močjo (Fagan 1998, 148–150).
V navodilih za opazovanje ter v resnični realizaciji prve namenske odprave, katere cilj je bil antropološko preučevanje, se pojavita dva temeljna koncepta, ki bosta nadaljnjih 200 let zaznamovala diskusije v kulturni ter fizični
antropologiji. Kulturna nerazvitost in prostorska oddaljenost od krajev razvoja zahodne civilizacije postaneta sinonim za preteklost – na diskrimina-
105
devet esejev o (skoraj) človeški podobi
torni ravni so tehnološko manj in drugače razvite družbe potisnjene v preteklost in izločene iz sodobnega sveta, na pozitivistični ravni pa je etnografski
paralelizem med sodobnimi primitivnimi družbami ter preteklostjo ponudil
metodološko orodje za rekonstrukcijo arheološke preteklosti. Fizična moč pa
je postala alternirajoče zlorabljen sinonim za povezavo s kulturnimi kapacitetami – odvisno od motivov so avtorji veliko fizično moč primerjali z brutalno
primitivnostjo, hkrati pa pervertirajoč svoje lastne koncepte manjšo fizično
moč s telesno in posledično kulturno šibkostjo.
Za razumevanje začetka devetnajstega stoletja pa je potrebna vsaj minimalna ocena politične situacije v Evropi in po svetu ob koncu osemnajstega
stoletja. Njegov konec zaznamujejo revolucije – med 1776 in 1782 v angleških
kolonijah na ameriških tleh, od 1789 do 1794 v Franciji in med 1791 do 1804
na Haitiju (St. Domingo). V vseh so bile angleške vladne sile vpletene v kontrarevolucionarne poskuse. Za nameček pa se je leta 1798 začela tudi velika
vstaja na Irskem, ki jo je angleška vojska zgolj s težavo zadušila (Allen 1994,
91–92). Posledično je bilo zaradi političnih razmer gonilo znanstvenega razvoja ter vzpostavitve drugačnih etičnih pogledov na človeštvo vsidrano v francosko visoko družbo – Francozi so postali nosilci hkratne romantizacije in demonizacije koncepta divjosti, kakršen je bil v uporabi v prejšnjih stoletjih.
Pravzaprav je bila moderna družba formirana skozi konstitutivno dejanje antropologije – etnografska sedanjost pri opazovanju tujih družb ne omogoča zgolj opazovanja svoje lastne preteklosti, ampak omogoča tudi diferenciacijo opazovalca od opazovanega. Evropski bralci zgodovinskih in
etnografskih zapisov so obstajali v zgodovini – ljudstva po svetu pa so doživela svojo metamorfozo v historične skupnosti, ko so jih Evropejci kot ilustracijo določenih minulih trenutkov evropske zgodovine vključili v svoj historični
sistem (Campbell 2004, 65).
V istem obdobju pa je v Evropi, med 16. in 18. stoletjem, prišlo do preobratov, ki so ustvarili sodobne discipline zgodovinskega in arheološkega dela.
Vzporedno z odkrivanjem antičnih civilizacij Sredozemlja je v osrednji in severni Evropi prišlo do razmaha preučevanja lokalnih starin, sočasno so se izoblikovali tudi že literarni žanri za predstavitve starin (Schnapp 2002, 137):
106
–
topografske študije so obravnavale starine na določenem geografskem področju;
–
sistematične razprave so delile in obravnavale starine glede na tipe
in oblike;
–
katalogi zbirk so predstavljali skupke različnih tipov, ki so bili
odkriti skupaj oziroma so se nahajali v skupni zbirki.
odkritja v prostoru in času
In začeli so se odpirati veliki muzeji – muzeji z namenom. Če je bil namen
Versailla v tem, da bi zabrisal spomin na despotske ekstravagantne monarhe,
ki so živeli izolirano od svojih podložnikov, je bil namen ustanovitve Germanskega nacionalnega muzeja v Nürenbergu 15. junija 1853 ustvariti in proslaviti zgodovino naroda, ki še ni obstajal. Gre za ključen primer državnega posega v zbiranje starin, na podlagi katerih naj bi ustvarili nacionalno identiteto.
Dejavnik, ki je poživil dogajanja, je bila serija melodramatičnih zgodovinskih
fresk Wilhelma von Kaulbacha, katerih namen je bil pričarati obiskovalcem
vtis soudeležbe pri usodnih dogodkih v zgodovini nemškega naroda (Haskell
1993, 282–287).
Kljub neuspehu leta 1848 je politična agitacija, predvsem intelektualno
podprta, promovirala idejo, da so predvsem v preteklosti vsi Nemci bili združeni v enotno ljudstvo – v Volk. Gre za tradicijo, ki je ljudstvo pojmovala kot
naravni fenomen ter ga ločevala od politično in intelektualno ustvarjene nacije. Tradicija je temeljila na izpeljavi Johanna Gottfrieda Herderja, ki se ga
navadno navaja kot nasprotnika univerzalnega racionalizma. Zanj je bilo vsako ljudstvo nosilec specifičnega duha, ki je prežemal vsakega člana s svojo obliko in vitalnostjo, povezave, ki so posameznika vključevale v širšo kolektivno
dušo ljudstva, pa so temeljile na bioloških značilnostih. Herderjeva inspiracija je bil vitalist Albrecht von Haller, ki je opisoval cel skupek vitalnih sil, ki so
poganjale posameznikovo psihologijo, posameznike vezale v ljudstvo, ljudi
povezovale s pokrajino, pokrajino z naravo, naravo z vesoljem … (Wolf 1999,
210–211). Za razliko od francoskih in angleških razsvetljencev, ki so človeka,
tvorca industrijske družbe, prikazovali kot zmagovalca nad naravo, je nemško
razsvetljenstvo prikazovalo izvorno nemško ljudstvo kot živeče v idiličnem
sožitju z naravo.
Povsem pa se je pozicija spremenila na začetku 19. stoletja. Če je Herder
menil, da so številna ljudstva v svojem principu enakovredna, je bil Johan
Gottlieb Fichte glasnik novega obdobja po vojaškem porazu pruske vojske
leta 1806. Pozimi 1807/1808, ko je javno predstavil serijo predavanj z naslovom
Reden an die deutsche Nation, je bil Berlin pod francosko zasedbo in Fichte je
vzpodbudil novi nacionalizem, ki si ni prizadeval zgolj za osvoboditev izpod
Francozov, ampak je trdil, da so Nemci prvobitni in nepokvarjeni Urvolk, ki
je poklican, da bo obnovitelj naravnega reda na svetu (Wolf 1999, 211). Sočasno pa je emancipatorni intelektualni zagon posledic francoske revolucije privedel do popolnoma novih struktur razmišljanja v Franciji. George Cuvier je
položil temelje primerjalne anatomije in paleontologije ter s tem omogočil v
prihodnosti prepoznavo obstoja človeških fosilov.
107
devet esejev o (skoraj) človeški podobi
V Veliki Britaniji pa je prišlo tudi do velikih sprememb v geologiji. Ključna osebnost angleške geologije v devetnajstem stoletju je bil Charles Lyell. Po
osnovni izobrazbi je bil sicer pravnik, vendar je med leti 1830 in 1833 v treh
zvezkih izdal delo Principles of Geology. Njegova prevladujoča metodologija, ki jo je vpeljal, je bila uniformitarianizem – prepričanje, da je razlaga sprememb v preteklosti referenca na sedaj delujoče vzroke. Oziroma, ker procesi
v preteklosti niso opazljivi, lahko opazujemo zgolj posledice, torej se vsi procesi v preteklosti lahko pojasnijo s sedanjimi. V zgodnjem obdobju svojega
delovanja je zanikal možnost razvoja življenja – ker zanj ni videl dovolj podatkov. Prav tako je predvideval, da se živali pojavijo perfektno prilagojene
na obstoječe okolje – predpostavka, ki onemogoča evolucionistično predpostavko o adaptaciji kot gonilu razvoja. Sredi 19. stoletja pa je podlegel prepričanjem svojega prijatelja Charlesa Darwina. Leta 1862 je izdal On the Geological Evidences of The Antiquity of Man – delo, v katerem je najbolj radikalno
predstavil svoje prepričanje, da je kot posledica razvoja znanosti že okoli leta
1800 bila verjetnost 5.000-letne zgodovine človeštva vse manjša. S prestopom
v evolucionistično teorijsko okolje je Lyell sicer osebno izgubil argumente za
cikličnost sprememb (izhajajoče iz geoloških razprav), vendar je ohranil uniformnost stopnje sprememb – evolucionizmu je dodal gradualizem in s tem
legitimiziral dolgo, v nedoločljivo preteklost segajočo kronologijo človeštva
(Gould 1991a, 104–173).
Ker je geologija tvorila eno izmed osnov za vzpostavitev evolucionizma
kot globalno prevladujočega miselnega sistema, ne moremo nikakor zanemariti vloge, ki jo je imela upodobitev narave pri vizualni ilustraciji dogajanj v
preteklosti. Pred 18. stoletjem so evropski pesniki in umetniki še vedno pojmovali gore kot zlovešče ter so raje slavili pastoralne in poljedelske prizore, ob
koncu stoletja, z nastopom romantike, pa se je usmeritev spremenila. Evropejci so začeli uživati v strahospoštovanju ter občutju nepomembnosti, ki so ju
začutili v prisotnosti neobvladljivih sil narave. Narava je postala vizualno zanimiva ter predvsem postala je izpovedna – služila je za slikanje občutij ter dopolnjevanje dramatike samega dogajanja.
Tako pojmovanje narave se je sredi 19. stoletja zlilo z evolucionističnimi nazori, ki so v naravnih dejavnikih videli silo, ki spreminja podobo sveta
ter žene napredek. Prav vera v napredek je bila takrat dokaj nova – vse do sedemnajstega stoletja so misleci menili, da se je zlato obdobje razcveta civilizacije, družbenih institucij ter navad nahajalo v preteklosti ter da so od takrat
zgolj priča dekadenci. Začetki geologije in paleontologije pa so pokazali prav
nasprotno – zbirke fosilnih ostankov nekdaj živečih organizmov so pokazale,
108
odkritja v prostoru in času
da so primitivne oblike življenja nasledili vedno bolj kompleksni organizmi,
ki so s časom postajali vedno bolj modernega izgleda.
Reakcija na porajajoči se evolucionizem je bila tako znanstvena kot tudi
širša. V svoji noveli Tancred je leta 1847 Benjamin Disraeli posmeh o spreminjanju oblik življenja položil v usta ostareli dami (Cartmill 1993, 128). Kasneje je leta 1864 svoj govor proti darvinizmu v Oxfordu zaključil s stavkoma:
»Vprašanje je takole: je človek opica ali angel? Moji gospodje, jaz sem na strani
angelov.« (Janson 1952, 13.) Vendar pa vehementno povzdigovanje ljudi nad
živali ni bilo zgolj teološka predpostavka, ki je skušala vzdrževati pozicijo, ki
jo je zagotavljala božanska kreacija. Tudi razsvetljenska tradicija je narekovala
nujnost priznavanja ločevanja ljudi oziroma civiliziranih ljudstev od narave.
Tako je v III. poglavju Eseja o podrejenosti žensk John Stuart Mill Angleže
proglasil za tisto ljudstvo, ki najtežje presoja o tem, kaj je naravno in kaj ni,
kajti po njegovem prepričanju naj bi se prav slednji najbolj oddaljili od naravnega stanja – postali naj bi največji proizvod civilizacije in discipline (Mill,
Taylor 2005, 80–81). Seveda ne smemo njegove izjave opazovati v naravoslovni perspektivi, ampak kot apologetiko in poveličevanje uspešnosti viktorjanske tehnološke revolucije, ki je Veliki Britaniji zagotovila vlogo osrednje ekonomske velesile – velesile, ki je za ustrezno delovanje potrebovala racionalno
strukturiran državni represivni aparat, ta pa je temeljil na ideoloških predpostavkah o angleški superiornosti ter brezpogojni racionalizaciji vsega družbenega sistema.
Če se vrnemo k Disraelijevim karikaturam, se moramo zavedati, da so
zgolj bled odsev vznemirjenja, ki je pretreslo angleško družbo, ko se je začelo
v strokovnih ter posledično v vedno bolj laičnih krogih govoriti o evolucionizmu. Zavračanje je bilo del politike, kajti evolucionistične ideje so bile povezane z materializmom in radikalizmom, kar je posledično pomenilo, da so
uveljavljeni intelektualci in oblastniki obdobja videli v njih grožnjo religiozni
pravovernosti ter socialni stabilnosti, iz katerih so izhajali privilegiji vladajočega razreda.
Liberalcem ni ostalo drugega, kot da so se združevali v profesionalna
društva in v šestdesetih letih devetnajstega stoletja je v enem samem desetletju prišlo do ustanovitve številnih društev po Evropi, ki so se deklarirala izključno za antropološka (Müllauer-Seichter 1995/96, 84). Vendar so bila antropološka društva, katerih sestavni del in namen je bilo tudi preučevanje
prazgodovine, kot tudi sočasni muzeji, ustanovljena v različnih družbenih
kontekstih. Osrednjo Evropo je zaznamoval v devetnajstem stoletju predvsem
ekspanzionistični duh pruskega militarizma, ki je oblikoval politično ozračje.
V Nemčiji je frankfurtski narodni zbor poskušal po neuspešni marčni revolu-
109
devet esejev o (skoraj) človeški podobi
ciji leta 1848 obnoviti nemško cesarstvo, vendar z liberalno meščansko ustavo.
Tudi ta poskus je bil nasilno zatrt in ko je leta 1862 oblast v Prusiji dejansko
prevzel kancler Otto von Bismarck, je postalo poglavitno vprašanje rešitev avstrijsko-pruske delitve vpliva. Usoda je bila določena po avstrijskem porazu
leta 1866 pri Hradcu Králové, kar je v Avstriji vodilo do statusnega izenačenja
Avstrije in Madžarske, Bismarck je dominiral v Severnonemški zvezi, po porazu Francije pri Sedanu leta 1870 pa je 18. januarja 1871 v Versaillu bilo razglašeno Nemško cesarstvo (Wernhart 1995/96, 1). V tem okviru je bila Avstro-Ogrska skupaj s kronskimi deželami katoliška zveza, katere cesar Franc Jožef
I. je veljal za patrona katoliške cerkve ter je bil po svojih prednikih tudi dedič
naslova Jeruzalemski kralj. Na drugi strani pa je kljub pruskemu militarizmu
protestantsko Nemško cesarstvo vsaj v akademskih okvirih zaznamoval liberalizem. Navdušenost nad liberalizmom ter idejo o vsenemški enotnosti pa je
v Avstriji predvsem potlačil spomin na poraz v sedemtedenski vojni.
Ko se je v Berlinu začelo razpravljati o ustanovitvi podružnice Antropološkega društva na Dunaju, so tam pohiteli ter 13. februarja 1870 ustanovili
Anthropologische gesellschaft in Wien, društvo, ki je vse do leta 1877 imelo celo
svoj muzej, kasneje pa je svoje zbirke ter knjižnico pripojilo cesarskemu Naravoslovnemu muzeju, ki so ga začeli na Dunaju zidati leta 1871. Avstrijska nacionalna muzeja, Kulturnozgodovinski in Naravoslovni, sta nastala kot imperialna demonstracija moči, blišča, umetnosti ter znanstvenega in kulturnega
napredka v trenutku, ko je avstrijska monarhija doživljala svojo največjo krizo
doslej. Proces ustanovitve muzejev se je začel že leta 1857, ko je cesar odobril
urbanistično širitev mesta Dunaja. Oba muzeja sta dobila najbolj prominentno pozicijo ob Ringstrasse nasproti Hofburga – na mestu, kjer naj bi se po izvirnih načrtih nahajala sedeža cesarske garde ter cesarsko-kraljeva Generalkomando. To posebno mesto sta zasedla muzeja v obdobju ustanavljanja
nacionalnih zbirk, ko je v avstrijski politiki prišlo do strastne vere v znanstveni ter duhovni napredek človeštva. Gre za obdobje, ko je tehnološki razvoj
prodrl tudi do široke javnosti ter temeljito spremenil način življenja in industrijske produkcije, pri čemer je prav razvoj znanosti kot oblike usmerjenega
odkrivanja in razvoja tehnike bil deležen skoraj kultnega čaščenja (Heinrich
1995/96, 11–12). Pet let kasneje je nalogo priprave znanstvenega koncepta naravoslovnega muzeja prejel Ferdinand von Hochstetter, ki je bil rektor cesarsko-kraljeve Tehnične visoke šole ter med ostalim tudi učitelj prirodoslovnih
predmetov kronskega princa Rudolfa.
Pripravljeni načrt je 29. aprila 1876 potrdil cesar Franc Jožef I. V njem je
von Hochstetter oblikoval Antropološko-etnološki oddelek tako, da je tvorila prazgodovinska zbirka vezni element med geologijo in zgodovino, antropo-
110
odkritja v prostoru in času
loška zbirka pa je tvorila vezni element z biologijo. Taka umestitev je bila za
tedanje obdobje popolnoma ustrezna, saj so večino antropologov tvorili medicinci, prazgodovinarji pa so bili večinoma amaterji ter geologi. Pravzaprav
so prav na Dunaju odprli na univerzi prvo profesorsko stolico za prazgodovino. Leta 1892 jo je zasedel Moritz Hoernes, ki je deloval od leta 1885 kot neplačani sodelavec ter od leta 1889 kot asistent v naravoslovnem dvornem muzeju (Heinrich 1995/96, 15).
Drugi dejavnik demonstracije moči, s katerim je želela Avstro-Ogrska
ublažiti katastrofalne posledice vojne proti Prusiji, prikazati gospodarski zalet
monarhije ter njeno vlogo velesile v Evropi, je bila tudi organizacija svetovne
razstave na Dunaju leta 1873. Posledično je želelo sodelovati z razstavnimi eksponati tudi Antropološko društvo, da bi »poučilo široke množice o razvoju
znanosti, vzpodbudilo preučevanje strokovnjakov, širilo antropološka znanja ter
pridobilo nove prijatelje teh raziskav«. Razstava je bila pridružena delu, ki so
ga organizirale visoke šole in kljub pohvalam je bila deležna tudi številnih kritik zaradi svoje prostorske razbitosti, prav tako pa naj bi bile prepoznavne
zgolj vitrine, ki so vsebovale večje število arheoloških predmetov (Heinrich
1995/96, 19–22). Na naslednji svetovni razstavi leta 1878 v Parizu je bilo antropološko društvo zaradi takratne priključenosti zbirk k Naravoslovnemu muzeju zastopano zgolj s predstavitvijo publikacij, obsežno zbirko prazgodovinskih arheoloških najdb in osteološkega materiala pa je predstavil
cesarsko-kraljevi Naravoslovni muzej (Heinrich 1995/96, 27).
Sočasno, ko so na Dunaju in v Parizu prvič predstavljali prazgodovino in
antropologijo človeštva, ter poskušali vzbuditi zanimanje pri širokih množicah, se je v Veliki Britaniji začela intelektualna revolucija, ki je usodno zaznamovala svetovno dogajanje v naslednjem stoletju – rojeval se je evolucionizem.
Najbolj izpostavljeno osebo tega procesa nedvomno predstavlja Charles
Darwin, vendar so številni avtorji opozorili, da se njegova zamisel ni pojavila v
svetu, ki bi bil popolnoma nepripravljen na teorijo o razvojnih spremembah.
Svet teorije morda ni želel sprejeti, toda težko bi rekli, da znanstvenikom niso
bili poznani dokazi, ki jih je Darwin uporabljal v podporo svoje teorije. Njegovo delo The Origin of Species ni zaslovelo zgolj zato, ker bi bil avtor spoštovan
naravoslovec, ki bi imel velik vpliv na znanstveno srenjo, ampak ker je svoje ideje zgovorno dokumentiral ter natančno opisoval (Tattersall 1999a, 21). Na drugi strani pa je predvsem opisal tisto, kar so vsi počeli, oziroma mehanizme, na
katerih je temeljila angleška agrikulturna revolucija 19. stoletja – zgolj za razliko od drugih je principe postavil v globalno perspektivo (Shipman 2002, 21).
Do leta 1856 so prijatelji ohrabrili Darwina, da bi objavil svoja dognanja
(Davies 2001, 63). V trenutku, ko je dokončal deset poglavij knjige, je prejel
111
devet esejev o (skoraj) človeški podobi
pismo mladega naravoslovca Alfreda Russela Wallacea, ki je delal na Borneu
in mu je predstavil svoje poglede, v katerih je prav tako prišel do zaključkov,
ki so ustrezali Darwinovim sklepom o naravni selekciji. Za sledeče srečanje
Linnaean Society sta sicer pripravila skupen prispevek, vendar ga je Darwin
opremil s povzetkom pisma, ki ga je pred časom poslal botaniku Asi Grayu,
da bi dokazal svoj kronološki primat nad idejo. Nato je dokončal The Origin
of Species, ki je bila prvič izdana 24. novembra 1858 in razprodana istega dne.
Ko se je naslednje leto poleti v Oxfordu srečala British Association for the
Advancement of Science, je bila v ospredju razprava o slednjem delu. Več kot
700 poslušalcev je pričakovalo soočenje škofa Samuela Wilberforca in Thomasa Henryja Huxleya. Opis dogodkov, ki so sledili, je bil navadno povzet po
biografijah Darwina in Huxleya, ki sta ju napisala njuna sinova dobrega četrt
stoletja kasneje ter opisujejo retorično zmago slednjega. Sam izhod besednega
dvoboja se je prevesil v Huxleyjev prid, ko je škof grobo prekršil pravila viktorjanske etike in vprašal, ali izvira nagovorjeni iz opice po dedkovi ali babičini strani. Noben gentleman ne bi smel prekršiti nenapisane konvencije, po
kateri je strogo prepovedano v javnosti neutemeljeno obrekovati damo
(Shipman 2002, 59).
Preverba virov oziroma pričevanj očividcev, ki so spremljali znanstveno
plat razprave, pa je pokazala dokaj nasprotno situacijo. Stephen Jay Gould je
dogodek razložil z dejstvom, da je Huxley promoviral rezultat, ki je ustrezal
njegovim ciljem, ter je v trenutku, ko je narekoval spomine sinu, v njegovem
spominu verjetno že zbledel spomin na resnične dogodke (Gould 2001b, 398).
Gre za arhetip splošnega prepričanja o naravi znanosti – slava in pomen dogodkov se skrivata v širšem kontekstu. Ker se je evolucionizem izkazal za neovrgljivo teorijo ter se prelevil v dominantno paradigmo, so bili končnemu
stanju nekoliko prikrojeni spomini ključnih akterjev. In Huxley je bil najbolj
elokventen govornik, ki ga je evolucionizem kadar koli imel. Vendar ga je njegov radikalni antiklerikalizem vodil do brezkompromisne pozicije, da je religija sovražnik znanosti.
Njegov najpomembnejši prispevek k razpravi pa je bila leta 1863 izdana
knjižica esejev Evidence as to Man's Place in Nature, katere namen je bil s pomočjo primerjalne anatomije pokazati, da so velike, človeku podobne opice,
bolj podobne ljudem, kot pa drugim opicam (Tattersall 1999a, 25). Sestavljena
je bila iz treh poglavij, pri čemer je v prvem opisal zgodovino raziskovanja
opic, v drugem je predstavil sodobno poznavanje embriologije in ontogenije,
v tretjem pa je predstavil tedaj znane fosilne ostanke ljudi. Predvsem je prvič
jasno predstavil anatomsko in paleontološko, da so ljudje del narave, natančneje zgolj še ena primatska vrsta (Shipman 2002, 67–68).
112
odkritja v prostoru in času
Pri tem se je posvetil predvsem tedaj poznanima lobanjama iz Engisa in iz
Neanderthala. Pri opisu slednje je reproduciral dolg povzetek razprave Hermanna Schaaffhausena, kjer je ugotavljal, da taka oblika lobanje ni poznana
niti pri najbolj barbarskih rasah, da je iz časa predno so ozemlje poseljevali
Kelti in Germani, ter da sodi v obdobje, ko so zagotovo še živele diluvialne živali (Huxley 2001, 130–132). Sam pa je zaključil, da nas doslej odkriti človeški
ostanki ne vodijo nič bližje k starejši pitekoidni varianti, iz katere so se razvili. Prav tako pa je v skladu z evolucionističnim prepričanjem svojega obdobja
izpostavil, da sočasni divjaki izdelujejo podobna kamnita in koščena orodja,
kot so jih izdelovali prazgodovinski ljudje, kar vodi k domnevi, da se načini
življenja ter njihove navade niso spremenile (Huxley 2001, 160–162).
Knjiga je izšla v dokaj neugodnem trenutku – ameriška državljanska
vojna je zaprla bombažne mline Lancashira in prekooceanska trgovina s knjigami je bila v zatonu. Ekonomske napovedi so bile slabe in za knjigo, ki naj bi
bila namenjena srednjemu sloju, so domnevali, da je obsojena na propad. Vendar je bil Huxley ime, ki je obljubljalo prodajo in kljub ceni 6 šilingov je moral založnik že v prvem mesecu pripraviti naslednjih 1000 izvodov. Danes
zgodovinarji radi izpostavljajo, da so knjige v tem trenutku postale ceneno tržno blago in da so se ljudje začeli zanimati za izvor človeštva, hkrati pa pozabljajo, da je v istem obdobju za isto ceno natalski škof John William Colenso
prodal desetkrat več izvodov svojega Pentateucha, kjer je pojasnjeval svetopisemsko genezo. Kljub vsemu je takrat mit o Genezi pomenil veliko več kot
resnica o neandertalcih (Desmond 1997, 312–315).
Darwinova in Huxleyjeva genialna ugotovitev ni bila v priznanju bližnje sorodnosti med ljudmi in opicami, ampak v obratu srednjeveške tradicije. Sorodnost je bila že dolgo poznano dejstvo, problematična je bila narava
odnosa. V nasprotju s srednjeveško pozicijo opice niso degenerirani potomci
ljudi, ampak so v darvinistični pojasnitvi nerazviti predniki. In ljudje so podvrženi delovanju istih naravnih zakonov. Tako za evolucionistično paradigmo
ekonomsko manj razvita ljudstva in drugačne rase niso degenerirane, ampak
so manj razvite. Znanstveno argumentirani vzrok se je sicer spremenil, diskriminacija pa je ostala enaka.
Opazovano iz naše perspektive ni nič čudnega, vendar pozabljamo, da
smo produkt intelektualnega sveta, utemeljenega na evolucionistični paradigmi, ki je takrat nastajala. Ključni problem Darwinove teorije v času njene
objave je bil razkorak s sočasno znanostjo – predvsem geologijo. Proces, kot je
naravna selekcija, očitno potrebuje veliko časa, čas pa je kategorija, ki je najbolje zaobjeta prav v geologiji. V prvi izdaji Origin je Darwin sam izračunal starost Sussexa, podatek, ki ga je v naslednjih izdajah opustil, vendar je zaradi
113
devet esejev o (skoraj) človeški podobi
domnevnih 300 milijonov let prišel v konflikt z drugimi znanstveniki. Primat v znanosti je takrat vodila fizika in prav William Thomson (kasneje Lord
Kelvin), je izračunal, da je glede na stopnjo hlajenja zemlja stara zgolj 25 milijonov let, število, ki je veliko manjše od Darwinovega, predvsem pa obdobje,
ki je prekratko za delovaje naravne selekcije. Problem je bil še toliko bolj pereč,
če opozorimo, da je bil Thomsonov najboljši študent v tem obdobju prav George Darwin, Charlesov in Emmin sin, ki je očetu vztrajno posredoval podatke o delu svojega mentorja (Ruse 1999, 64–65).
Da bi razumeli problematičnost tega konflikta, moramo osvetliti ozadje
– kljub splošnemu prepričanju se je biblijska kronologija kreacije rodila dokaj
pozno – vrhunec so analize dosegle šele dobro stoletje pred Darwinom. Najnantančnejši teološki tolmač starosti stvarjenja je bil verjetno John Lightfoot,
eden izmed ustanoviteljev The Linnean Society of London, ki je izračunal, da
je bil človek ustvarjen 23. oktobra leta 404 pred našim štetjem ob devetih zjutraj (Murray 1948, 6). Dobro tisočletje obstoja se institucionalizirano krščanstvo očitno sploh ni preveč zanimalo za linearna časovna razmerja, ki bi pojasnjevala starost kreacije. Ne zgolj, da je bila doumljivost kreacije božanska
domena, tudi njen čas je obstajal izven realnih okvirjev. Kot je opozorila Pat
Shipman, je bila v Darwinovi teoriji skrita moč uničenja – uničila je svet, ki je
obstajal pred letom 1859. Dokončno je obračunala z idejo o človeški izjemnosti ter različnosti od primitivnejših bitij na svetu, predpostavljajoč koherenco in konsistenco nas je povezala z vsemi oblikami življenja, poudarjala je
fizično ter ignorirala moralno, intelektualno in spiritualno komponento, ki
jo je poznala zgodnjeviktorjanska družba. Predvsem pa je zanikala, oziroma
zdelo se je, da zanika nauke krščanske cerkve, na katerih je temeljila tedanja
družba (Shipman 2002, 24).
Ta je bila v 19. stoletju predvsem mehanizem svetovne ideološke dominance. V obdobju tik pred globalizacijo evolucionizma se je v teoloških krogih radikaliziralo vprašanje, povezano s stvarjenjem. Kakšen človek je bil
ustvarjen? In če je bil telesno tak kot cerkveni ideologi, ali so drugačni ljudje
posledica ločenih stvarjenj? Tako je začetek novega veka zaznamovala razprava o pogostosti stvarjenja, ki je udeležence razdelila v dva tabora. Monogenisti
so zagovarjali trditev, da je bilo stvarjenje samo eno ter da so posledično ljudje
poselili cel svet in se pod vplivom okolja spremenili. Poligenisti pa so trdili, da
je bilo stvarjenj več. Vsako stvarjenje je proizvedlo par, ki ga je Stvarnik v svoji
modrosti vstavil v okolje, ki temu paru ustreza. Kljub navidezni kontradiktornosti sta oba sistema enotno funkcionirala kot aparat evropskega zatiranja celotnega preostalega sveta. Če so se ljudje spremenili, so degenerirali od prvotnega rajskega ideala, ki je bil seveda evropski. Če pa je bilo več stvarjenj, pa je
114
odkritja v prostoru in času
bilo jasno, da so ljudje že izvorno različni in je evropska prevlada spet posledica evropske civilizacijske in kreativne premoči nad drugačnimi. Premoč ne
izhaja iz kontinuitete ekonomskega razvoja, ampak od vrojenih, od Boga danih razlik (Kavur 2002, 23).
Argumentacija se je vrtela v krogu, dokler ni Darwin izdal The Origin of
Species. Njegova glavna inovacija je bila vpeljava koncepta nasledstva z modifikacijo, to je predpostavko, da je naravno, da biološke vrste niso statične, ampak se v generacijah spreminjata njihov videz in obnašanje, kot gonilo, ki je
tvorilo spremembe, pa je vpeljal aksiomatsko načelo boja za preživetje. V okrilje takega teorijskega sistema je Huxley uvrstil še človeka med živali ter ga
podredil univerzalnim zakonom evolucije. Na podlagi istih zakonov ter anatomske primerjave med opicami in ljudmi je obrnil srednjeveško prepričanje
in je človeku podobne opice rehabilitiral s pozicije gozdnih degenerirancev ter
jih ustoličil kot gozdne predhodnike – prednike, iz katerih nas je izoblikovalo nasledstvo z modifikacijo. Kljub poznavanju dokazov ter njihovi omembi
pa ni izpeljal prikaza tega procesa. Prvo desetletje darvinizma še ni rodilo paleoantropologije – spremenilo pa je teologijo.
Morda pa je v mitologijo o znanosti posegel prav Darwinov konec. Ko je
leta 1882 umrl, se je takoj začela uspešna kampanja, ki jo je podprlo 19 članov
parlamenta in katere namen je bil pridobitev dovoljenja od dekana Westminsterske opatije, da bi se Darwina tam pokopalo. V grob so ga položili ob Isaacu Newtonu in Michaelu Faradayju ter s tem sicer potrdili njegov izjemen pomen za znanost svojega časa, vendar pa se moramo zavedati, da kljub vsemu
gre za dokaj nenavaden izbor končnega počivališča za konvertita, ki je v največji meri uspel vreči z oblasti ustaljeni religiozni svetovni red.
V obdobju pred pojavom darvinizma se je spremenilo tudi teološko
ozračje. Po letu 1840 je močno začel prevladovati poligenizem, ključne argumente pa je ponudila arheologija. Analize v Egiptu odkritih človeških ostankov, ki se jih je lahko v skladu z biblijsko kronologijo uvrstilo v čas okoli 2500
pred našim štetjem, so pokazale obstoj rasnih razlik v človeških populacijah.
Če bi bilo človeštvo ustvarjeno šele nedavno, enostavno ni imelo časa, da bi
razvilo takšne razlike. Na eni strani je zaradi pomanjkanja časa ter ob sočasnem vztrajanju pri pravilnosti biblijske kronologije v sredini 19. stoletja prevladal poligenizem, na drugi strani pa so se monogenisti bili prisiljeni odreči
pravilnosti biblijske kronologije – egipčanske lobanje so spodkopale avtoriteto Geneze. Da bi lahko ohranili enotno stvarjenje, so ga morali potisniti v nedoločen čas v preteklosti (Kavur 2002, 24).
S tem so neposredno odprli vrata evolucionizmu. Osnova poligenizma,
pa četudi v luči degeneracionistične teorije, je predpostavljala, da se je člo-
115
devet esejev o (skoraj) človeški podobi
veštvo razvilo iz ustvarjenega para. Variabilnost danes živečih populacij je izhajala iz postopnega spreminjanja – Darwin torej ni povedal nič novega. Vendar se je v Evropi na višku imperialistične mrzlice zdelo, da se je to dogajalo
nekje drugje – na robu civilizacijskega in ekonomskega sveta 19. stoletja. Potrebna je bila novost – darvinizem je nudil teorijski okvir, sedaj je bilo potrebno vanj vključiti obstoječe najdbe iz Evrope.
Ključne poteze prazgodovinske arheologije se izoblikujejo sočasno z
uveljavitvijo evolucionizma. John Lubbock, baron Avebury je bil Darwinov
sosed ter zraven Huxleyja največji popularizator novih humanističnih ved. V
svojem delu pa je začrtal tudi nekatere pomembne predpostavke socialne antropologije – v Prehistoric Times je formuliral kulturni dvojnik teorije evolucije. Prebivalce Tasmanije in Ognjene zemlje je opisal kot povrnitev v prejšnje
stopnje kulturnega razvoja. Zanj so predstavljali žive, vendar na izumrtje obsojene dokaze o starosti civilizacije ter divjaštva prazgodovinskih ljudi (Fernández-Armesto 2004, 120). Etnologi so s preučevanjem primitivnih ljudstev
dobili občutek o potovanju v preteklost – antropologija in arheologija sta se
rodili kot poglavitni sekularni znanosti, ki sta namesto teološke metafizike
poskušali s preučevanjem načinov življenja in materialnih ostankov definirati kulturni razvoj človeštva.
Pravzaprav se tudi fizična antropologija, kot jo poznamo danes, pojavi
v Darwinovem času – v obdobju med The Origins of Species (1859) in Descent
of Man (1871). Sheme hipotetičnega socialnega razvoja so sicer bile postavljene že prej, v tem obdobju pa je prišlo predvsem do kolapsa kratke biblijske
kronologije. Revolucija v etnografskem času je povzročila, da se je preteklost
namesto v zadnjih nekaj tisočletij raztezala v neskončno preteklost (Trautmann 1992, 379–380). Lahko bi trdili, da je koncepcija preteklosti bila
ustvarjena kot stranski produkt kreacije modernosti. Na drugi strani pa je v
duhu Darwinovih in Wallaceovih raziskav prišlo do vzpostavitve sistema biogeografije, ki jo je Clive Gamble opisal kot imperialno. Sistem je predpostavljal, da se vrste razvijajo v centrih ter se nato širijo – distribucija živali in
rastlin je posledica lokacije teh centrov ter možnosti za razširitev. Preučevanje distribucij v sedanjosti in preteklosti pa nam omogoča njihovo rekonstrukcijo (Gamble 1993, 40).
Tako pojmovanje seveda ustvari dva vidika, ki sta ključna za pojasnitev
človeškega razvoja. Prvič to pomeni, da so centri obstajali ter da je vedno znova v njih prihajalo do nastanka novih vrst, ter drugič, da so zraven aktivnih
centrov obstajala tudi pasivna območja, v katera so se ljudje zgolj priseljevali.
Darwin je sicer domneval, da so severna področja tista, kjer zaradi podnebja
pogosteje prihaja do pojavov novih vrst, sledeč principom biogeografije pa je
116
odkritja v prostoru in času
koncepte izvora človeka v največji meri do konca druge svetovne vojne oblikoval Grafton Elliot Smith. V prvi polovici dvajsetega stoletja se je v svojih študijah o difuzijah in migracijah primarno sicer ukvarjal z začetki civilizacije,
katere je lociral v Egipt ter kasneje izpeljal po celotnem Starem svetu, pomembne pa so bile tudi njegove analize distribucij sodobnih in izumrlih opic
ter človeških fosilnih ostankov, za katere je menil, da izkazujejo identične
principe razširjenosti. Sicer je na podlagi takrat odkritih fosilnih opic iz Pakistana menil, da se je izvor človeštva nahajal v gorovju Sivalik, vendar je zaradi
previdnosti morebitno zibelko človeštva raztegnil na območje med Himalajo
in osrčjem Afrike (Gamble 1993, 40–41).
Vendar pa je biogeografska metoda imela drugačne implicitne posledice. Ko je v evolucijskem smislu definirala centre, kjer se je evolucijski proces
interpretiral kot zgodovina vrste, je ustvarila prazno območje v okolici – območje, ki je bilo prikrajšano za kreativno zgodovino. Svet, pa če je šlo za Miocen ali pa za Mikene, je bil prikazan, kot da bi imel redke aktivne centre ter veliko pasivno zaledje. Seveda moramo take interpretacije razumeti kot
preslikave pogleda na svet tega pa je ustvarjala kolonialna ideologija, ki je med
Parizom in Londonom vladala svetu druge polovice 19. in prve polovice 20.
stoletja. Če prevedemo vse v jezik socialnega darvinizma, je bilo širjenje in zamenjava drugih, poglavitna značilnost dominantnih skupnosti, dominantni
pa se širijo, da bi si pridobili koristi, in ne zato, da bi pobegnili pred težavami.
Tako se v konstrukcijah, ki so zagovarjale superiornost belcev, v bistvu
nič ne spremeni – še naprej je prevladoval rasistični determinizem. Čeprav je
Darwin sicer s teorijo o izvoru vrst končal razpravo med monogenisti in poligenisti v prid novega znanstvenega monogenizma, so degeneracionisti svojo
teorijo enostavno obrnili na glavo. Prejšnja oddaljenost od Adama je postala
bližina opic oziroma neenakost ras z belci na vrhu ter temnopoltimi na dnu je
bila še naprej razlagana kot naravni red – pred 1859 je bila odraz Božje kreacije, po tem letu pa je postala produkt naravne selekcije. Tako evolucionizem ni
premaknil fokusa vede od linejevske taksonomije, ampak je njeno pozicijo še
ojačal, kajti prav taksonomija je postala osnovna metoda za tvorjenje filogenij.
Rasne tipologije so bile prevedene v termine filogenij – postale so metafore za
rekonstrukcijo rasnih zgodovin (Armelagos, Van Gerven 2003, 55).
Vzporedno z velikimi razpravami o funkcioniranju naravnih zakonov
in s počasno vpeljavo evolucionizma so začele na dan prihajati tudi prve
odkrite človeške kosti in ustanavljali so se prvi veliki javni in celo nacionalni
muzeji. Leta 1823 je bila odkrita »Red Lady« iz Pavilanda v Veliki Britaniji,
leta 1852 so bile odkrite kosti v Aurignacu ter leta 1868 v Cro–Magnonu v
Franciji. Vendar ker so bile kosti enake sodobnim oziroma niso izstopale iz va-
117
devet esejev o (skoraj) človeški podobi
riacijskega okvirja tedaj poznanih človeških ras, niso vzbudile prevelikega zanimanja oziroma niso sprožile razprave o starosti človeških fosilov (Murray
1948, 52). Še Voltaire je bil prepričan, da so fosile, ki so jih odkrili v Alpah, tja
prinesli romarji (Schnapp 2002, 138–139).
Pravzaprav so prvo razpravo, ki je kmalu zamrla, vzpodbudile kosti, ki
so jih okoli leta 1700 odkrili pri Cannstattu. Šele leta 1834 je zaradi bližajočega se srečanje nemških naravoslovcev in zdravnikov občinski svet podaril ohranjeno lobanjo kraljevskemu Naravoslovnemu kabinetu v Stuttgartu, njen
opis pa je leta 1839 Georg Friedrich Jäger objavil. V svojem opisu jo je zaradi
oblike, ki je »preko čela nekoliko potisnjena nazaj«, pripisal Ciganu ali kužnemu bolniku. Kmalu je njen pomen prepoznal Georges Cuvier, ki jo je, namesto, da bi jo pripisoval marginalizirani družbeni skupini, pripisal pripadniku
starodavnega nemškega ljudstva (Pfannenstiel 1972/73, 4).
V naslednjih desetletjih sta antropološke razprave zaznamovali predvsem dve vprašanji – na eni strani je bilo za anatome ključnega pomena preučevanje izvora človeških ras, na drugi strani pa so se porajajoči prazgodovinarji ukvarjali z vprašanjem starosti izvora človeka. Na eni strani so mrzlično
iskali antropološke podatke, na drugi strani pa so se začele sistematične raziskave kamenih orodij – tistih arheoloških najdb, ki bi, odkrite v geoloških
formacijah ter skupaj s kostnimi ostanki izumrlih živali potrjevale starost
obstoja človeka.
Sistematično razpravo o starosti človeštva je v severni Franciji sprožil carinski uradnik Jacques Boucher de Perthes. Že leta 1826 je v starosti 38 let začel zbirati starine, 12 let kasneje je odkril svoj prvi pestnjak in od leta 1838 se je
posvečal predvsem pregledovanju prodnih teras reke Sommi, kjer je iskal
pestnjake, ki jih je razlagal kot človeško delo, v intaktnih plasteh skupaj s kostnimi ostanki izumrlih živali. Leta 1842 je poslal svoje prvo poročilo Akademiji v Parizu. V njem je opisal svoje najdbe, štiri leta kasneje pa je izdal knjigo
Antiquités celtiques et antédiluviennes, ki mu je prinesla žal zgolj posmeh. Štiri leta kasneje je Akademija ustanovila komisijo, ki naj bi preučila avtentičnost najdb. Član slednje je bil geolog Jean-Baptiste Élie de Beaumont, ki je nasprotoval vsaki ideji o starosti človeštva. Kljub številnim pozivom si komisija
najdb nikoli ni ogledala, njihovo avtentičnost pa je zanikala v štirih točkah –
orodja naj bi bila igra narave oziroma naj bi bila delo sodobnih ljudi – na primer Rimljanov, oziroma naj bi skozi razpoke prišla v starejše plasti, oziroma
so ponaredki, ki so jih izdelovali delavci v peskokopih (Pfannenstiel 1972/73,
11–12).
Kljub zanikanju francoskih izobražencev so si Boucher de Perthesove
najdbe ogledali in kot avtentične potrdili Angleži – obiskali so ga Hugh Fal-
118
odkritja v prostoru in času
coner, sir Joseph Prestwich, sir John Evans in sir Charles Lyell, in to istega
leta, 1859, ko je Charles Darwin izdal svojo On the Origin of Species by Means
of Natural Selection. Kljub priznanju v Angliji je šele leta 1860 v Franciji po
treh sejah Antropološko društvo v Parizu potrdilo starost najdb in priznalo
možnost, da so ob Somi ljudje živeli sočasno z ledenodobnimi živalmi.
Sredi 19. stoletja je v Franciji gibanje za priznanje visoke starosti človeštva vodil Edouard Armand Lartet. V pričakovanju ustreznih najdb je šele
leta 1860, osem let po odkritju, obiskal vas Aurignac ob vznožju Pirenejev,
kjer je ob kopanju majhnega spodmola kmet odkril skeletne ostanke 17 oseb,
ki so jih pokopali na neznanem mestu na vaškem pokopališču. Ob ponovnem
prekopavanju ostalih sedimentov je odkril množico kamnitih orodij in nekaj
odlomkov človeških kosti – dovolj, da je bil prepričan, da so bili odkriti fosilni ljudje. Svoje spoznanje je predal 19. marca 1860 pariški Akademiji znanosti
pod naslovom Note sur l'anciennité géologique de l' éspèce humaine dans l'Europe occidentale. Žal pa je zaradi nasprotovanja tedanjega predsednika Élie de
Beaumonta bil objavljen zgolj naslov prejetega dela (Pfannenstiel 1972/73, 8).
Ustrezno slavo je dočakal Lartet šele sedem let kasneje. Že leta 1864 je
pri La Madeleine ob reki Vézère odkril gravuro mamuta. Gravuro, ki je zraven tega, da je s sobivanjem dokončno potrdila pleistocensko starost ljudi, dokazala tudi visoko umetniško sposobnost človeštva v tem obdobju. Postala je
ena izmed glavnih atrakcij na pariški Svetovni razstavi in zaradi svojih zaslug
je bil istega leta Lartet imenovan za predsednika Mednarodnega kongresa za
arheologijo in antropologijo, kjer je bila dokončno potrjena fosilna starost
človeških ostankov (Pfannenstiel 1972/73, 9). Istega leta je bil ustanovljen
tudi Musée des Antiquités nationales v Saint-Germain-en-Laye, ki je bil posvečen preučevanju prazgodovine kot pomembnemu delu francoske nacionalne
zgodovine (Gran-Aymerich 2006, 57–58). Zametek je bil v istem gradu ustanovljen na pobudo Napoleona III. že leta 1862 ter je bil prvih 6 mesecev svojega obstoja imenovan zgolj Gallo-rimski muzej, kasneje pa se je njegova dejavnost razširila na celotno področje preteklosti. Verjetno na Lartetovo pobudo
je Napoleon III. naprosil Boucher de Pertha, da je slednji že naslednje leto
predal svojo zbirko v muzej, za kar je bil nagrajen z medaljo Legije časti.
Pravzaprav so se antropološke razprave o variabilnosti sodobnega človeštva, izvoru ras in starosti človeštva odvijale na relaciji med Nemčijo in Veliko Britanijo, v Franciji pa je primat pri pojasnjevanju starosti človeštva prevzela arheologija. V nasprotju z metodološko strogostjo ter procesi
konsolidacije evolucionistične teorije v ostanku Evrope, smo v drugi polovici
devetnajstega stoletja v Franciji priča izjemni liberalizaciji antropoloških idej
– leta 1859 Clémence Royer, verjetno prva ženska, ki se ukvarja z antropologi-
119
devet esejev o (skoraj) človeški podobi
jo, prevede Darwinov Izvor vrst v francoščino ter v komentarjih kritizira fizično antropologijo, ki po njenem mnenju preveč poudarja fizično različnost
ter zapostavlja moralne in intelektualne dimezije. Nekoliko kasneje, leta 1885,
pa haitijski veleposlanik v Parizu, Anténor Firmin, prvi temnopolti antropolog, izda knjigo De l' égalité des races humaines. Že leta 1883 je bil na predlog
Ernesta Aubertina, Louisa-Josepha Janvierja ter očeta paleolitske arheologije,
Gabriela de Mortilleta, sprejet v pariško Antropološko društvo, kjer se v tem
obdobju vrstijo razprave o antropometriji, kraniometriji ter rasističnih interpretacijah fizičnih podatkov (Fluehr-Lobban 2000, 449–453).
Francosko preučevanje prazgodovine je bilo stranski produkt političnega liberalizma. Gabriel de Mortillet se je zaradi pisanja za socialistične revij
ter pisanja pamfletov, v katerih je leta 1848 napadal konservativno držo francoske politike, moral zateči v izgnanstvo v Savojo (takrat v Piemontsko-sardinskem kraljestvu). V muzejih v Ženevi in Annencyju je urejal paleontološke zbirke, ko se je moral zaradi aneksije Savoje umakniti v Italijo, kjer je
sodeloval pri izgradnji železnic. Ko so v drugi polovici petdesetih let bila v Švici odkrita številna prazgodovinska naselja na kolih v jezerskih plitvinah, se je
začel ukvarjati s podobnimi v italijanskih jezerih. Z liberalizacijo Drugega cesarstva pa se je leta 1864, zdaj že ugledni prazgodovinar, lahko spet vrnil v Pariz, kjer se je zaposlil v Musée des Antiquités nationales v Saint-Germain-en-Laye. Kot materialist v francoskem smislu je zagovarjal prepričanje v
materialno enotnost sveta, ki predpostavlja tudi enotnost zakonov fizike ter
kemijske narave, ki jih vodi. Edini zakon, ki je lahko bil univerzalen v tem obdobju, je bil zakon transformizma (evolucije), zakon univerzalnega napredka.
Njegov glavni prispevek znanosti 19. stoletja – klasifikacija kamenih orodij, je
temeljil prav na teh principih.
Po svoji osnovni izobrazbi inženir, po delovanju geolog, je de Mortillet
umeščal prazgodovino v okvir naravne zgodovine oziroma je naravoslovne
principe apliciral na arheologijo. Tako je s paleontološko stratigrafijo dosegel
osnovne principe določanja starosti – arheološke plasti so tako stare kot fosili, ki se nahajajo v njej, pri čemer je potrebno zgolj določiti značilne ter potem
posamezna obdobja poimenovati po najslavnejših nahajališčih teh fosilov.
Ker je tudi arheološke najdbe pojmoval kot fosile, je združil koncepte arheološke tipologije in geološke stratigrafije (Coye 2005, 703–704).
S projektom je začel že leta 1876, ko je organizacijski komite Svetovne
razstave v Parizu naročil Edouardu Lartetu, da v sklopu razstave Zgodovina
dela sestavi dvorano Ledene dobe. Odmevnost razstave je prazgodovinsko arheologijo prvič privedla v pozornost javnosti, de Mortillet pa je priložnost izkoristil za reakcijo proti Lartetovi shemi klasifikacije prazgodovinskih obdo-
120
odkritja v prostoru in času
bij, ki je temeljila na favni z arheoloških najdišč. V tradiciji Marcel de Serresa
iz leta 1853 je predlagal delitev glede na arheološke najdbe ter obdobja poimenoval po eponimnih najdiščih. Njegovo filozofsko prepričanje pa je imelo
močan vpliv tudi na tretje področje njegovega dela – na preučevanje prazgodovinske umetnosti. Zanj so bili paleolitski ljudje primitivni, ker so se nahajali na mnogo nižji lestvici kulturnega in intelektualnega razvoja. Iz trditev,
da paleolitska umetnost, ki sta jo ob reki Vézère odkrila Lartet in Christie, ne
vsebuje kompozicije, je izpeljal trditev, da ljudje niso bili sposobni načrtovanja
in refleksije. S frazo »otroštvo umetnosti je oddaljeno od otroške umetnosti« je
želel povedati, da paleolitska umetnost ni bila podobna okornim izdelkom otrok, ampak je njena okornost bila vrhunski odraz okornega duha njenih izdelovalcev. Podobno je v obrambo neobstoja pokopov zagovarjal tudi neolitsko
starost človeških skeletov iz previsa Cro–Magnon, ki jih je leta 1868 odkril
Louis Lartet (Richard 1999, 98–103).
Čeprav se je sistem njegovih prepričanj podrl že v prvih letih dvajsetega
stoletja, je s svojim delovanjem zaznamoval razvoj prazgodovinske arheologije – leta 1864 je ustanovil prvo arheološko revijo na svetu – Matériaux pour
l' histoire positive et philosophique de l' homme. Njen pomen morda ni tako razviden iz števila 250 naročnikov, kolikor jih je nabrala v prvi petletki, vendar je
v istem obdobju članke prispevalo 600 avtorjev, kar pomeni, da je delovala
kot polje za predstavljanje in prenašanje idej med izobraženci. Sočasno je na
širjenje njegovih idej v javnost vplivala tudi politična odločitev Napoleona
III., ki je z ustanovitvijo muzeja v Saint-Germain-en-Layju sicer želel podariti državljanom muzej, ki se bo ukvarjal s tako imenovano francosko nacionalno, to je keltsko arheologijo, z zaposlitvijo de Mortilleta pa se je težišče premaknilo na starejšo prazgodovino (Richard 1999, 105).
Seveda je bil njegov način interpretacij deležen tudi številnih kritik, pri
čemer je izstopal predvsem Salomon Reinach, ki je napadal predvsem kronološko pozicijo individualnega tipa ter univerzalno vrednost tipoloških opazovanj. Zanj je bil nesprejemljiv predvsem uniformistični napredek, ki ga je zagovarjal de Mortillet. Vendar je slednji kljub kritikam uspel v sistem mišljenja
o evoluciji vtisniti predstave o popolnoma linearnem napredku, kjer so se biološke in kulturne značilnosti spreminjale sočasno ter tvorile osnovo posameznega obdobja. Stranski učinek takega pojmovanja pa je bil tudi razvoj dejavnosti, ki danes spravlja arheologijo v obup – ustanavljanja tipoloških študijskih
zbirk. V obdobju pred standardizirano produkcijo znanstvene literature oziroma arheološke dokumentacije predmetov so imeli osnovno demonstrativno
vlogo predmeti sami. Predvsem so bili cenjeni predmeti s slavnih, oziroma po
de Mortilletu tipskih najdišč, ki so za demonstrativne in študijske potrebe bili
121
devet esejev o (skoraj) človeški podobi
posredovani med posamezniki in inštitucijami po celotni Evropi. Kroženje
vedenja oziroma posredovanje informacij je bilo organizirano preko neposrednega posredovanja predmetov v vpogled (Coye 2005, 704).
S širšo historično oceno vloge de Mortilleta lahko opazimo, da z njegovo osebo vstopa evolucionizem v arheološke študije. Gre za proces, ki je ob
koncu devetnajstega stoletja privedel do emancipacije prazgodovinske arheologije iz okrilja antikvarske tradicije. Ta je temeljila na ilustriranju življenja,
navad, običajev in prepričanj starodavnih ljudstev. Prelom s tradicijo, izvirajočo iz razsvetljenstva, je v ospredje privedel naravoslovce – nove vede niso formirali humanistično izobraženi premožni ljubitelji in aristokrati, ampak jasno intelektualno formirani naravoslovci, pripadniki novih porajajočih se
inteligenc, ki so imeli jasno formuliran profesionalni status. Tako se je prazgodovinska arheologija rodila z razlastitvijo antikvarstva – jasen metodološki
okvir ter interpretativna sposobnost, ki jo je arheologiji pripisal de Mortillet,
sta omogočila končni izgon predlogov, ki so izvirali iz antične zgodovine, mitologije, biblijskih besedil, lingvistike in filologije. Izpovednost arheoloških
najdb je temeljila na uporabi konceptualnih orodij arheologije – stratigrafije,
tehnologije in tipologije (Kaeser 2002, 174).
Vzporedno sta potekali dve razpravi, ki sta se ukvarjali s starostjo. Na
eni strani geološka, paleontološka in končno tudi astronomska, ki se je ukvarjala z določanjem starosti ledene dobe, ter na drugi strani arheološka, ki se je
ukvarjala z določanjem starosti kamene dobe. Arheološki argumenti za določitev starosti kamene dobe so prišli relativno pozno in še to iz kraja, ki ga kot
enega od zibelk civilizacije ne bi tradicionalno povezovali z genezo prazgodovinskih kultur. Prispeval jih je šele marca leta 1881 Augustus Henry Lane Fox
Pitt Rivers, ki je bil na izletu ob Nilu ter se je spuščal proti Tebam. Pri vožnji
s kočijo je opazil v stenah egipčanskih grobnic, ki so bile vsekane v zlepljen
grušč, orodja iz kremena, kakršna je poznal iz evropskih kamenodobnih najdišč. 4. marca je začel z manjšimi izkopavanji, pri katerih je odkril v intaktnem zlepljenem prodnem zasipu kamena orodja, za katera ni bilo nobene
možnosti, da bi prišla v zasip v kasnejših obdobjih. Ugotovil je, da so kamena
orodja in posledično kamena doba vsaj tako stara kot grobnice starega Egipta.
Leta 1881 pa so egiptologi iz papirusov iz obdobja okoli 1000 let pred našim
štetjem že razbrali poročila nadzornikov grobnic, ki so trdili, da so bile v času
pisanja njihovih poročil grobnice stare vsaj 500 let (Romer 2000, 32–34).
Evropska in tudi svetovna kamena doba s tem sicer ni dobila natančne kronološke starosti, dokazano pa je bilo, da je zagotovo starejša od 3.500 let. Že na
samem svojem začetku je na osnovi dveh temeljnih principov arheologije – arheološke stratigrafije (orodja v zlepljeni plasti) ter primerjanja na podlagi ana-
122
odkritja v prostoru in času
logije (podobna kamena orodja kot v Evropi) kamenodobna arheologija dobila jasnejše kronološke temelje.
Če se je industrijska revolucija začela na britanskem otočju že v sredini
18. stoletja, je osrednja Evropa dohitela razvoj šele na začetku 19. V osrednjem
delu Nemčije v Porurju ter Porenju je prišlo do pospešitve industrijskega razvoja po letu 1840, ko je bilo ustanovljeno največje število koksarn, železarn in
valjarn. Družbe, ki so veliko vlagale v izboljšanje proizvodnje, so se povezovale v koncerne, ti pa so obvladovali proizvodnjo vse od pridobivanja surovin, do
izdelovanja končnih izdelkov. In če je bila še večina cest iz napoleonskega obdobja, med katerimi so bile le redke tlakovane s kamenjem, ter je bilo glavno
prevozno sredstvo poštna kočija, se je situacija v nekaj desetletjih spremenila.
Če je bila zgrajena prva železniška proga med Liverpoolom in Manchestrom
leta 1830, je bila v Evropi med prvimi 1841 odprta proga med Düsseldorfom in
Elberfeldom. Predstavljala je tudi popolno tehnično novost, saj je med Erkhartom in Hochdalom vsebovala odsek z največjim naklonom v Evropi.
Ključnega pomena za okolico pa so bila med gradbenimi deli odkrita rudišča
in že desetletje kasneje je v bližini začela z delom železarna, ki je za proizvodnjo potrebovala velike količine apnenca in apna. Kamnolomi ter peči za žganje apna so bili postavljeni v bližnjo dolinico ob reki Düssel, ki se je po reformiranem pridigarju ter avtorju cerkvenih pesmi Joachimu Neanderju
poimenovala Neanderthal (Schmitz, Thissen 2000, 26–28).
Avgusta leta 1856 so delavci iz kamnoloma, ki so se pripravljali, da razstrelijo majhno jamo Feldhofer, iz nje odstranili glinene usedline ter jih zmetali v nižje ležečo dolinico reke Düssel v Nemčiji. Pri tem so naleteli na kosti,
ki jih je lastnik kamnoloma prepoznal kot medvedje in dva delavca sta jih
zbrala ter shranila v pisarni kamnoloma. Kasneje so obvestili Johanna Carla
Fuhlrotta – učitelja matematike v Elberfeldu in naravoslovca –, ta pa je kosti
takoj prepoznal kot človeške (Bosinski 1993, 26–27). K sreči so za kosti najprej
menili, da so živalske, kajti obratno bi se lahko zgodilo podobno kot nekaj let
pred tem, ko so v jami Aurignac odkrite paleolitske pokope pokopali v posvečeni zemlji (Schmitz, Thissen 2000, 40–41). Fuhlrott je 4. septembra v lokalnem Barmer Bürgerblatt poročal o najdbi, prispevek pa so razširili in 9. septembra je v Bonner Zeitung avtor domneval, da bodo najdbe razložile, ali gre
za pripadnika starodavnega srednjeevropskega ljudstva ali pa člana »horde, ki
se je potikala z Atilo« (Drell 2000, 1; Schmitz, Thissen 2000, 40–42). Kmalu
po tem je bil Fuhlrott naprošen, da svoje najdbe preda univerzi v Bonnu, kjer
je za pomoč pri obdelavi prosil profesorja anatomije Hermanna Schaaffhausena ter Franza Josefa Carla Mayerja. Prvi je leta 1857 naredil natančno anatomsko analizo ter dokazal, da gre za skelet enega posameznika. Poročilo je obja-
123
devet esejev o (skoraj) človeški podobi
vil naslednje leto. Leta 1859 je Fuhlrott v Verhandlungen des naturhistorischen
Vereines der preusssischen Rheinlande und Westphalens objavil tudi svoje vedenje o okoliščinah odkritja ter o geoloških razmerah, v katerih je bil skelet
odkrit. V prispevku je polemiziral tudi z možnostjo, da skelet nakazuje obstoj
fosilnih ljudi, možnost, ki jo je uredništvo revije s kratkim pripisom zanikalo
(Schmitz, Thissen, 2000, 52–55).
V skladu s svojim prepričanjem, da je volumen možganov v direktni povezavi z inteligenco posameznika, je Schaaffhausen glede na izmerjenih 1.332
kubičnih centimetrov domneval, da posameznik ni bil zelo inferioren v primerjavi s sodobnimi primitivnimi rasami, kot so črnci, Eskimi ter avstralski
staroselci, katerih možganske prostornine naj bi se po njegovem prepričanju
gibale med 1.100 ter 1.200 kubičnimi centimetri. Vendar še vedno ni bil čas,
ki bi omogočal kaj več kot mnenje, da so neandertalci le divja verzija naše vrste
(Drell 2000, 4). Primitivnost pa je bila v najstarejših rekonstrukcijah iz obdobja konca 19. stoletja prikazana predvsem pomočjo uporabe izrazite obrazne
prognatije, ki je delno temeljila na anatomskih dejstvih ter golote upodobljenega, ta pa je bila izrazito plod umetniškega navdiha (Bosinski 1993, 28).
Na drugi strani pa je njihovo podobo v Veliki Britaniji definiral Darwinov
buldog Thomas Henry Huxley, ki je leta 1863 v svojem slavnem delu Evidence
as to Man's Place in Nature sklenil, da predstavlja lobanja iz Neanderthala najbolj pitekoidno izmed vseh poznanih človeških lobanj. Pravzaprav ni povedal
nič novega, le iz svojega stališča primerjalne anatomije je neandertalce primerjal z opicami ter ustvaril primerjavo, katere se njihova podoba še dolgo ni
mogla otresti. V Nemčiji pa je Schaaffhausen že 4. februarja leta 1867 v Bonnu
na srečanju Medicinskega in naravoslovnega društva poročal o najdbi. Zagovarjal je trditev, da lobanja ni patološko preoblikovana, ampak da je značilna
za »barbarsko aboriginsko raso«o katerih pišejo antični avtorji, da so živele v
severni Evropi pred Germani. Ker je bil prepričan v razvoj ljudi iz antropoidnih prednikov, je govoril o primitivni rasi in ne o primitivni vrsti (Spencer
1984, 1–7). Njegovo ravnanje je popolnoma razumljivo, saj je problematika
primitivnih ljudi pred odkritjem neandertalcev ter priznanjem njihovega vrstnega statusa potekala na ravni rasne razprave oziroma v obliki obračunov
med monogenističnim ter poligenističnim prepričanjem.
Leta 1863 sta Huxley in Lyell podprla fosilno starost ostankov, sočasno
pa je Schaaffhausena kritiziral Franz Ignaz Pruner-Bey, ki je za ostanke menil,
da pripadajo »idiotu, ki je bil zagotovo keltskega porekla« (Schmitz, Thissen
2000, 62). Značilno je, da je evolucioniste 19. stoletja lobanja neandertalca
spominjala na vsa tista ljudstva, ki jih je zatiral ekonomski ter posledično kolonialni sistem 19. stoletja – črnce, mongoloide, Hotentote, Kelte, Irce (Eisley
124
odkritja v prostoru in času
1979, 199). In ker so tudi evolucionisti konca devetnajstega stoletja, kot je bil
Edward Tylor, menili, da imajo človeške rase vrojene kognitivne zmožnosti in
temperament (Hatch 1973, 32), je bilo popolnoma normalno prepričanje o inferiornih kognitivnih sposobnosti in brutalnem temperamentu fosilnih ljudi.
Pravzaprav je bila izpeljava pričakovana, saj so pri anatomskih raziskavah vztrajno izpostavljali živalske značilnosti anatomije, ki so jih izpeljevali iz
primerjalnih študij opic. In pri vseh primerjavah z živalmi ni bilo nič čudnega, da niso neandertalcem priznavali kakih višjih kognitivnih možnosti. Slavni anatom Hermann Klaatsch je izpostavljal, da kažejo neandertalci »vtis
manjvrednosti, neke surovosti, ki se ne razlikuje veliko od stanja sodobnih divjakov, kot jih najdemo v Afriki in Avstraliji« (Overhage 1957, 214).
V obdobju po odkritju so v fizičnih potezah lobanje iz Neanderthala
mnogi anatomi videli patološke tvorbe. Med njimi je Joseph Barnard Davis
opozori na prezgodnjo zrast šivov lobanje, C. Carter Blake pa je menil, da gre
za lobanjo idiota (Hrdlička 1931, 55), le profesor geologije na Queen's College
v Galwayu William King je leta 1863 na srečanju British Association for the
Advancement of Science predlagal vzpostavitev nove vrste rodu Homo – Homo
neanderthalensis. Za to potezo se je odločil, ker je menil, da je najdba še veliko
bolj primitivna od vseh poznanih nižjih ras, kasneje pa je svoje trditve celo
preklical ter trdil, da skelet sploh ne pripada človeku (Schmitz, Thissen 2000,
61). Zaradi domnevnih šimpanzoidnih značilnosti se je celo poigraval z mislijo, da bi najdbo uvrstil v ločen rod. Kingovemu poimenovanju se je leta 1893
pridružil Edward Drinker Cope, Ludwig Wilser je predlagal leta 1897 Homo
primigenius, poimenovanje, ki se je uporabljalo v nemško govorečih deželah,
Francozi pa so ga po predlogu Otta Hauserja pogosto imenovali tudi Homo
mousteriensis (Osborn 1916, 218). V trenutku, ko je bila avtentičnost fosilov
vsaj v določenih krogih sprejeta, se je začelo izpostavljati vprašanje njene taksonomske uvrstitve. Klaaatsch je zagovarjal trditev, da neandertalci niso
mogli biti predniki sodobnih ljudi, saj naj bi bili po njegovem prepričanju s
slednjimi sočasni (Schmitz, Thissen 2000, 110).
Po prvih analizah Fuhlrotta in Schaaffhausena sta skelet preučila ter zapečatila usodo vrste tudi August Mayer ter Rudolf Virchow. Prvi je opazil, da
sta bili stegnenici ter kolčnica nekoliko zvite, kar je razlagal z dolgotrajnim jahanjem, ki pa naj bi le stopnjevalo posledice v otroštvu prebolelega rahitisa.
Leva roka je bila zlomljena ter slabo zaraščena. Še več, s to poškodbo, ki naj bi
povzročala konstantne bolečine, je pojasnjeval tudi nenavadne akumulacije
kostne mase v predelu nad očmi – nenavadno ter potencirano oblikovane nadočesne oboke. Čeprav je na začetku podpiral visoko starost najdbe ter nudil
podporo Schaaffhausenu, je v povzetku svoje analize sklenil, da gre pri kosteh
125
devet esejev o (skoraj) človeški podobi
za posmrtne ostanke pripadnika ruske kozaške konjenice, ki je pri napredovanju v Francijo januarja leta 1814 prečkala Ren (Schmitz, Thissen 2000, 62).
Najglasnejši kritik obstoja fosilnega človeka pa je bil berlinski patolog in
anatom Rudolf Virchow, ki ni sprejemal izpeljave nove rase iz patološkega primerka. Prav tako ga je motila zraščenost čelnega šiva, kar naj bi pomenilo, da
je posameznik dočakal visoko starost, po njegovem mnenju pa lovci in nabiralci take starosti niso dosegali (Spencer 1984, 12). Seveda moramo razumeti
njegovo pozicijo kot logično izpeljavo njegove specializacije – njegova specialnost je bila patologija. S to je lahko najbolje pojasnil nenavaden izgled kosti,
pri čemer je čudno, da ni nasprotoval Mayerjevem zaključkom, čeprav je on
najbolje vedel, da rahitis povzroča oslabljene kosti, ostanki neandertalca pa so
bili še nadpovprečno močno razviti (Tattersall 1995, 78). Pravzaprav ni jasno,
koliko so njegovi argumenti izvirali iz seznanjenosti z odkritjem ali pa zgolj iz
osebnega kljubovanja, kajti originalne najdbe, ki so mu jih zaradi njegovega
slovesa prikrivali, je videl šele 16 let po odkritju, leta 1872 na Fuhlrottovem
domu. Pa še takrat je moral izkoristiti priložnost, ko slednjega ni bilo doma in
je prepričal njegovo hčerko, da mu jih je na hitro pokazala (Schmitz, Thissen
2000, 63–71).
Vendar pa najdba nemškega neandertalca v Evropi nikakor ni bila prva.
Že v tridesetih letih 19. stoletja je Philippe-Charles Schmerling v jami Engis pri
Liègu v Belgiji odkril človeške kosti v plasti s kamenimi orodji in kostnimi ostanki. Lobanjo neandertalca pa so odkrili tudi v Gibraltarju leta 1848. Za Gibraltar Scientific Society jo je predstavil njen tedanji tajnik, poročnik Flint. V
Veliko Britanijo, kjer sta jo študirala George Busk in Hugh Falconer, pa so jo
prinesli leta 1862. Slednji je zaradi razlik z modernimi lobanjami predlagal ime
Homo colpicus, izpeljano iz imena Calfé, ki je staro poimenovanje za Gibraltar.
Njeno potovanje se je zaključilo leta 1868, ko jo je Busk podaril Museum of the
Royal College of Surgeons, kjer se nahaja še danes (Hrdlička 1931, 52–53).
Eno izmed ključnih vlog v razpravi o neandertalcih pa je igral že omenjeni anatom George Busk, ki je bil angleški prevajalec Schaaffhausenovih besedil in ki je v roke dobil lobanjo iz Gibraltarja. Ta je bila le nekoliko gracilneje grajena od neanderthalske (razumljivo, ker je bila ženska) in imela je
ohranjen obrazni del. Prepoznal je pomen te lobanje ter je takoj proglasil, da
neandertalska anatomija ne predstavlja individualnih značilnosti, ampak gre
za značilnosti širše populacije. Šel je še dalje. Sarkastično je pripomnil, da verjetno niti Mayer ne bo trdil, da je kozak z vojnega pohoda leta 1814 zlezel v
skalno razpoko v Gibraltarju (Tattersall 1995, 81).
A nekaj prahu je dvignila le lobanja iz Neanderthala, okoli katere se je
razvnel neandertalski problem – razprava o legitimnosti, izvoru ter poziciji
126
odkritja v prostoru in času
hominidne vrste. Mnogi avtorji so mnenja, da je dokončno sprejetje neandertalcev kot fosilne oblike človeka povzročilo odkritje dveh skeletov v jami Spy
pri Namurju leta 1886 (Bosinski 1993, 28). Julien Jean Joseph Fraipont je bil
prvi, ki je na primeru najdbe iz Spyja opisal skelet neandertalca ter pri tem jasno opozoril, da je posameznik že hodil s popolnoma pokončnimi koleni
(Spencer 1984, 13). Morda je sicer res, da je ta najdba pokazala, da neandertalske fizične značilnosti niso patološko stanje, pa vendar je bila potrebna še
neka druga najdba, da bi bil prepoznan pravi pomen zgodnjih odkritij.
Do tega odkritja je prišlo v hrvaški Krapini v tedanji Avstro-Ogrski.
Natančneje v peskokopu v Hušnjakovem hribu za kneippovim kopališčem,
kjer so kopali pesek za gradnjo ter posipavanje cest v mestu. Pri tem so meščani že nekajkrat naleteli na kosti, šele leta 1895 pa sta ravnatelj šole J. Rehorić
ter K. Semenić zbrala nekaj kosti ter jih poslala v Zagreb profesorju Dragutinu Gorjanoviću-Krambergerju. Ta si je najdišče ogledal šele štiri leta kasneje,
23. avgusta 1899, pri čemer so njegovo pozornost pritegnile temne proge v pesku, ki jih je prepoznal kot kurišča. Ko pa je še isti dan odkril v pesku tudi človeški zob, je bila podana odločitev: že 2. septembra so se začela izkopavanja, ki
so trajala do leta 1905 ter so ustvarila največjo zbirko neandertalskih ostankov
v Evropi, za katero se danes meni, da šteje ostanke od 75 do 82 oseb. Kljub
temu, da se je razprava o ostankih iz Krapine vezala večinoma na nemško govoreči prostor ter je te okvirje konkretno presegla šele v sedemdesetih letih, je
igrala ključno vlogo v zgodovini raziskav neandertalcev (Kavur 1999b, 60).
Odkritja pred njo so bila redka, tako v prostoru kot tudi v času. Skeletni ostanki posameznikov so sicer potrjevali obstoj, niso pa mogli predstavljati
konkretne populacije. Prav tako je bila Krapina prvo sistematično izkopano
najdišče, prejšnje najdbe so bile le plod naključnih odkritij. S tem je odkritje
neandertalcev v Krapini potrdilo obstoj populacije ter pokazalo njihov izgled,
vendar pa zaradi fragmentiranosti ter premešanosti kosti krapinski material
ni vplival na vizualno podobo neandertalcev. Vsaj na začetku ne.
Zadnja vsebina, ki ni bila razrešena, je ostalo vprašanje kulturne sposobnosti prazgodovinskih ljudi – v drugi polovici 19. stoletja sprejeti evolucionistični okvir jim je pripisoval nizko kulturno stopnjo, ko jo je zaznamovala
konstantna borba za preživetje v ostrih podnebnih razmerah ledene dobe.
Kramberger je bil natančen anatom in je preučeval vzroke za fragmentiranost
odkritega skeletnega materiala. Ožganost posameznik kosti, razcepljenost
dolgih kosti ter vrezi na posameznih kosteh so ga vodili do sklepa, da so bili
neandertalci kanibali ali pa vsaj žrtev kanibalov. Ta ugotovitev ter prevlada
darvinizma kot poglavitne biološke ter posledično tudi družbene teorije je še
dodatno oblikovala njihovo podobo. Neandertalci so v dvajseto stoletje vsto-
127
devet esejev o (skoraj) človeški podobi
pili kot opicam podobni, primitivni ter patološko deformirani kanibali. O
mitu plemenitega divjaka ni bilo nobene sledi več.
128
Zoprna opravila
evolucije
U
podobitev dogajanja v preteklosti vsebuje osnovni problem – z vizualno govorico mora prikazati stvari, ki so v resnici nevidne. Ponuditi
mora iluzijo, da smo priča dogodku, ki se je zgodil v času, ki je že
zdavnaj pretekel. Porajajoča se naravoslovna ilustracija je črpala svojo metodologijo iz žanra historičnih ilustracij. Te so temeljile na evropski tradiciji upodabljanja pričevanj očividcev – nič lažjega za historična obdobja, ko se je podatke črpalo iz literarnih pričevanj. Težava pa je nastopila v trenutku, ko se je
prazgodovina raztegnila – najprej skromno onkraj vesoljnega potopa, kasneje
pa v nedoločljivo preteklost. Potrebne so bile priče. Najstarejše upodobitve so
se tako naslanjale na žanr biblijskih upodobitev, kjer naj bi opis vesoljnega
potopa pričal o najstarejšem izpričanem dogodku, ki je zapustil neme priče –
fosile. Ti so dobili kot priče dogajanja literarno razsežnost. Tako kot so bili
novci literarni viri, ki so opisovali padec Rima, so bili fosili literarni vir vesoljnega potopa, še več, bili so priča neopisanega življenja pred potopom (Rudwick 1992, 1–4).
Leta 1647 je švedski pomorski oficir Nicholas Köping služil na ladji v
Bengalskem zalivu. Nekega dne naj bi se ladja približala otoku, katerega goli
prebivalci naj bi imeli mačjim podobne repe ter bi bili tudi podobnega vedenja. Ko so se skušali na čolnih približati ladji, da bi s prišleki trgovali, so jih
odgnali s streli, ko pa se je drugi dan skupina mornarjev odpravila na otok, se
ni več vrnila. Naslednji dan je večja skupina mornarjev odkrila njihove kosti
zraven še tlečega ognjišča, iz njihovega čolna pa so domačini populili vse železne zakovice. Skoraj stoletje kasneje je njegova zgodba spet zaživela v razpravi
Linnéja ter njegovega študenta Hoppiusa. Ljudje z repi so bili uvrščeni v vrsto,
imenovano Lucifer, ter upodobljeni s podobo, ki jo je Linné povzel po Christianu Emmanuelu Hopiusu (Ingold 1995, 15).
zoprna opravila evolucije
129
devet esejev o (skoraj) človeški podobi
Eden izmed bralcev Hoppiusa je bil tudi ekscentrični škotski sodnik James
Burnet, poznan kot lord Monboddo. V prvi od šestih knjig pod naslovom Of
the Origin and progress of Language, ki jih je izdal med leti 1773 in 1792, je podal povezave ter razlike med ljudmi ter drugimi živalmi in opisal značilnosti
človeštva v njihovem izvornem stanju. Zmeden zaradi opisa ljudi z repom je
osebno kontaktiral Linnéja, ki je potrdil verodostojnost Köpinga kot resnega
in natančnega opazovalca. Posledično je Burnet verjel, da gre pri opisanih prebivalcih otoka res za ljudi, saj naj bi bili vešči umetnosti plovbe, poznali naj bi
trgovino ter uporabljali železo (Ingold 1995, 15–17).
Tim Ingold je za prikaz koncepcije pojmovanja človeškosti uporabil
zgornjo zgodbo, da bi ilustriral šibkost koncepcije človeškosti v obdobju porajajoče se sistematike opisovanja človeštva. Za Burneta očitno ni bilo prav nič
manj neverjetno, da bi ljudje imeli repe, kot da imajo črno kožo. Predvsem pa
je izpostavil, da za razumevanje človeškosti v 18. stoletju nobena izmed navedenih značilnosti ni bila zadosten argument, da bi se opisane kreature izključilo iz človeškega občestva (Ingold 1995, 17). Šele s koncem obdobja zahodnjaških odkritij sveta je prišlo do spremembe koncepcije človeštva, ko je postalo
človeštvo pojmovano kot skupek vseh variabilnosti, skupek, iz katerega so dokončno izginila pošastna bitja. Vendar je bil ta skupek evropskim očem prikazan v obliki reproducirane podobe posameznika, ki je postal stereotipiziran –
skupnosti so postale na razlagalni ravni homogenizirane, pri čemer so bili
prikazani ljudje pojmovani kot tipi in ne kot posamezniki.
Problem je bil, ker je stereotipizacija temeljila na nespremenljivih mentalnih podobah, kar pomeni, da v predstavitvah in pojasnitvah ni bilo prostora za individualne variacije. Vse je izhajalo iz strastnega urejevanja in klasifikacije osemnajstega in devetnajstega stoletja, ko se je ljudi najraje obravnavalo
v skupinah. Posledično je prišlo do krožne argumentacije – stereotipizacija je
pomenila, da so bile na podlagi posameznikov celotnim skupnostim pripisane neke značilnosti, hkrati pa so bile posameznikom pripisane značilnosti celotne skupine, kateri naj bi pripadali.
V teh okvirih se je rodil žanr uprizarjanja življenja v preteklosti. Med
najstarejše in najvplivnejše upodobitve življenja v davnini sodijo ilustracije
publikacij največjega popularizatorja znanosti v 19. stoletju, Guillaumea Louisa Figuierja. Bil je avtor velikega števila ilustriranih knjig, ki so se ukvarjale z
znanostjo med katerimi je pomembno omeniti vsaj angleške izdaje Great Discoveries of Modern Science (1851), Marvels of Modern Times (1860) in The Human Race (1872). Večina jih je doživela več izdaj v francoščini, prevedene so
bile v angleščino, nemščino in številne druge jezike, skratka njegova dela so se
dotaknila pismenega občinstva po vsem svetu (Rudwick 1989, 233).
130
zoprna opravila evolucije
Nobena izjema ni bila The World Before the Deluge (1863). Do leta 1872 je doživela že šest ponatisov v francoščini, bila je prevedena v angleščino (v New
Yorku in v Londonu), nemščino, danščino in španščino (v Mehiki). S tako distribucijo je zagotovo predstavljala eno izmed najbolj vplivnih del svojega
časa, ki pa se ni omejevala zgolj na buržuazno publiko, ki se je zanimala za fosile in paleontologijo. Ilustracije za delo si je sposodil iz knjige svojega nekdanjega profesorja paleontologije Alcide d'Orbignyja, vendar je dodal 25 ilustracij, na katerih so fosili zaživeli. Pod njegovim vodstvom jih je izdelal mladi
slikar in ilustrator Edouard Riou, ki se je proslavil predvsem kot ilustrator
znanstveno fantastičnih del Julesa Verna. V delo uvrščene ilustracije začno s
prikazovanjem Zemlje še pred pojavom življenja in prikazujejo kondenzacijo
vode na površju prvobitnega planeta, potem pa nadaljujejo skozi vsa obdobja
zemeljske zgodovine do velike ledene dobe, ko prikazujejo mamute, jamske
medvede, dlakave nosoroge in orjaške jelene. Naslednja upodobitev v knjigi je
naslovljena The Deluge of the North of Europe. Ta naslov in naslov samega dela
nas spominjata, da je vesoljni potop, kljub temu da je bil že nekaj desetletij
izbrisan iz geoloških učbenikov kot glavni povzročitelj sprememb površja
zemlje, še vedno ostajal živ v predstavah javnosti poznega devetnajstega stoletja. Vendar ga je Figuier upodobil v skladu z geološkimi predstavami 60. in
70. let devetnajstega stoletja. Razburkana voda, ki je pritekala izpod čela ledenika, je valila kamne po z iglavci pokriti subarktični pokrajini in drobila dele
ledenika, ki so se kot plavajoče ledene gore topili v deroči reki. Vsekakor ta
potop ni bil biblijski potop oziroma potop starodavnih besedil. Sprejel je
standardni kompromis svojega obdobja – biblijski potop je omejil zgolj na področje Mezopotamije ter ga pripisal nenadnemu vzdigu severnih pokrajin, ki
so jih spremljali vulkanski izbruhi kateri so na koncu ustvarili goro Ararat
(Rudwick 1989, 234). V kontekst teh dveh potopov pa je avtor moral uvrstiti
tudi izvor človeka.
Poglavitni argument je dobil leta 1863, ko so odkrili človeško čeljust pri
Abevillu. Ta se je nahajala v plasti s kamenimi orodji ter kostmi izumrlih ledenodobnih živali. Tako je Riou dobil naročilo za The Apperance of Man (Rudwick 1989, 234–235). Slika prikazuje majhno skupinico ljudi – pleme po tedanji terminologiji. Ženske, stiskajoč se v mračnem vhodnem delu jame in z
golimi oprsji, ter moški v junaški pozi, oviti v kože, z orožji iz pestnjakov, nataknjenih na lesene držaje. Pred jamo pa kurišče in nepogrešljive raztresene
kosti. Drugo stran slike predstavlja skupek živali, ki niso zgolj divje (izjema je
beli konj v paradni pozi), ampak predstavljajo grozeče nevarne zveri ledene
dobe. Mamut, dlakavi nosorog, jamski medved ter hijene ne upodabljajo zgolj
živeče favne nekega obdobja, ampak na simbolični ravni predstavljajo grožnjo
131
devet esejev o (skoraj) človeški podobi
❙4
Pojav človeka, kot ga je upodobil Edouard Riou za La terre
avant le déluge Louisa Figuierja leta 1867 (po Moser 1998, 123,
fig. 5.9).
132
preživetju človeštva. Globoka soteska med obojimi prikazuje ločenost sveta živali od sveta ljudi,
ločenost narave od kulture, ločenost opravil evolucije od civilizacije. Kajti Fuguierjevi ljudje so
primitivni zgolj po oblačilih, ki jih nosijo, orožjih, s katerimi se branijo, ter zavetju, v katerem
bivajo. Drugače niso popolnoma nič primitivni
– so popolnoma svetlopolti Evropejci moderne
fizične postave. Nekonsistentno s tedanjimi
predstavami o ledeni dobi je tudi okolje, v katerega je scena postavljena. Palme ter orjaške praproti so tropska vegetacija, ki se ne more osvoboditi diktata uporabe ilustracij rajskih vrtov, kjer
je bilo ustvarjeno biblijsko človeštvo.
Na podoben način lahko opazujemo tudi
drugo ilustracijo, ki prikazuje življenje v preteklosti (Rudwick, 1992, 207, fig. 101). Tokrat je
avtor upodobil gozd, ki je po svoji strukturi podoben evropskim. V desnem spodnjem delu je
upodobil družino – moškega dolgih las in brade, okoli ledij ogrnjenega s kosom krzna ter z
gorjačo v rokah v ospredju in v ozadju golo
zoprna opravila evolucije
žensko z dojenčkom obrnjeno proč od publike.
V osrednjem delu gozda je uprizoril kopico živali, pri čemer izstopa dejstvo, da je večina upodobljenih živali udomačenih – v gozdu se v ospredju nahajajo konj, domača krava, dva para ovac in
koza, v ozadju pa jelenjad.
Delo jasno prikazuje elemente ikonografske zmede, ki je zavladala v trenutku, ko sta se
porajajoča paleontologija in antropologija vpeli
v okvire kreacionistične tradicije. Zgovoren primer žanra je delo Adam and Eve driven out of
Paradise Johna Martina iz leta 1824 (Moser
1998, 115, fig. 5.4). Za razliko od drugih upodobitev prikazuje izgon iz zunanje strani – glavna
protagonista sta vržena v temačen skalnat svet v
katerem ni nobene vegetacije. V oddaljenem
ozadju majhna točka svetlobe osvetljuje živalsko
silhueto – dinozavra.
Še večjo zmedo prikazuje Pierre Boitard
na ilustraciji dela Études Antédiluviennes , kjer
v osrednjem delu potok deli sceno na dva dela
– v levem se nahaja skalna polica z jamo v ozad-
❙5
Pojav človeka iz Word Before the
Deluge Louisa Figuierja iz leta 1863 (po Rudwick 1992, 207,
fig. 101).
133
devet esejev o (skoraj) človeški podobi
❙6
Adam in Eva izgnana iz Paradiža, mezzotinta z jedkanjem
in graviranjem Johna Martina
(po Moser 1998, 115, fig. 5.4).
134
ju (Moser, 1998, 137, fig. 5.25). Pred jamo stoji v
krzno ogrnjen človek, drugi pa popolnoma neresnično lebdi v krošnji drevesa nad polico ter z
lokom strelja na drugo stran, kjer se nahaja serija imaginarnih zveri. V ozadju ob vodi je upodobljen mastodont, pred jamo pa na polici sedi
pes. Gre za mešanico antropoloških špekulacij,
paleontoloških dejstev in čiste domišljije, ki so
vkomponirani v eno podobo.
Vendar pa se moramo zavedati, da Figuier
ni avtor tega žanra. K sreči je sam imenoval svojega predhodnika – knjigo The Primitive World
in Its Different Periods of Formation (1847) avstrijskega paleobotanika Franza Ungerja . V trenutku, ko si je Figuier sposojal iz njegovega dela,
je bil Unger profesor botanike na Dunaju, pred
tem pa je zasedal nekoliko zaspano podobno pozicijo na univerzi v Gradcu. Tam je nastalo delo,
v katerem je svojo serijo predavanj za amatersko
publiko dopolnil z ilustracijami. Sicer je dolgo
zoprna opravila evolucije
časa dvomil v pravilnost mešanja fantazije s strogim znanstvenim delom, vendar ga je naposled
prepričala spretnost ilustratorja in topografskega umetnika Josefa Kuwassega. Ta mu je dopovedal, da to početje ni nič bolj hipotetično kot
upodabljanje katerekoli direktno neopazljive
preteklosti. Z njunim sodelovanjem je bila prvič
vzpostavljena naveza strokovnjaka in likovnika,
ki se je za upodabljanje preteklosti obdržala vse
do danes.
Namesto da bi na upodobitev nagnetel
kup rekonstrukcij odkritih fosilov, je Unger
prepričal umetnika, da je predstavil hipotetično
rekonstruirane biotske združbe, seveda je bil pri
tem poudarek na rastlinju. Živali pa je upodabljal v njihovih ekoloških odnosih – upodabljal
jih je kot plen in plenilce (Rudwick 1989, 237).
Tako je predzadnja upodobitev v seriji predstavljala pokrajino, kjer je v ospredju jamski medved sedel ob kupu obranih orjaških kosti in se je
❙7
Izvor človeštva, kot ga prikazuje zadnja ilustracija, ki jo je za
knjigo Primitive World Franza
Ungerja izdelal Joseph Kuwasseg (po Rudwick 1989, 239).
135
devet esejev o (skoraj) človeški podobi
v daljavi pred čelom ledenika ob vodi pasla čreda bizonov. Zadnja upodobitev
pa je seveda pojav človeka. Ko so prvi sončni žarki zore človeštva posijali na
rob tropskega gozda, se je iz njega pojavila skupinica ljudi v svoji prvobitni goloti. Zgolj moški je v roki držal palico in skupaj so si ogledovali rajsko pokrajino, kjer je edino vlogo znanilcev divjih živali igrala skupina razposajenih
konj, najbolj prominentno mesto v osrednjem delu slike pa je seveda igralo
tropsko drevo. Ljudje v pokrajini, ki bi lahko mirno predstavljala tudi biblijski Eden, so seveda spet moderni beli Evropejci (Moser 1998, 118, fig. 5.6).
Sicer je Unger trdil, da so njegove upodobitve boljše od upodobitev njegovih predhodnikov, vendar je v zgodnjem delu devetnajstega stoletja zelo
težko sploh odkriti kake predhodnike. Vsekakor je Ungerjevo delo prvo vsebovalo serijo upodobitev narave, ki je predstavljala preteklost od začetka sveta pa do trenutka, ko se je pojavil človek. Pomen tega pristopa je Martin Rudwick poimenoval »ustvaritev imaginarne infrastrukture« za razvojni pogled
na živi svet (Rudwick 1989, 239). Vendar pa tudi vsaka upodobitev posebej
predstavlja izjemen imaginarni dosežek, katerega pomen nam zakrije zgolj
naša domačnost z upodobljenimi scenami. Gre za prostore, ki ne predstavljajo drugega sveta – sestavljeni so iz različnih namišljenih in realnih svetov. So
produkt domišljije, kot je tudi sama davna preteklost, ki je v resnici abstrakten pojem, ki se je uveljavil na podlagi domišljijskih rekonstrukcij stanja.
Pri upodabljanju različnih svetovnih kultur oziroma specifičnih posameznikov in opravil so se zgodnji antropologi dotaknili tudi pomembnega
dejavnika, ki pa se je dotikal tudi načina zgodnje kapitalistične potrošnje. Antropologija oziroma vedenje o drugačnosti je postala del modernega sklopa
posredovanih informacij, ki so ga konzumirali predvsem višji socialni razredi.
Hkrati pa so ti korpusi vedenj začeli ustvarjati večinoma satiričen diskurz o
modi sami. Zraven okolja, telesa in dela kot takega, so prav oblačila, izhajajoč
verjetno sicer iz razmerja med puritanskim strahom pred upodobitvijo golega
telesa ter vojeristično potrebo po ustvarjanju užitka pri opazovanju golih teles, predstavljali poseben, predvsem likovni problem, ki se ga teorija, na kateri
so podobe temeljile, tako rekoč ni dotikala.
Na drugi strani pa se moramo zavedati, da so zraven osrednjih oseb pomembno vlogo, ki je v veliki meri določala kontekst pripovedi, oblikovale tudi
upodobitve ozadja. V samem začetku, navezujoč se na srednjeveško tradicijo
ilustracij antičnih avtorjev, so bili ljudje postavljeni v naravo, ki jo je določala
bujna vegetacija, pri nekaterih upodobitvah jo lahko prepoznamo celo kot
tropsko. Gre za modo ne le upodobitev, ampak predvsem organizacije vrtov,
katerih izvore moramo iskati že na začetku 18. stoletja. Za razliko od francoskih, skrajno geometrično urejenih vrtov, se v Angliji razvije ruralni slog, slog,
136
zoprna opravila evolucije
ki pod krinko paradiža omogoča pobeg iz porajajočega se industrijskega sveta. In čeprav je evolucionizem vseboval posamezne elemente romantike, so
bile Darwinove ideje o naravi in živalih pravo nasprotje. Če so romantiki v
naravi videli vsepovsod duhovno enotnost, potem je evolucionizem vpeljal
naravo kot projekcijo čiste kompeticije ter iz nje porajajoče se hierarhije. Seveda je evolucionizem postal politično zanimiv za nove bogataše, ki so se povzpeli na podlagi svoje sposobnosti. Ugajala jim je ideologija, ki bi njihovo delovanje utemeljevala kot naravni red stvari v naravi. Porajajoči se socialni
darvinizem je utemeljeval, da naravna selekcija med sposobnimi legitimizira
njihovo oblast nad revnimi. Oblast, ki pa so jo Evropejci izvajali nad ostankom sveta je bila v svoji argumentaciji skoraj podobna oblasti, ki so jo ljudje izvajali nad živalmi – ob koncu 19. stoletja so Evropejci ali kontrolirali ali pa poselili s pomočjo političnih ter vojaških pritiskov dve tretjini zemeljske oble
(Cartmill 1993, 134–135).
Drugi sistem kontrole pa je bila tudi pozicija moških v družbi, za katero
radi trdimo, da se je razvila v viktorjanski družbi ter odražala na likovnih
upodobitvah tega obdobja. Natančnejši pregled pa nam pokaže, da so se ikonografski modeli upodobitev aktivnih in heroičnih moških v ospredju ter
preplašenih, dojenčke pestujočih žensk v ozadju razvili neposredno iz ikonografskih modelov divjih ljudi – prekinitve v kontinuiteti upodabljanj ni bilo.
Ključno vlogo v premostitvenem obdobju med 16. in 19. stoletjem, ko je zamrla tradicija upodabljanja divjih ljudi ter predno so se direktno začeli upodabljati fosilni ljudje oziroma biološki predniki celotnega človeštva, so odigrale v
antikvarskih krogih rojene ilustracije ponatisnjenih del rimskih zgodovinarjev, ki so tvorile osnovo za razvoj lokalnih zgodovinskih sintez.
Primer zgodnjih lokalnih zgodovinskih del je knjiga Johna Pichardta
Korte beschryvinge van eenige Vergetene en Verborgene Antiquiteten iz leta
1660. Na upodobitvi prikazuje pogrebni prizor, kjer pokojnika sežigajo na
grmadi, okoli katere so zbrani ostali člani skupnosti. Sicer ni razumljiva prisotnost velikih in malih ljudi, vendar na upodobitvi opazimo, da so vse osebe
ogrnjene v krzno, na desni strani upodobitve pa se nahajata dve človeški figuri – ena velika in ena majhna, ki imata v tradiciji divjih mož srednjega veka na
rami gorjačo (Moser 1998, 93, fig. 4.13)
V podobnem okviru lahko opazujemo upodobitev Starodavne družine
Germanov iz dela Germaniae Antiquae Philipa Cluveriusa iz leta 1616. V
ospredju pred skalovjem stoji skoraj gol dolgolas moški z gorjačo v roki (Moser 1998, 87, fig. 4.7). Čez ledja ter mednožje ima ogrnjeno ogrinjalo, desno
roko pa pokroviteljsko izteguje proti goli ženski, ki sedi za njim na tleh ter v
naročju pestuje dojenčka. Tudi dobrih dvesto let kasneje je Emile Bayard za
137
devet esejev o (skoraj) človeški podobi
Louisa Figuierja in njegovo delo L' homme primitif upodobil primerljivo sceno (Moser, Gamble 1997, 195). Tokrat sta v direktnem ospredju sicer dva večja
otroka, vendar se nad njima dviguje dominantna podoba bradatega in dolgolasega moškega, ki se z desno roko naslanja na skalo, levico pa ima uprto v pas.
Okoli ledij je ogrnjen s kosom krzna, za katerega ima zataknjeno sekiro, gorjača pa leži ob njem na tleh, naslonjena na skalo. Ob njem naslonjena na skalo
sedi ženska, ki doji otroka. Upodobljena je svetlolasa, z golimi prsmi ter nogami, pokritimi s krznom. Očitno je, da so prsi prikazane zgolj kot element, ki
označuje reprodukcijo, gole noge, ki nimajo reproduktivne funkcije, ampak
bi jih lahko opazovali kot zgolj erotičen element, pa so zakrite. V viktorjanski
javnosti je bilo prepovedano neupravičeno blatiti damo.
Podobno situacijo je prikazal Bayard na drugi ilustraciji, kjer je prikazal
zgolj par (Moser 1998, 128, fig. 5.13). Moški je spet v ospredju, možat, dolgolas
in bradat – pravzaprav je očitna portretna podobnost oziroma vsaj podobna
usmeritev zamaknjenega pogleda, ki opazuje oddaljeno dogajanje ter se s tem
skoraj izključuje iz scene. Ogrnjen v krzno in v levi roki držeč sekiro, razkazuje svoje noge. V ozadju, v manjši skalni duplini sedeča ženska, tokrat oblečena v krzneno obleko ter ozaljšana z ogrlico, pa skriva svoje gole noge za
moškim ter poveša pogled, pri čemer lahko opazovalec njenim očem sledi ter
vzpostavi z njo stik. Upodobitev moškega tako ustvarja dominantno figuro,
ki se sicer izključuje iz podobe, vendar s svojo maso v ospredju preprečuje, da
bi gledalec lahko navezal direktnem stik z atraktivno svetlolaso žensko v
ozadju.
Podoba aktivnega moškega in pasivne ženske pa nosi v sebi še enega od
predsodkov viktorijanske družbe. Spomniti se moramo, da je Darwin razlagal izvor inteligence kot posledico kompetence za pridobitev ter kasnejše
vzdrževanje žensk. Sicer se je zavedal, da se zaradi podedovanja inteligence
pridobljeno deli med obema spoloma, vendar inteligenčne enakosti nikoli ni
zagovarjal (Taylor 1996, 26). Tako tudi izgled žensk oziroma njihovo ravnanje
na zgodnjih upodobitvah odraža neko pomanjkanje kreativnosti, ki se v trenutku ogroženosti vrne v obliko najpasivnejših oblik reagiranja. Namesto
boja za obstanek lahko pri ženskah vidimo skrušen umik v pričakovanje svoje usode, ki pa je vedno odvisna od nekoga drugega. Čeprav bi bilo potrebno
analizirati moderno možatost kot neodvisen historični fenomen, je bila tesno
povezana s strahovi in upanji moderne družbe. Že od samega začetka je bila
pojmovana kot enota telesa in duha – zunanja pojava in notranja krepost naj
bi sestavljali harmonično celoto, perfektno konstitucijo, kjer se vsak del nahaja na svojem mestu. Na drugi strani pa je moderna družba ustvarila jasno razmejitev med moškim in žensko. Na začetku devetnajstega stoletja so ženske
138
zoprna opravila evolucije
izgubile še tisto malo privilegijev, ki so jih dobile v razsvetljenstvu osemnajstega stoletja. Postale so vezane na ločeno sfero življenja – njihova naloga je postala vodenje gospodinjstva in vzgoja otrok. Za razliko od nacionalnih simbolov, so ženske izginile iz javnega življenja, kar sicer ni pomenilo manj pravic,
ampak drugačne funkcije v družbi – razumljivo je bilo, da se moški in ženske
dopolnjujejo (Mosse 1996, 4–5, 9).
Pri tem pa ne smemo pozabiti, da je za ustrezno podobo moškega potrebno, da se v bližini nahajajo tudi ženske. Literatura konca osemnajstega in
začetka devetnajstega stoletja večinoma prikazuje heroične moške in prestrašene in tarnajoče ženske (Mosse 1996, 53). Tako je tudi upodobitev telesa v
umetnosti in znanstvenih rekonstrukcijah sledila podobnim tokovom –
žensko telo je bilo upodabljano čutno z erotičnim nabojem, medtem ko je
moški ideal postalo heroično telo junaka.
V drugi polovici devetnajstega stoletja se je v času Huxleyevega boja za
sprejetje darvinistične razvojne paradigme angleška profesionalna antropologija znašla ujeta v konfliktu med etablirano in religiozno orientirano Ethnological Society ter kratkotrajno obstoječo Anthropological Society of London
(1863–1871), ki je predstavljala oporišče fizičnih antropologov, te je vodil karizmatični rasist James Hunt. Čeprav je bila Huxleyeva antropološka pozicija
bližja antiklerikalni in naravoslovni Huntovi poziciji, se je kljub temu pridružil Etnološkemu društvu ter zanetil spor s Huntom, ki se je razplamtel v vojno za prevlado v viktorijanski antropologiji (Richards 1989, 254).
Eden izmed argumentov, ki so ga zgodovinarji navadno zapostavljali,
zakaj je Hunt izstopil iz Etnografskega društva in ustanovil leta 1863 svoje
Antropološko društvo, je bilo ravnanje, ki se je zgledovalo po Royal Geographic Society – dovoljenje damam za prisotnost na sestankih društva. Zraven
svojega rasizma je Huntovo antropološko društvo javno nastopalo antifeministično in igralo tudi aktivno vlogo pri »znanstvenem« nasprotovanju trditvam feministk o socialni in intelektualni enakosti (Richards 1989, 254).
Pristop žensk k Etnographic Society je bil prvič formalno predlagan na
srečanju odbora 17. oktobra 1860, ko je John Crawfurd, ravnokar izvoljeni
predsednik društva, naznanil, da bo na naslednjem sestanku podal resolucijo,
po kateri bi ženske kot obiskovalke lahko imele dostop do zasedanj društva.
Čeprav se zdi, da je ravnal v skladu z vedno bolj liberalno politiko, ki je v tem
obdobju ustanovila Queen's College in Ladies College na Bedfordskem trgu
ter vzbudila zanimanje večjega števila izobraženk za javna predavanja, je želel
kot predsednik povišati število navzočih na zasedanjih izumirajočega društva
na način, ki bi jih spet naredil moderna in popularna. Ne smemo pozabiti, da
so bila do nedavnega javna predavanja edino sredstvo permanentnega izobra-
139
devet esejev o (skoraj) človeški podobi
ževanja za ženske iz višjih družbenih slojev. Moški pokrovitelji srečanj so z
navdušenjem sprejeli navzočnost nežnejšega spola, kajti njihova prisotnost naj
bi z vlogo, ki je enaka vlogi dekorativnih zaves, podvojila užitek moških članov. Nadejali so se, da bodo s tem novim magnetom pritegnili nove člane, kajti četudi je bila navzočnost žensk dobrodošla, jim še vedno ni omogočala članstva (Richards 1989, 255).
Prva rekonstrukcija pračloveka, ki jo večina zgodovinarjev označi kot
znanstveno, saj naj bi nastala na podlagi analize antropoloških in arheoloških
najdb, je nastala leta 1838 ter je delo risarja ter kiparja Susemihla. Dopolnjevala je članek Pierra Boitarda z naslovom »L' homme fosille. Étude paléontologique« v reviji Magasin universel. Upodobljeno je bilo dolgonogo ter dolgoroko bije z opičjimi stopali ter naravnost aristokratsko človeškimi dlanmi
(Henke el al. 1996, 13; Moser 1998, 139, fig. 5.27). Na dolgem vitkem in seveda
poraščenem telesu tiči majhna glava z nizkim čelom ter razmršenimi kratkimi lasmi. Prognaten obraz zaključujejo močno poudarjene ustnice. V desni
roki drži visoko dvignjeno v gorjačo zataknjeno sekiro, okoli ramen pa ima
ogrnjen živalski kožuh, ki zakriva njegovo spolovilo (Blanckaert 2000, 26–
27). V ozadju se v temačni jami skriva bitje izrazito opičjega videza in v naročju pestuje mladiča.
Kljub svoji podobi, ki je kolaž živalskih ter človeških, v tem primeru elementov nižjih ras, podoba moškega izžareva neko milino, lahko bi rekli celo
eleganco, ki je značilna za porazsvetljenske, še nekoliko idealizirane upodobitve. V naslednjem obdobju bo motivika sicer ostala enaka, spremenili pa se
bodo nekateri proporci ter splošen izraz upodobitev. Nikoli se ne bomo več
mogli otresti gorjače ter kožuha, ki je popolnoma nesmiselno, saj ne daje nobenega zavetja, zavezan okoli telesa, dolge ter gracilne okončine bodo zamenjali debeli in okorni udi, drža pa se bo iz aristokratske vzravnanosti sklonila
proti tlom. Iz človeške ali v nekaterih primerih skoraj opičje dinamike gibanja
na upodobitvi bodo ljudje postali statična masivna bitja s pokrčenimi koleni
ter nezanesljivim stopicajočim korakom.
Gre za dobro stoletje star žanr upodobitev – moški na upodobitvah niso
igrali zgolj dominantne vloge, ampak so bili na upodobitvah, kjer so bili v figure vkomponirani številni opičji elementi, prikazani veliko bolj človeško od
žensk. Tak primer je upodobitev iz knjige Physica Sacra Johanna Jakoba Scheuchzerja iz leta 1731. Tokrat je v idilični pokrajini, kjer je v ozadju pod drevesi
upodobljena hiška, v ospredju upodobljen par – stoječi moški in sedeča ženska
(Moser 1998, 114, fig. 5.3). Moški je popolnoma človeškega videza, zgolj dolgolas in bradat ter po celotnem telesu pokrit z dlako. Na rami ima tul s puščicami, v rokah pa lok in puščice. Za razliko od njega pa je na tleh sedeča figura
140
zoprna opravila evolucije
❙8
Ilustracija članka L‘ homme
fosille, ki ga je leta 1938 objavil Pierre Boitard (po Moser 1998, 139, fig. 5.27).
upodobljena popolnoma opičje – pri tem ne gre zgolj za oblikovaje obraza,
ampak tudi za prikaz rok in nog. Seveda je njeno krzno svetlejše ter za razliko
od moškega, ki ima ledja ovita s krpo, je upodobljena gola.
Če opazujemo večino upodobitev, postane jasna preferenca do upodabljanja svetlolasih ženskih figur oziroma vsaj njihovo izpostavljanje. Émile
Bayard je za L' homme primitif Louisa Figuierja naredil ilustracijo pogrebnega
obreda (Coye 2000, 210, fig. 2). V levem delu upodobitve je napol v temi jame
ležalo na hrbtu golo in preko pasu z vejevjem pokrito moško truplo, v ospredju desnega dela pa se je okoli ognja nahajala večja skupina ljudi pri jedi. Očitno gre za projekcijo tedanjih navad v preteklost, ker upodobitev jasno prikazuje sedmino, zanimiva pa je predvsem pozicija upodobljenih. Med moškimi
podobami lahko prepoznamo zgolj dve ženski, pri čemer je temnolasa skrita
med ostale moške, svetlolasa pa je postavljena v ospredje. Svetlolasa ženska, ki
jo opazujemo od strani, sedi najdlje od skupine – pravzaprav je tako oddaljena od ognja, iz katerega ostali sede jemljejo hrano, da bi za isto opravilo morala vstati ter narediti korak. Prav tako je upodobljena veliko bolj erotično od
druge ženske, katere podoba se staplja s podobami moških – upodobljena je
141
devet esejev o (skoraj) človeški podobi
❙9
Gravura Johanna
Andersa Pfeiffela za
delo Physica Sacra Johanna Jakoba Scheuchzerja iz leta 1731
(po Moser 1998, 114,
fig. 5.3).
njena gola noga pod kolenom ter v desnem profilu odgrnjen trup, pri čemer se pod desno roko lahko vidi dele
oprsja.
Na drugi strani pa moralno kontrapozicijo v upodobitvah divjega sveta ter boja za obstanek predstavlja
otrok – čeprav zaradi svoje majhnosti vedno najmanj jasno upodobljen, je njegov vizualni izgled vedno še najbolj
moderen. Na eni strani je to logično, ker so vsi atributi
primitivnosti vezani na odrasle ljudi ter ker vmesna sto-
142
zoprna opravila evolucije
pnja odraščajočih, ki bi lahko tvorila zadrego ilustratorjem, ne obstaja. Sam otrok pa je v pozno viktorjanskem
obdobju tisti per se socialni konstrukt nedolžnosti
(Heywood 2001, 99). S pohodom industrializacije pa se
je spremenila tudi koncepcija otrok. V času med 1870. in
1930. so postali ekonomsko brezvredni in emocionalno
dragoceni. Sicer se domneva, da je koncept ekonomsko
brezvrednega otroka obstajal v okviru srednjega razreda
že veliko prej, vendar se je v množicah industrijskih delavcev razširil šele kasneje, ko ga je pod svojo zaščito vzela zakonodaja. Sočasno je bila kot koncept odkrita adolescenca – obdobje med otroštvom in zrelostjo. Ameriški
psihologi z začetka dvajsetega stoletja so jo razumeli kot
posledico zakona evolucionistične rekapitulacije, po kateri naj bi osebek v svojem procesu staranja in zorenja
prešel v svojem obnašanju posamične faze razvoja civilizacije. In prav v obdobju med 5. in 8. letom naj bi otroci
predstavljali »neke vrste pigmeidno stopnjo človeške evolucije«, adolescenca pa naj bi predstavljala novo rojstvo
kot prehod iz otroškega divjaštva v zrelost (Heywood
2001, 27–29). Posledično se v zgodnjih upodobitvah ne
❙ 10
Pogrebna pojedina
v obdobju velikega
medveda in mamuta.
Ilustracija Émila
Bayarda za L‘ homme
primitif Louisa Figuierja iz leta 1879 (po
Moser 1998, 127,
fig. 5.12).
143
devet esejev o (skoraj) človeški podobi
pojavljajo adolescenti, majhni otroci pa niso samostojne osebe temveč zgolj
atribut, ki dopolnjuje upodobitve žensk.
Za razliko od prefinjene erotičnosti ženskih figur ter opičjih značilnosti kot elementov za prikaz evolucionistične primitivnosti, so pri posameznih
upodobitvah avtorji pri ženskah ilustrirali primitivnost z dodajanjem popolnoma moških atributov. Na naslovnici knjige A Stone Age Family Worthingtona G. Smitha se je nahaja upodobitev na deblu sedeče skupine golih ljudi
(Gamble 1998, xix, fig. i). V sredini sedi dolgolas in bradat moški, ob njem na
desni in levi strani ženski, za deblom pa se napol skriva manjši otrok. Zanimivi sta predvsem upodobitvi obeh žensk, kajti obema so za ilustracijo primitivnosti dodali majhno brado in brke. Pri tem se znajdemo pred paradoksom –
moški so bili upodabljani kot dominantni člani skupnosti, kot aktivni del
populacije, kot nosilci tehnoloških idej in inovacij, kot gonilo napredka, pa
vendar so moški tisti, ki so v izhodišču telesno veliko bolj poraščeni oziroma
v jeziku evolucionizma, kjer je poraščenost služila kot metafora za primitivnost – primitivnejši.
144
Trije eseji
o znanstvenih
rekonstrukcijah
trije eseji o znanstvenih rekonstrukcijah
trije eseji o znanstvenih rekonstrukcijah
V
trenutku, ko se je s konsolidacijo evolucionizma kot prevladujoče
znanstvene in družbene paradigme konceptualno spremenila podoba
sveta, so bili tudi na nov, znanstveni način konstituirani »drugi«.
Tako je človeštvo v trenutku, ko se je kratka kreacionistična kronologija sveta
umaknila dolgi geološki kronologiji, ki se je raztezala v nedoločljivo preteklost, ter je prevladal evolucionizem kot poglavitna biološka ter žal tudi družbena teorija, dobilo svoje popolno nasprotje, ujeto v sorodstvena razmerja.
Fosilni ljudje niso bili rasa, ki bi predstavljala degenerirano obliko sodobnega
človeka, ki se je oddaljila od ideala ter »pravilno« usmerjenega razvoja, temveč so bili degenerirana vrsta, boreča se za preživetje v divjem svetu, ki je omagala na poti razvoja. Njihovo ime je postalo sinonim za karikiranje njihove
podobe – rojstvo sodobne znanosti je ustvarilo neandertalce.
Podobo, ki je bila identična kot divji možje srednjega veka, podobo, ki je
kljub svoji veliki starosti postala domača v popularni vizualni kulturi dvajsetega stoletja. Postala je tako naravna, da si le s težavo predstavljamo, da bi naši
predniki lahko bili drugačni. Na drugi strani pa izdelovalci podobe navadno
ignorirajo izvor podobe, ignorirajo njeno dolgo in z različnimi pomeni nabito preteklost ter jo predstavljajo zgolj kot rezultat sodobne znanosti, kar vodi
opazovalce v zmotno prepričanje, ko mislijo, da opazujejo resnico in ne zgolj
interpretacije (Berman 1999, 296).
Element, za katerega pa niti ne moremo reči, da je spremenil podobo antropologije, ker se je pojavil v trenutku, ko je bila paleoantropologija v pravem
pomenu besede rojena, pa je bil razmah tiska, ki je bil stranski produkt obdobja velikih političnih, socialnih ter ekonomskih sprememb. Pri tem gre za
povečanje produkcije znanstvenih del ter njihovo večjo dostopnost na eni ter
na začetek izdajanja popularnoznanstvenih revij ter vdorom znanosti v časopisje na drugi strani. Tako so bili raziskovalni rezultati prevedeni v vizualne
podobe, ki so bile dostopne ter razumljive večjemu ter manj kritičnemu občinstvu. Ko so bile v znanstvenih krogih sprejete osnovne poteze poteka razvoja človeka, so bile tudi podobe že standardizirane. Podobe neandertalcev
so v trenutku, ko so presegle portrete, ki so bili upodobitev anatomije, bile
omejene na upodobitev lova, izdelovanje orodij, strganje kože, kurjenje ognja
ter nesmiselno postajanje naokrog. Gre za aktivnosti, ki izhajajo iz evolucionističnega pričakovanja življenja kot neprestanega boja za obstanek. Danes
ključni dejavniki, kot je komuniciranje, ki v bistvu vzdržuje kohezijo družbe
ter prenaša informacije o naravnih dejavnikih ter s tem tvori poglavitno vlogo pri reproduktivnem uspehu, ki je zamenjal boj za obstanek, se še vedno le
redko upodabljajo. Tako odločitev lahko na eni strani pripišemo vztrajanju
tradicij upodobitev na eni ter dejstvu, da besede ne okamenijo, na drugi stra-
147
devet esejev o (skoraj) človeški podobi
ni. Pri pregledu rekonstrukcij zlahka opazimo, da v bistvu sploh ne prikazujejo načina življenja, temveč osmisljujejo odkrite najdbe. Predmeti pa imajo
smisel le, če so v uporabi. In zato neandertalci vedno nekaj počnejo. Generalno so moški neproporcionalno velikokrat upodobljeni z orožjem in v gibanju
– predvsem pri izdelavi orožja in pri dvigovanju oziroma prenašanju tovora.
Ženske so le redko upodobljene na tak način, otroci pa nikoli. Starci skoraj nikoli niso upodobljeni stoje, ampak navadno sedijo ter le redko počnejo kaj dinamičnega. Moški so tisti, ki ustvarjajo, komunicirajo in izdelujejo orožje,
ženske pa strgajo kože, držijo dojenčke ter se dotikajo otrok.
Tako pravzaprav rekonstrukcije vedno znova reproducirajo obstoječe
družbeno stanje ter ga prikazujejo kot dolgotrajno oziroma kot naravno stanje stvari. Podobe divjih ljudi, kjer moški strumno stojijo z gorjačo v rokah ter
ženske pestujejo otroke, se ne razlikujejo od viktorjanskih podob, kjer moški
z gorjačo tolčejo medveda ali izdelujejo orodja in ženske pestujejo otroke oziroma sodobnih, kjer moški izdelujejo orodje in ženske pestujejo otroke. Podobe ustvarjajo zmoten občutek, da so navade in običaji nespremenjeni – kot da
bi prepiri in boji, ekonomske težave in spori v družini oziroma zahodnjaški
kapitalistični sistem produkcije in družbenega ustroja bil že vedno prisoten,
nespremenljiv ter univerzalen (Berman 1999, 298).
Obdobje znanstvenih rekonstrukcij v fizični antropologiji je bolj zaznamovalo nepriznavanje človeških značilnosti neandertalcem kot pa obratno.
Zdi se, da se je za zločin spet krivilo žrtve – ker so izumrli, se jim je zanikalo
njihovo popolno človeškost, na vsak način se je iskalo ter poudarjalo še tako
nesmiselne domnevne manjvrednosti. In vse je izhajalo iz dejstva, da so izumrli, dejstva, ki je potrebovalo utemeljitev. Seveda so obstajala obdobja vključitve neandertalcev v človeško predniško linijo, vendar so večji del dvajsetega
stoletja bili pojmovani kot izumrla stranska veja evolucije. Prav zaradi svoje
pozicije na vrhu nekaj milijonov let dolgih hipotetičnih grmov človeške evolucije so se znašli v brezizhodni poziciji – vsi hominidi, ki so v preteklosti izginili, v bistvu niso izumrli – teoretično se jim je priznavalo možnost, da so se
zaradi vplivov okolja ter razvoja inteligence in tehničnih spretnosti razvili v
neko drugo vrsto. Neandertalci so se zadnji znašli pred zaprtimi vrati, čeprav
so glede na svoje tehnološke sposobnosti ter rekonstrukcije socialnih sistemov
bili zagotovo veliko bolj inteligentni od svojih prednikov in predhodnikov. A
je bila zgolj zanje ustvarjena plejada pojasnitvenih modelov, ki so njihovo
izumrtje pojasnjevali z inferiorno inteligenco.
Kljub pričakovani spremembi podobe je gibanje, ki je konec šestdesetih
let v ZDA ustvarilo tako imenovano novo arheologijo, še bolj zapečatilo statičnost ter nespremenljivost podobe neandertalca. Nova arheologija, ki je poj-
148
trije eseji o znanstvenih rekonstrukcijah
movala kulturo v novoevolucionističnem smislu kot adaptivni sistem na vplive okolja, je v analizah primarnih ekonomskih strategij videla najlažji način za
rekonstrukcijo prazgodovinskih kulturnih sistemov. Ti trendi so se odvijali v
določenem epistemološkem kontekstu – v arheologiji, ki je bila še vedno
trdno zasidrana v duhu comtovskega pozitivizma, ta pa je podpiral lestvico vedenja oziroma hierarhijo spoznavnega. V arheoloških terminih je to pomenilo, da so posamezne dejavnike kulture pojmovali kot lažje arheološko dostopne in razumljive – posledično tudi pomenonosne. Iz tega je bilo pri izdelavi
podob izpeljano, da razlike v materialni kulturi odražajo neke druge, globlje
evolucijske razlike. In ker je bila variabilnost časovno diahrona, je cepljene na
evolucionistične premise legitimiziralo sistem, po katerem je bila časovno
predhodna arheološka variabilnost nujno pojmovana kot evolucijsko inferiorna. Evolucijska inferiornost pa ni zgolj stanje duha, ampak je v kontekstu
vere v linearni sinhroni razvoj telesa in duha posledično predstavljala tudi telesno primitivnost, ki pa je bila postransko podkrepljena tudi z nekoliko drugačnimi, robustnejšimi telesnimi značilnostmi.
Nekako do tega obdobja je v kulturni antropologiji tudi prevladovalo
prepričanje, da so bili sočasni (oziroma ravnokar izumirajoči) lovci in nabiralci divjaki ter posledično »blizu z naravo«. Zatorej so bili razumljeni ter
obravnavani v naravnih terminih – namesto v socialnih odnosih med posamezniki so bili analizirani v ekoloških odnosih s svojim okoljem. Revidiran
pogled konca šestdesetih let pa je lovce in nabiralce prikazal kot prilagodljive,
fleksibilne, če ne že včasih v izobilju živeče popolnoma kulturne variante nas
samih. Seveda so bili upodobljeni kot modri ljudje, ki so živeli v sozvočju z
naravo pod tolerančno zmožnostjo njihovega okolja.
Na podlagi antropoloških analiz je v tem obdobju prišlo do drugega
vdora antropoloških analogij v arheološke konstrukte ter pojasnitve in posledično tudi v rekonstrukcije. Ne glede na arheološke podatke je vzdržala struktura, ki je predpostavljala globljo, v dedni zasnovi utemeljeno razliko med
anatomsko modernimi in arhaičnimi lovci in nabiralci v preteklosti – predvsem neandertalci. Povratek k biologiji pa je pomenil, da so poražence evolucijske tekme opisovali ter posledično tudi upodabljali bolj v določujočih terminih bioloških dejavnikov ter ekoloških spremenljivk kot pa v socialno
ustvarjenih okvirjih. Delno lahko tako ravnanje opravičujemo z dejstvom, da
so časovno bolj oddaljeni arheološki konteksti zaradi tafonomskega filtra težje spoznavni oziroma postanejo biološki ter ekološki dejavniki v kontekstu
lažje spoznavni ter preverljivi od drugih. Tako okolje ni zgolj vzročno tisto, ki
pri redukciji kulturnih dejavnikov določa obnašanje, ampak je tudi tista os-
149
devet esejev o (skoraj) človeški podobi
nova, na katero se ves način življenja enostavno projicira. Realno pa je šlo zgolj
za vzdrževanje konceptualne meje med modernimi in arhaičnimi hominidi.
Z drugimi besedami – kljub rehabilitaciji lovcev in nabiralcev so neandertalci v arheoloških ter antropoloških konstruktih in posledično tudi rekonstrukcijah še v nadaljnjih treh desetletjih ostali povezani v ekološke odnose s svojo hrano in ne v socialne odnose z drugimi člani skupnosti oziroma
drugimi skupnostmi. Navidezni realizem podob, ki naj bi prikazovale natančne upodobitve, trenutke iz dogajanja, je v resnici portretno slikarstvo –
slikarski žanr, ki se izvaja v skladu z internimi konvencijami. Drže ter upodobljeni predmeti sledijo vzorcem ter so napolnjene s simboličnim pomenom,
kar pomeni slabo novico za zagovornike podobe kot okna v preteklost. Oziroma kot je definiral Peter Burke (Burke 2001, 30):
–
Je dobra novica za umetnostne zgodovinarje ta, da umetnost lahko
priskrbi dokaze o socialnih realnostih, ki jih besedilo preskoči.
–
Vendar je upodabljajoča umetnost velikokrat manj realistična, kot se
zdi. Morda celo bolj popači podobo preteklosti, kot jo ilustrira.
–
In da se vrnemo k dobrim novicam, je prav to popačenje tisto, ki nam
lahko služi za rekonstrukcijo hotenj in mentalitet naročnikov ter izdelovalcev podob.
Če se jih resnično natančno opazuje, potem se tudi najnovejše rekonstrukcije življenja v prazgodovini zdijo obrabljene, zdijo se etnografsko neinformirane. Pri tem je sicer lahko kriviti umetnike, da zgolj ponavljajo omejen
sklop starejših motivov, vendar se moramo zavedati, da leži krivda tudi pri
znanstvenikih, ki pojmujejo vizualne rekonstrukcije kot del poljudnoznanstvenega polja, ki je kot del muzejskih razstav namenjeno laični javnosti ter se
ne zavedajo izjemnega vpliva vizualnih podob na imaginarije o preteklosti.
Gre za napačno in potencialno nevarno perspektivo (Gifford-Gonzales 1998,
77). Upodobitve prazgodovinskega življenja predstavljajo vzporedno in izjemno močno in vplivno pripoved o človeški preteklosti. Zahodnjaki vse prevečkrat beremo naturalistične upodobitve, kot da bi bil resnične. Realistična
upodobitev je zapeljivo resnična in dostopna. Natančne rekonstrukcije okolja,
vegetacije, živali in človeških teles stopnjujejo verjetnost scen. Natančna izdelava teh posnetkov ljudi je tako resnična, da slej kot prej začnemo domnevati,
da je resničen tudi socialni sistem, ki ga prikazujejo.
Ključno pozicijo pri razumevanju rekonstrukcij neandertalcev igra vpetost razlag v teorijske osnove, ki pojasnjujejo razvoj vrst – v evolucionizem. In
osnova – evolucija – je predlog, da so si vsi organizmi sorodni, je velikokrat
150
trije eseji o znanstvenih rekonstrukcijah
potrjeno dejstvo, ki je sestavni del, če ne že osnova moderne znanosti. Ideja, da
se je življenje razvijalo, sodi med predpostavke, kot sta obstoj gravitacije ter
sferoidna oblika zemlje – skratka med potrjena dejstva, ki se jih ne da falsificirati. Evolucija torej ni mit.
Popolnoma drugačna stvar pa je vprašanje, kako je potekala. Standardna razlaga evolucije kot počasnega in postopnega spreminjanja je mit. Gre za
mit, ki je bil rojen iz drugega mita – iz viktorijanske predpostavke o napredku
(Eldredge, Tattersall 1982). V nasprotju s še vedno obstoječo eklesiastično pozicijo, da vsaka sprememba ter napredek pomenita degradacijo, je v industrijskem zagonu po prisvojitvi energijskega potenciala fosilnih goriv viktorjanska
miselnost ustvarila predpostavko o nepovratnem napredku ter v skladu z maltuzijansko ekonomijo, na kateri mimogrede temeljijo tudi osnovne Darwinove predpostavke o naravni selekciji, ustvarila podobo neizogibnega propada
oziroma nujnosti zasužnjenja ekonomsko šibkejših.
Prav zaradi tega mit o napredku, o neizogibni in konstantni spremembi na bolje, ki pojasnjuje zgodovino človeštva kot boj od divjaškosti pa do
vseh ugodnosti sodobne civilizacije, od barbarizma do sofistikacije, okužuje
splošno razumevanje kulturne evolucije. Tu lahko iščemo prvo predpostavko, iz katere izhaja percepcija neandertalcev. Obstaja dejstvo, da so izumrli.
Iz tega izpeljana karikirana evolucijska inferiornost pa je spet mit. Pravzaprav je mit, ki se ga ne morejo znebiti prav zaradi dobrega poznavanja njihove evolucijske zgodovine. Zadnji so zapustili prizorišče ter so zraven robustnih avstralopitecin edini hominidi, ki niso zapustili potomcev – na
nobenem evolucijskem grmu od lobanje neandertalca ne vodi črtica dalje –
niti z vprašajem.
Ideološke spremembe zahodnjaške kulture zadnjih desetletij so zapustile tudi opazne sledi na hipotezah o izvoru človeštva oziroma na upodobitvah človeške narave. Večina tradicionalnih uprizoritev 19. in prve polovice
20. stoletja je prikazovala izvor kulture kot rivalstvo med ljudmi in živalmi
oziroma kot konflikt med različnimi človeškimi skupinami. Ta podoba ni izgubila svojega pomena zaradi novih arheoloških in antropoloških odkritij,
ampak jo je spremenil okvir sodobnega mišljenja povojne Evrope. Prišlo je do
ponovne rekonceptualizacije dobrega divjaka, ki ni prikazovan v konfliktu z
naravo, ampak je njegova kulturna sposobnost tista, ki mu omogoča optimalno izkoriščanje naravnih virov. Razvoj človeške kulture je tako prikazan kot
uspešno sodelovanje med ljudmi in naravo oziroma ljudje se od živali razlikujejo zaradi svoje sposobnosti medsebojne komunikacije, smisla za sočutje, altruizma ter želje po delitvi lovskega plena s svojimi bližnjimi (Stoczkowski
1999, 131).
151
Množice, muzeji
in metodologija
N
ajstarejša danes ohranjena stavba, ki je bila v času svojega nastanka
mišljena kot rekonstrukcija prazgodovinskega bivališča, je skromna
brunarica, ki stoji ob vhodu v Den fynske landsby, muzej na prostem
v mestu Odense na Danskem. Njena zgradba jasno kaže, da temelji predvsem
na etnografskih paralelah, če ne že na intuiciji izdelovalcev, natančnejši pogled brun pa pokaže, da je bila izdelana z uporabo kamenih sekir. Glede na arhivske podatke lahko domnevamo, da je nastala leta 1879, njen izdelovalec pa
je bil Frederik Sehested, ki pa žal tudi v pet let mlajšem opisu izdelave ni zapustil podatkov o vzorih za gradnjo. Prave rekonstrukcije prazgodovinskih
stavb so se začele kako desetletje kasneje. Zanimivo pa je dejstvo, da so rimsko arhitekturo rekonstruirali že skoraj stoletje prej. Najstarejši znani poseg
je med leti 1776 in 1779 izvedena rekonstrukcija akvadukta v Schwetzingenu v Nemčiji.
Pravzaprav so se prve rekonstrukcije prazgodovinskih bivališč rodile v
času prevlade evolucionisitičnega nauka v znanosti – predvsem so pionirsko
obdobje izgradnje prazgodovinskih in predvsem kamenodobnih bivališč zaznamovali modeli in rekonstrukcije kolišč. Prvega je med leti 1888 in 1890 postavil švicarski industrialec Carl Franz Bally v parku ob tovarni v Schönenwerdu v Švici. Za predlogo je služil model, ki ga je pod vodstvom staroste raziskav
kolišč Ferdinanda Kellereja izdelal Max Gözinger. Vasico lahko štejemo za
prvo znanstveno rekonstruirano naselbino, saj je bila izdelana po modelu, nastalem pod znanstvenim vodstvom (Ahrens 1990, 12–15).
Rojstvo znanstvene arheologije je pomenilo hkrati rojstvo potrebe po
upodabljanju preteklosti. Predvsem pa se je začel pojavljati argument, da je
upodobljeno resničen prikaz preteklosti, kar so zagotavljali strokovnjaki, ki so
pri rekonstrukcijah sodelovali. Na drugi strani pa so se z odkritji fosilnih člo-
množice, muzeji in metodologija
153
devet esejev o (skoraj) človeški podobi
veških ostankov pojavile znanstvene rekonstrukcije, ki so bile v zgodnjem obdobju v antropološki maniri omejene zgolj na interpretacijo dejstev – upodobitev obraza. Tako je že leta 1877 Schaaffhausen naročil portretno upodobitev
neandertalca. Čeprav so mu manjkali številni ključni anatomski podatki, ki
bi omogočali rekonstrukcijo obraza, je dal upodobiti moža z izrazito obrazno prognatijo, ki jo je še dodatno stopnjevala bujna brada. Njegova upodobitev je znana zgolj iz profila, nekoliko več umetniške svobode in drznosti pri
domnevah pa si je za njim dovolil Hans Friedenthal, ki je svojega Troglodyta,
kot je imenoval neandertlca, upodobil tako od spredaj kot v profilu. Še več:
podal je risarsko rekonstrukcijo tako mladega moža kot tudi starca (Henke
et al. 1996, 10–11). Pri oblikovanju obraza oziroma stopnji obrazne prognatije
se je slednji naslonil na Schaaffhausenov model, vendar je svojega mladeniča
upodobil skoraj golobradega. Upoštevajoč anatomske podatke, pridobljene iz
lobanje, odkrite v Neanderthalu, je podobno kot njegov predhodnik svoji rekonstrukciji narisal izrazite nadočesne oboke, za razliko od predhodnika pa
je pri frontalni upodobitvi obema narisal zelo širok in sploščen nos – nos, ki v
veliki meri spominja na nosove črncev.
Hkrati pa se moramo zavedati, da so ti poskusi nastali v samem začetnem obdobju medicinske izdelave rekonstrukcij mehkih obraznih delov. Šele
med leti 1883 in 1887 je anatom Hermann Welcker izdelal prve risarske rekonstrukcije obrazov Kanta in Schillerja na podlagi njunih mrliških mask, leta
1895 pa je Wilhelm Hiss izdelal plastično rekonstrukcijo ostankov Johanna
Sebastiana Bacha. Oba anatoma sta svoje poznavanje razmerij med trdim in
mehkimi obraznimi tkivi izvajala iz svojega poznavanja anatomije – na posamezne ravni lobanje sta dodajala povprečne debeline tkiva. Dodatno je metodo izpopolnil leta 1898 zdravnik J. Kollmann, ki je za potrebe plastične rekonstrukcije na odlitek lobanje pritrdil mavčne piramidice ter kasneje zapolnil
vmesni prostor med njimi (Henke et l. 1996, 16).
In že od odkritja neandertalcev dalje obstajajo poskusi risarske rekonstrukcije človeških prednikov v njihovem življenjskem okolju. Pri tem gre za
učinkovitejšo vizualizacijo celopostavne upodobitva, umeščene v imaginarni
prostor, ki omogoča ilustratorjem večjo narativnost. Seveda pa ne gre brez navezave na starejše motive. Velike razlike med posameznimi rekonstrukcijami
niso popolnoma nič drugega kot odraz časa, v katerem so nastale – niso nastale v vakuumu, ampak so produkt danih socio-kulturnih razmer. Prve rekonstrukcije so prikazovale brezskrbno življenje v naravi, naravna ljudstva in
izumrli predniki so bili upodabljani podobno. Tako je primitivnost v fizičnem pogledu na risbi Mustona iz leta 1887 omejena zgolj na obrazno prognatijo ter na goloto same podobe. Prognatija obraza je tisti element, ki ga je upo-
154
množice, muzeji in metodologija
❙ 11
Družina opičjih ljudi. Slika Gabriela von Maxa iz leta 1884 (po Moser 1998, 140, fig. 5.28).
155
devet esejev o (skoraj) človeški podobi
rabil že Schaffhausen za svojo rekonstrukcijo. Pri tem ne smemo pozabiti, da
lobanja skeleta Neanderthal 1 sploh ni imela ohranjenega obraznega dela. Torej je bila obrazna prognatija določena kot primitivna poteza neandertalcev,
še predno je bila sploh odkrita. Široke in potlačene nosnice pa so se prenesle v
vizualno podobo iz spektra fizičnih značilnosti recentnih zatiranih človeških
ras. Že nekaj desetletij kasneje so se anatomi zavedli hipotetičnosti takih rekonstrukcij in Marcelin Boule je izpostavil, da ni prav nič narobe, če se pojavljajo v poljudnih delih, prava znanstvena dela pa postanejo z uporabo rekonstrukcij zgolj pohabljena (Henke et al. 1996, 15).
Ob koncu 19. stoletja se je izoblikovala še ena podoba, ki je v veliki meri
vplivala na percepcijo neandertalcev in fosilnih ljudi nasploh. Pred končnim
primatom evolucionizma v biologiji so fosilne ljudi upodabljali tudi kot obupane uboge kreature, ki so se prestrašeno stiskale v temačne kote svojih skalnih domovanj, v večnem strahu pred divjimi živalmi, ter neizprosnim podnebjem pred jamo. Prvo tako upodobitev je leta 1890 izdelal munchenski dvorni
slikar Gabriel Max. Izhajajoč iz teorij Ernsta Haeckla o nemem opičjem človeku, je svojo upodobitev poimenoval Pithecanthropus europaeus. Orginalno
oljno sliko, ki danes visi v jenski Villi Medusi, kjer je bival Haeckel, je prvič
razstavil na umetnostni razstavi v Münchenu leta 1891 (Henke et al. 1996, 11).
Na drugi strani pa Stephanie Moser navaja, da naj bi slika nastala leta 1894 ter
bila podarjena Haecklu za rojstni dan in ta jo je prvič reproduciral leta 1898 v
svoji Natürliche Schöpfungsgeschichte (Moser 1998, 140). Pravzaprav lahko na
povečani črno-beli reprodukcij, ki krasi zadnjo stran ovojnice knjige Moserjeve, v levem spodnjem kotu preberemo letnico 1894 (Moser 1998, 140, fig. 5.28).
Upodobitev začenja izredno emocionalno obarvan žanr interpretacij, ki
so obsojale izgled številnih kasnejših hominidov. Prikazana je družina, pri čemer se moški opira na drevo in ustvarja vtis, da se brez dodatne opore sploh ne
bi mogel vzravnati. Njegovo telo je upodobljeno dokaj zamaščeno, brez izrazitih mišic in viseč trebuh ter pokrčene noge dajejo vtis, da bi se brez drevesne
opore že zdavnaj zvrnil vznak. Izrazita poraščenost, ki je intenzivnejša na glavi in vratu, skupaj z obraznimi značilnostmi ustvarja dokaj opičji vtis, vendar
izrazita prognatija, močne poudarjene ustnice ter nekoliko povešene velike
oči ustvarjajo podobo prej mizerne kreature, ki stoji gola, brez kakršnih koli
orodij, izpostavljena nemilostnim silam narave. Prav tako poraščena ženska z
bujnimi lasmi sedi na tleh s pokrčenim nogami ter doji otroka. Njen pogled je
frontalno uperjen v gledalca in s svojim žalostnim pogledom ustvarja vtis, kot
da bi želela vzbujati sočutje.
Ernst Haeckel se je kot študent ukvarjal s sistematiko pri botaniki ter
tam naletel na problem vrste, ko pa je med leti 1852 in 1858 študiral medicino,
156
množice, muzeji in metodologija
se je začel ukvarjati s primerjalno anatomijo. Njegovi poskusi rekonstrukcije
filogeneze so temeljili na primerjalno-anatomskih ter razvojno-zgodovinskih
analizah recentnih osebkov. Menil je, da so predniki ljudi opice, a da danes
živeče opice niso naši predniki, ampak so naši v pliocenu ali miocenu v južni
Aziji živeči predniki izumrli. V hipotetičnem modelu razvoja človeka je postavil na 21. mesto lestvice organizmov med sodobne opice in ljudi praljudi oziroma Pithecanthropus alalus, nemega opičjega človeka. Ti so bili po njegovih
besedah »podobni najnižjim človeškim vrstam (Papuanci, Hotentoti, Avstralci), le da ne poznajo govora« (Heberer 1965, 5–8). Ključna človeška značilnost
zanj je bil artikulirni govor oziroma »s slednjim povezano zavestno tvorjenje
pojmov« (Schmitz, Thissen 2000, 84). Od Duboisa je prevzel mnenje, da so
bili predniki manjkajočega člena orjaški giboni (Protohylobates), manjkajoči
člen pa naj bi bil na Javi odkriti pitekantrop, katerega možgani naj bi se po velikosti nahajali na sredini med opicami ter nižjimi rasami človeštva. Neandertalci, ki jih na Stambaum der Primaten iz leta 1907 (osnova iz 1885) označi kot
Homo primigenius, pa naj bi predstavljali vmesni člen med pitekantropom in
nižjimi rasami človeštva. Pomenljiva je njegova stara oznaka za neandertalce –
prej jih je imenoval Homo stupidus (Heberer 1965, 10–12).
Kljub dejstvu, da velja Haeckel za enega izmed vodilnih protagonistov
evolucionizma v evropski zgodovini, ki ga je nacionalsocialistični sistem kasneje sicer radikalno izrabljal, se moramo zavedati njegove pozicije o razvoju človeštva – človek je bil le končna stopnja razvoja, ki je vodila od opičjega
prednika, preko nemega opičjega človeka, neumnega človeka ter nižjih živečih ras človeštva. Za njegov kasnejši ključni problem se je pokazalo prepričanje,
da je možno uporabljati znanost za doseganje političnih ciljev – evolucionizem je bil zanj sredstvo v boju za svobodno trgovino in proti krvni aristokraciji. Na tej točki se je zapletel v drugi konflikt s svojim učiteljem Rudolfom
Virchovom – prvič sta zagovarjala nasprotni mnenji, ko je Virchow vehementno trdil, da fosilni ljudje ne obstajajo, ampak da gre zgolj za patološke primerke, drugič pa je se Virchow uprl pojmovanju človeških ras kot statičnih kategorij (Kuper 1999, 11–12).
Pravzaprav je zgodovinska ocena vloge Virchowa v različnih pogledih
dokaj popačena. Negativni prizvok je pridobilo njegovo kategorično nasprotovanje obstoju fosilnih ljudi ter nasprotovanje priznanju avtentičnosti najdb
iz Neandertala. Hkrati pa je v svoji skepsi izpostavil številne kreativne opazke. V okviru diskusije, v kateri je trdil, da ne obstajajo trdni dokazi za izvor
ljudi iz opic, je opozoril, da je predvsem fosilni zapis z območij, ki so jih zagovorniki evolucionizma izpostavljali kot izvorna območja človeštva in ki so se
večinoma pokrivala z razprostranjenostjo sodobnih primatov, skoraj ne obsta-
157
devet esejev o (skoraj) človeški podobi
ja ter da bi ena sama najdba postavila na glavo celotno teorijo (Schmitz, Thissen 2000, 85). Upoštevajoč njegovo skepso se moramo zavedati, da je bil v tem
obdobju fosilni zapis res izjemno fragmentaren ter da sploh niso bili poznani
nobeni fosilni ostanki, razen neandertalskih. Vsa teorija o človeškem izvoru
pa je izvorno območje postavljala zdaj v Afriko, zdaj v Azijo predvsem na podlagi starih in ne na najdbah utemeljenih teorij o izvoru človeških ras.
Sodobni interpreti vseh naštetih upodobitev so opozarjali na nedorečenost v anatomskih napotkih, ki so izvirali iz eksaktne znanosti ter opozarjali na umetniško svobodo posameznih ustvarjalcev pri upodobitvah, saj sta
tako Maxova kot tudi Mustonova upodobitev temeljili na teoretičnih pisanjih Haeckla, pa sta bili na koncu obe radikalno različni (Henke et l. 1996,
11). Prva je bila izdelana po letu 1890, druga pa že leta 1887 – šele leta 1891
pa je nizozemski zdravnik Eugène Dubois na Javi odkril hominidne fosile,
katere je prav tako na podlagi Haecklove teorije proglasil za ostanke Pithecanthropus erectus. Še predno so bili ti odkriti, je Haeckel podal natančne domneve o izgledu teh fosilnih hominidov – domneval je, da je bila njihova lobanja dokaj dolga, koža temnejša, celotno telo naj bi pokrivala dlaka, ki je
gostejša kot pri kateri koli rasi sodobnih ljudi. Roke naj bi bile sorazmerno
dolge in močne, noge pa naj bi bile v kolenu rahlo pokrčene, krajše in tanjše, z manj razvitimi meči (Moser 1998, 138). Pravzaprav lahko v opisu vidimo
skoraj popolno projekcijo znanih opičjih anatomskih značilnosti na hipotetičnega človeškega prednika.
Pravzaprav je potrebno dodati, da je Haeckel na začetku celo zanikal avtentičnost Duboisovih dokaj modernih fosilov s Trinila ter podpiral ustreznost Maxove rekonstrukcije, ki je pri javnosti vzbudila različne reakcije. Segale so vse do blasfemije o ustreznosti prikaza človeške evolucije (Moser 1998,
140–141).
Na drugi strani pa je Muston svojo popolnoma drugačno upodobitev
izdelal leta 1887 za ilustracijo dela La Création de l' homme et les premiers âges
de l' humanité Henrija Raisona du Cleuzioua (Moser 1998, 138–139). Pravzaprav obstajata celo dve minimalno različni upodobitvi, ki se razlikujeta zgolj
v detajlu pokrajine v levem delu ozadja za upodobljeno osebo. Na upodobitvi, ki jo prikazuje Stephanie Moser, se nahaja listnati gozd in za njim blago zaobljen hrib (Moser 1998, 139, fig. 5.27), na upodobitvi, ki jo prikazujejo Wilfried Henke in sodelavci, pa se nahaja skupina iglavcev ter za njimi
golo skalovje (Henke et al. 1996, 13). Ker različni viri pripisujejo eno in drugo upodbitev Mustonu, bomo v prihodnosti domnevali, da je avtor obeh oziroma da sta minimalno različni upodobitvi nastali v različnih tehnikah ob
različnih časih.
158
množice, muzeji in metodologija
❙ 12
Ilustracija iz La Création
de l‘ homme et les permiers
âges de humanité
Henrija du Cleuziouja iz leta 1887 (po Moser
1998, 139, fig. 5.27).
Upodobil je dolgonogo, elegantno bitje z dolgimi opičjimi stopali in človeškimi prsti na rokah. Prikazano
je v koraku z desno nogo naprej ter z glavo obrnjeno
nazaj v desno – na ta način so umetniki še kasneje reševali dve likovni zagati – obrat telesa in naprej pomaknjena noga so zastrli spolovilo pred pogledom
gledalca, obrat glave pa je omogočal, da so sledeč neposredne podatke iz anatomije obraz upodabljali v profilu. Na dokaj velikem, vendar gracilnem telesu je na
159
devet esejev o (skoraj) človeški podobi
kratkem vratu nataknjena majhna glava. Kratki razkuštrani lasje ter kratka
brada – pravzaprav zgolj daljši zalisci, ustvarjajo dokaj urejen vtis. Kljub izraziti obrazni prognatiji ter močno poudarjenim polnim ustnicam obraz ne vsebuje nadočesnih obokov, nos pa je upodobljen sorazmerno majhen. Bitje ima
preko hrbta ogrnjeno krzneno ogrinjalo, ki je elegantno povezano na prsih ter
vrženo preko leve roke. Ob natančnem branju Haecklovega opisa lahko opazimo, da se je avtor dokaj natančno držal navodil, zgolj pri dolžini nog je namesto opičjih proporcev uporabil človeške ter se za zagato rahlo pokrčenih
kolen skril z bitjem v koraku.
V začetku 19. stoletja pa se trend upodobitev spremeni v smeri Maxove predloge. Prav zaradi Haecklovega navdušenja nad njeno pravilnostjo je
bila velikokrat reproducirana in je služila za predlogo cele serije upodobitev.
Posledica tega obrata je najverjetneje spoznanje, da tudi življenje primitivnih
ljudstev ni zgolj romantično in nič kaj rajsko. Prav tako pa je svoje prispevalo tudi odkritje Krapine z dokazi o kanibalizmu ter skeleta iz La Chapelle-aux-Saint, na katerem so antropologi zasledili močne patološke spremembe.
Leta 1909 je František Kupka upodobil grozno kreaturo poraščenega telesa z
grozečim zobovjem. Pravzaprav spet, kljub opisu ene same rekonstrukcije, v
strokovni literaturi krožita dve različni upodobitvi. Prvo, glede na reprodukcijo očitno sliko, prikazujejo Henke in sodelavci (Henke et al 1996, 14, abb.
8.), drugo, očitno risbo, pa Clive Gamble in Chris Stringer (Stringer, Gamble
1993, sl. 3.). Upodobitev prikazuje rekonstrukcijo, ki je nastala na podlagi anatomskih analiz Marcelina Boula. Močno poraščeno bitje zloveščega pogleda
in režečih zob se je skrivalo za skalno steno. Stopala so še vedno upodobljena
dokaj dolga in na prvi pogled opičja, kolena so pokrčena, celotno telo pa je dokaj kratko, čokato in izredno mišičasto. Sicer telo ni upodobljeno popolnoma
statično, ampak v rahlem obratu, ki pogojuje pokrčenost kolen. Kljub skromnima orodjema v dokaj dolgih rokah (nečemu v levi pesti ter nepogrešljivemu krepelcu ali gorjači v desni roki) je podoba prikazana gola, pri čemer drža
močno poraščenega telesa gledalcu zakriva spolovilo. Izraz na obrazu ter režeči zobje prikazujejo popolnoma drugačno bitje kot pri delih predhodnikov.
V tem obdobju se je rodila podoba »groznega« neandertalca, ki se je v nekaterih vidikih ohranila še do danes (Bosinski 1993, 28). Pri tem gre za posledico prevlade evolucijske paradigme v antropologiji. Če smo ljudje imeli skupno
evolucijsko zgodovino z ostalimi primati, so morali biti naši predniki opičjega videza (Drell 2000, 8). Tako je namesto idealistične podobe praljudi, katerih ikonografska osnova je temeljila na tradiciji, ki se je vlekla nazaj vse do
srednjeveške podobe divjih mož ter rajskega vrta, prevladala podoba, ki naj
bi bila odraz natančnih znanstvenih ugotovitev. Ideja predčloveške stopnje
160
množice, muzeji in metodologija
❙ 13
Rekonstrukcija neandertalca Františka
Kupke (zgoraj), ki je temeljila na študiji Marcelina Boula (po Stringer, Gamble
1993, 18, fig. 2).
❙ 14
Rekonstrukcija neandertalca iz La Chapelle-aux-Saint, kot jo je leta 1909 v
L‘Illustration objavil František Kupka
(po Trinkaus, Shipman 1993, 402, fig. 70).
je povzročila vpeljavo cele serije iz primatologije izpeljanih elementov, kot
161
devet esejev o (skoraj) človeški podobi
so napol vzravnana drža, sploščeno čelo, poraščenost telesa, golota ter prognatija ustnic in čeljusti. Vzpostavljene so bile paralele med prazgodovinskimi
ter ljudmi, za katere se je menilo, da se nahajajo na dnu kulturne evolucijske
lestvice. Tako so bile podobe starodavnih ljudi ustvarjene v tradiciji evropskega kolonializma, ki je v duhu rasizma 18. in 19. stoletja oddaljenost v prostoru
vse prevečkrat enačil z oddaljenostjo v času. Prav primerjava s sodobnimi primitivi se je izkazala za enega izmed najbolj trdovratnih elementov, ki se najlepše odraža pri upodobitvah Zdenka Buriana, kjer so vsi neandertalci kljub
svoji izrazito na hladno podnebje prilagojeni anatomiji upodobljeni s temno
poltjo. Njihova polt je še vedno nekje na pol poti med šimpanzi in črnci in niti
najmodernejše Tattersallove rekonstrukcije se ne morejo otresti podobe temnolasih neandertalcev.
Najlepši primer absurdne redukcije modela nevarnega neandertalca, ki
je še potencirano sledil vzorcu Maxovih nebogljenih pitekantropov, je serija
celopostvanih upodobitev, ki so bile še v dvajsetih letih prejšnjega stoletja razstavljene v muzeju v Chicagu (Henke et al. 1996, 12–17, abb. 10). Moški z rahlo
pokrčenimi koleni, rahlo poraslega telesa, z debelo ovitim kosom krzna okoli pasu krčevito stiska k sebi z obema rokama podolgovat predmet – kost ali v
toporišče zataknjeno orodje. Glavo ima sklonjeno naprej, lase kratke in temne, nos dokaj potlačen, nadočesne oboke relativno poudarjene, o obliki brade oziroma obrazni prognatiji pa ne moremo govoriti, ker ima bitje glavo sklonjeno proti prsim in še odprta usta, v katera si patetično tlači del predmeta,
ki ga drži v rokah. Starejši moški je (navadno) upodobljen fontalno – po telesu je močneje poraščen, roke drži spuščene ob telesu, tudi njegovi lasje so bujnejši in ima bujno sivo brado. Okoli pasu je spet povit z debelim kosom krzna.
Ženska je prav tako upodobljena frontalno – tudi ona je okoli pasu na debelo povita s kosom krzna. Z desno roko podpira majhnega otroka, ki ji visi čez
desno ramo, obrnjen proč od gledalcev. Leva roka, ki ji pada ob telesu, pa je
čudno obrnjena – dlan je zasukana navzven. Gre za držo rok, kot jo poznamo pri tistih opicah (šimpanzi, gorile), ki se pri štirinožnem premikanju na
tleh opirajo na členke prstov. Dolgi neurejeni lasje ji silijo na obraz, obrvi ima
goste in sklenjene na korenu potlačenega nosu. Vse tri upodobitve delujejo
patetično, predvsem pa zelo statično – njihova statika pravzaprav deluje zelo
čudno. Ne gre za toge statične podobe, ki naj bi omogočale čim boljši pogled
gledalca na anatomijo, hkrati pa ne gre za figure, ki bi bile dinamične, ki bi
bile iztrgane iz neke dejavnosti. Njihova drža deluje pravzaprav sramežljivo,
kot da bi se skušali izmikati pogledu gledalca. Edina nekoliko dinamična figura, pa še ta skoraj popolnoma zakrita, je upodobitev stare ženske, ki z orodjem pred seboj obdeluje kos krzna. Izza velike kože lahko vidimo zgolj roke in
162
množice, muzeji in metodologija
doprsni del starejše ženske z bujnimi sivimi lasmi, ki ji spet padajo na obraz.
Tudi pri tej figuri se ne moremo znebiti občutka, da je njena dejavnost v resnici likovna rešitev, ki omogoča skritje ostarelega telesa pred pogledom gledalca.
Zdi se, da je prav ostareli neandertalec še najbolj podoben vsem drugim sočasnim upodobitvam – kot da bi telesno starost, ki povzroča počasnost in otopelost čutov, uporabili za karakterizacijo vseh upodobitev, uporabili za metaforo za nižjo evolucijsko pozicijo neandertalcev.
Upodobitve so nastale v začetku dvajsetega stoletja, ko so antropologijo v Združenih državah Amerike oblikovali s svojim delom predvsem trije veliki antropologi – Franz Boas, Aleš Hrdlička in Earnest A. Hooton. Boas in
Hooton sta instrumentarizirala študij antropologije na univerzah Columbiji in Harvardu, Hrdlička pa je vzpostavil oddelek za fizično antropologijo v
Smithsonian Museum of Natural History. Njihov pomen za svetovno antropologijo je potrebno opazovati na dveh različnih nivojih – na prvem so ustvarjali
znanstveno področje antropologije v ZDA z izkušnjami iz Evrope, kajti Boas
in Hrdlička sta bila priseljenca, na drugem pa so predvsem njihovi učenci in
nasledniki po drugi svetovni vojni vzpostavili globalno dominanco ameriške
antropologije, ki je povratno vplivala na antropologijo v Evropi.
Hooton in Hrdlička sta poskušala vprašanja kulturne zgodovine in zgodovine človeških ras pojasnjevati skozi evolucionistično perspektivo – zgodovinski proces je bil zanju kataliziran s silami migracij, difuzij ter mešanj,
vpogled v te procese pa so nudile analize fosilnih kosti. Na drugi strani pa je
bila Boasova pozicija nekoliko bolj zapletena. Na pozitivni strani je kritiziral
rasni determinizem ter lansiral napad proti korelacijam rasnih značilnosti ter
kulturnih dosežkov. Vzporedno pa ga je njegova kritika Lewisa H. Morgana
in Edwarda B. Taylorja vodila v močno protievolucionistično pozicijo, ki se je
prenesla tudi na njegove študente.
Hrdlička je v začetku dvajsetega stoletja želel v Združenih državah
vzpostaviti centralni antropološki inštitut, ki bi bil kopija pariškega Brocajevega inštituta. Ker je Boas oviral njegova prizadevanja za pridobitev financ,
se je usmeril v muzejsko delo ter vzpostavil National Museum of Natural History Smithsonian Instituta kot centralno antropološko zbirko. Njegov največji prispevek svetovni antropologiji je zagotovo leta 1918 ustanovljena revija
American Journal of Physical Anthropology, ki jo je urejal 24 let, 12 let kasneje pa je uspel ustanoviti tudi American Association of Physical Anthropologists
(AAPA). Med 85 ustanovnimi člani društva je bilo zgolj 18 antropologov in še
med temi zgolj 8 profesionalnih fizičnih antropologov (Armelagos, Van Gerven 2003, 55–56).
163
devet esejev o (skoraj) človeški podobi
Na drugi strani pa je bil Hooton šolan humanistični izobraženec, vendar je
bil tisti, ki je izšolal prve generacije ameriških fizičnih antropologov. Kar sedem od osmih predsednikov AAPA med leti 1961 do 1977 je bilo Hootonovih
študentov. Za razliko od njegovega pedagoškega dela je bilo njegovo raziskovalno delo dokaj kontradiktorno – vzpostavil je osnove za sodobno paleopatologijo, kjer je prvi forsiral interdisciplinarne interpretacije, utemeljene na
poznavanju razmerij med gostiteljem, patogenom in okoljem. Sočasno pa so
zanj bile resničnost fiksne rasne značilnosti in te so zahtevale pojasnitev v
striktnih rasno-historičnih terminih. Kljub svojim znanstvenim prepričanjem, ki so bila v tedanjem obdobju del akademske tradicije, danes pa bi jih
lahko označili kot diskriminatorna, je intenzivno napadal porajajoče se pojave rasizma, ideološkega gibanja, ki je pervertiralo znanstveno resničnost.
Svojo kritiko nemške predvojne antropologije ter hiperrasnih teorij, ki
so presegale potrditvene možnosti fizične antropologije ter segale v mitske
razsežnosti, hkrati pa tudi nezadovoljstvo do včasih preveč hipotetičnih rekonstrukcijskih posegov je Hooton podal v sarkastični obliki. Objavil je recept za nastanek čiste nordijske rase (za katerega je trdil, da je povzet po Das
Deutsche Anthropologisches Kuchenbuch, kot je poimenoval porajajočo se prevlado populističnih nesmislov v nemški antropologiji) (Hooton 1947, 348):
»Recept za paleoantropološki golaž. Vzemi 1 četrtinko pariškega
mavca in ga zmešaj s pinto vode. Mešaj, da se zgosti. Nato dodaj tri
skodelice izbranih sesekljanih kosti lobanje ter pusti, da se ohladi na
hladnem prostoru. Serviraj z 'Deutsche Technische Anthropologische Sauce'. Seveda le Arijcem.«
V nekaj kratkih vrsticah je ošvkral vso svetovno paleoantropologijo ter
prikazal dokaj resnično stanje predvojne antropologije, kjer so posamezne nacionalne šole bile ločene ter sprte kot še nikoli doslej. Pariški mavec se nanaša
na ugledne pariške rekonstrukcije francoskih fosilov, pinta vode je kot angleška mera normativni prispevek angleške znanosti, ki v svoji sintetični tradiciji
vse poveže in utrdi. Sesekljane kosti so fragmentarno in nepopolno stanje večine odkritih fosilov, izbranih pa jasno nagovarja osebne odločitve raziskovalcev, ki so uporabili po svoji presoji ustrezne kosti, ki pa se prej skladajo s teorijo kot pa da bi bile reprezentativne za odkriti vzorec. Vse skupaj se hladi na
hladnem prostoru – v okolju, v katero so paleoantropologi tako navdušeno potiskali človeške prednike – v ledenodobni Evropi. Nemška omaka je tehnizacija anatomske terminologije, ki v svoji pretirani kompliciranosti ne omogoča
znanstvene preglednosti oziroma falsifikacije dejstev – njena lokalna usmislitev je le še ideološka – servira se le Arijcem.
164
množice, muzeji in metodologija
Prvi resni kritik širšega antropološkega sistema oziroma konceptov in modelov rekonstrukcij upodobitev pleistocenskih hominidov je bil Hootonov učenec Carleton S. Coon. Sicer je še vedno povzemal patološko podobo neandertalske morfologije, vendar je priznaval, da so to risarji karikatur še stopnjevali.
Opozoril je, da ne vemo ničesar o poraščenosti in barvi las ter opozoril, da so
mnoge rekonstrukcije preveč opičje kosmate (Coon 1954, 34–36). Prav tako je
bil prvi, ki je specialno anatomijo neandertalcev razlagal kot posledico adaptacije na hladno okolje – iz degeneriranih divjakov je naredil optimalno prilagojene hominide, katere je na koncu še obril, jim na glavo poveznil klobuk, ter
zatrdil, da jih takih v podzemni železnici ne bi nihče prepoznal. Pod vplivom
njegovih teorijskih prispevkov, kjer je opozarjal, da je anatomija neandertalcev predvsem anatomska prilagoditev na življenje v hladnem in suhem podnebju, so številne sočasne rekonstrukcije kot podlago za upodobitev neandertalcev začele uporabljati vedno bolj eskimske modele oziroma so vsaj kopirale
njihovo obleko. Stranski produkt tega procesa pa je bilo upodabljanje portretov, ki niso več imeli brade.
Na drugi strani pa pri pregledu zgodovine antropologije opazimo, da je
bil stranski produkt rekonstrukcij ter preučevanja našega izvora tudi zabrisovanje meje med ljudmi ter neljudmi, pri čemer antropologi uporabljajo različne konstrukte za končno ločitev, kjer je naša vrsta vseeno nekoliko odmaknjena od ostalih. Kamena orodja, velikost možganov, jezik ter še mnoge druge
značilnosti, naj bi nas kljub podobnosti, na osnovi katere se določa sorodstvo,
na koncu le ločevale od izumrlih prednikov. In ker so bili zadnji sosedi v pleistocenski Evropi neandertalci, je v primeru, ko ne najdemo prepričljivih argumentov naše superiornosti, situacija obrnjena ter je ustvarjen mit o izjemni inferiornosti neandertalcev. Sicer obstaja dejstvo, da so izumrli, ampak ta
značilnost združuje vse fosilne hominide, pa vendar se prav neandertalce prikazuje kot največje poražence evolucijske tekme. Pri pregledu zgodovine raziskav ter upodobitev pa opazimo, da so bili določeni za inferiorne že pred samim odkritjem.
Darwin je formuliral svoje evolucijske teorije brez kakršnega koli poznavanja procesa dednosti. V tridesetih pa se je pod nazivom moderna sinteza pojavil generalni konsenz o mehanizmih evolucije. V delih genetika Theodosiusa Dobzhanskega, sistematika Ernsta Mayra in paleontologa Georga
Simphsona se je pojavila formulacija, ki je spekter vseh evolucijskih fenomenov zmanjšala na delovanje naravne selekcije na podedovano variacijo, ki se je
pojavila znotraj populacij. Ključna ugotovitev je bila, da vrst ne sestavljajo posamezniki, ki več ali manj ustrezajo nekemu osnovnemu arhetipu, ampak so
sestavljene iz skupkov variabilnih posameznikov in populacij, ki jih veže re-
165
devet esejev o (skoraj) človeški podobi
produkcijska kontinuiteta (Tattersall 1999b, 24–25). Drugi premik pa je predstavljala v povojnem duhu vseobsegajoče človečnosti sprejeta odločitev o sistematizaciji fosilnih hominidov. Ni šlo zgolj za to, da so uredili terminološke
probleme na globalni ravni, ampak so tudi v duhu povojnega obdobja vključili v naš rod Homo ter v našo vrsto Homo sapiens več, kot bi glede na anatomske podatke tja sodilo (Cartmill 1993, 201). Tako so se neandertalci naenkrat
znašli v naši vrsti.
Posledično je evolucijska sinteza na konceptualni ravni obračunala s konceptom človeških ras, ki jih ni prikazala zgolj kot dinamične, ampak je opozorila predvsem na njihovo variabilnost. In ker je ta posledica vplivov okolja,
za katerega je bila uporabljena metafora genetika Sewala Wrighta o adaptativni pokrajini, kjer populacije balansirajo na vrhovih optimalne adaptacije, pri
čemer naravna selekcija oklesti posameznike, da zdrsnejo v doline med vrhovi, rase niso več mogle biti statične kategorije, ki bi imele evolucijsko vrednost.
Ključni ideološki preobrat, ki se je začel nekoliko pred ter potekal sočasno z zmagoslavnim pohodom nove evolucijske sinteze, je bilo tudi počasno
sprejemanje evolucionizma v zadnjih tradicionalno konservativnih krogih.
Leta 1935 je bil Henri Breuil pozvan na avdijenco k papežu Piju XI., da mu
pokaže fotografije novoodkrite neandertalske lobanje iz Saccopastoreja ter
predstavi nekatere ideje o razvoju človeka. Po Breuilovih besedah mu je papež neuradno namignil (Breuil 1958, 3): »To je dejstvo in ne hipoteza. Potrebno
bo preučiti podobne stvari, ko bodo dovolj številne, jih bo potrebno upoštevati.«
Leta 1953 je v Yearbook of Phisical Anthropology Sherwood L. Washburn
objavil ključni manifest fizične antropologije povojnega obdobja. Pravzaprav
je esej z naslovom The New Physical Anthropology objavil že dve leti prej, vendar prispevek ni bil opažen. V članku je obljubljal prihod nove antropologije,
ki bi bila radikalno drugačna od dosedanje – če je bila tradicionalna antropologija ujeta v neskončna opisovanja, bodo v novi antropologiji dominirale drugačne teoretične perspektive. Najpomembnejše bo testiranje hipotez, ki temeljijo na konceptih adaptacij ter evolucije (Armelagos, Van Gerven 2003, 57). V
svojem eseju, v katerem je bolj opisoval stanje sprememb, ki jih je povzročila
nova evolucijska sinteza, kot pa jih napovedoval, je jasno začrtal pomembnost
adaptacije kot ključnega koncepta, ki je služil za zavrnitev fiksnih in nespremenljivih rasnih tipoloških sistemov. Rase so postale odprti biološki sistemi,
nastali zaradi okoljskih prilagoditev, in evolucionistični termini niso več služili za vzpostavitev statičnih sistemov opisovanja v obliki lestev, ampak za opise procesov prilagoditev.
Evolucijska sinteza pa je tudi na drugi ravni radikalno vplivala na razvoj
antropologije. Dobzhansky in Mayr sta v svojih pojasnitvah, ne da bi pozna-
166
množice, muzeji in metodologija
la primarne vire, predlagala združevanje velikega števila hominidnih vrst v
manjše število vrst in rodov, ki se nahajajo v linearnem zaporedju. Tako je diktat sinteze zapovedoval odpoved biološki vrsti kot zaključeni celoti, opisoval
jo je kot kratkotrajno skupino v procesu nenehnega razvijanja iz ene v drugo
obliko. Tako so predmet preučevanja postale predvsem vrzeli v fosilnem zapisu, ki so trgale točkovit zapis človeškega razvoja in v katerih so prepoznavali
meje med vrstami. Skozi zadnja vrata se je spet prikradel v antropologijo koncept manjkajočega člena (Tattersall 1999b, 25).
Razočaran zaradi političnega diktata korektnosti povojne antropologije
ter stigmatiziran za konservativnega rasista, se je Coon v svojem preglednem
eseju spraševal, kaj antropologi še sploh lahko počnejo. Kot primer je navedel
svoj življenjepis – ko se je včlanil v Ameriško antropološko društvo leta 1925,
je bilo članov 665, decembra leta 1967 jih je bilo že okoli 10.000. Podobno je
bilo z Ameriškim društvom fizičnih antropologov. Ustanovila ga je peščica
leta 1918, leta 1976 pa je še vedno imelo le 676 članov (Coon 1977, 2–6). Doktorski študij iz fizične antropologije je uvedel šele leta 1925 Hooton na Harvardu. Zavedati se moramo, da takega študija prej enostavno ni bilo. Sicer je
pred letom 1925 bilo podeljenih 6 doktoratov, 5 od tega na Harvardu, vendar
so bili mentorji iz drugih raziskovalnih področij (Caspari 2003, 69).
Seveda je bil porast posledica razmaha izobraževalnega sistema na področju antropologije v Združenih državah. Pred letom 1950 je bil doktorski
študij antropologije možen na zgolj 11 univerzah, do leta 1975 pa se je število povečalo na kar 80. In ker je antropologija postala tudi predavana vsebina na dodiplomskem študiju, so leta 1981 bile različne stopnje študija mogoče v okviru kar 337 oddelkov. Sicer je ekspanzija študija antropologije v skladu
z razmahom izobraževalnega sistema, vendar se je kot stranski učinek povečanja števila študentov ter zanimanja za antropologijo tudi močno povečalo število preglednih del z antropološkimi vsebinami. Do preloma je prišlo
predvsem v sedemdesetih letih, ko se je z razmahom študija začelo povečevati število poklicnih antropologov, ki niso več študirali na elitnih univerzah
sredine dvajsetega stoletja. Z zaposlitvijo teh je prišlo do močne liberalizacije antropologije ter hitrejšega reagiranja piscev poljudno znanstvenih ter preglednih del na spremembe v političnih smernicah in družbenih odnosih (Lit­
tlefield et al. 1982, 645–646). Posledično je hiperprodukcija ameriških knjig
in njihova uspešna širitev po svetu povzročila drugi val antropološkega kolonializma – ameriški znanstveni pristopi so v veliki meri nadomestili znanstveno dinamiko na področju Evrope.
Hkrati pa je prišlo še do poglavitne medijske preobrazbe antropologije – zaradi povečevanja stroškov raziskovalnega in terenskega dela so se an-
167
devet esejev o (skoraj) človeški podobi
tropologi začeli obnašati vse bolj komercialno. Iz akademikov so se prelevili v
medijske zvezde, ki so zbirale sredstva za svoje raziskave z nastopanjem v javnosti ter plasiranjem svojih odkritij v poljudnoznanstvene medije. Sočasno je
prišlo tudi do razmaha trga poljudnoznanstvene periodike in profilacije posameznih medijev, v največji meri pa je obdobje prodora antropologije v medije zaznamoval razmah televizije v zadnjih štiridesetih letih (Mann 2003, 140).
Na drugi strani pa je vse večja medijska prisotnost antropologije v javnosti imela tudi povratne učinke na naravo antropološkega dela. Zaradi hitrejšega pretoka informacij tako med akterji samimi kot med akterji ter financerji
in javnostjo je prišlo do homogenizacij idej – zadnjih nekaj desetletij se je narava paleoantropološkega diskurza zreducirala navadno na dve nasprotujoči si
teorijski usmerjenosti, ki poskušata podati celostno razlago za opis antropoloških in arheoloških problemov. Situacija je dokaj podobna obdobju štiridesetih in petdesetih let dvajsetega stoletja v času velike evolucijske Sinteze, ki pa
se je kasneje sama zrušila prav zaradi njene konceptualne togosti. Ilustrativno lahko primerjamo podatke, da je leta 1928 Gerrit S. Miller iz Smithsoniana v pregledu celotne tedanje literature o pitekantropu ugotovil, da je spekter
mnenj obsegal okoli 100 različnih mnenj, kasneje pa je prav zaradi strogosti diktature mišljenja sinteze ter polarizacije medijskega prostora bilo število
različnih mnenj veliko manjše (Murray 1948, 66).
Zgodovinarji arheologije so videli v procesu pravzaprav emancipacijo
ameriške arheologije in antropologije od dediščine medvojne evropske znanosti, ki je bila konceptualno še zasidrana v problematiki 19. stoletja. Posledično naj bi ta emancipacija vodila do rojstva nove arheologije v šestdesetih
in sedemdesetih ter protiprocesualne reakcije v osemdesetih in devetdesetih,
sočasno pa do globalizacije arheološke vede, kar pa je povzročilo tudi poenotenje metodologij in teorij. Svetovna arheologija je tako postala stranski produkt svetovnega trga, v katerem dominirajo s svojo vlogo Združene države
Amerike, trga, v katerem je masovna potrošnja ustvarila hegemonijo ekonomskih interesov nad političnimi (Olivier 1999, 176).
Vendar pa se je v zadnjem desetletju začelo postavljati vprašanje, čigava
arheologija je boljša – vprašanju je botrovalo spoznanje, da obstajajo različne
usmeritve v različnih delih sveta. Danes je v zgodovini razmišljanj o svetovni arheologiji močen poudarek na razmerju med anglo-ameriško znanostjo
in ostankom sveta – njihovo mnenje se vsiljuje in uspešnost posameznikov je
ocenjevana na podlagi upoštevanja njihovih pristopov. Problem je, ker se nerazvitost pojmuje kot politični in ekonomski koncept oziroma je ekonomska
nerazvitost projecirana na vse ostale ravni produkcije vedenja. Lubomir Lozny
je opozarjal, da postaja velik problem sprejemanje tujih teoretičnih konceptov
168
množice, muzeji in metodologija
in metodoloških pristopov, predvsem ker gre za posiljevanje lokalnih empiričnih podatkov in epistemoloških tradicij. Za prihodnost arheologije in antropologije je videl problem v spontanih spremembah v vzhodni Evropi – bal
se je možnosti naraščanja ignorance lokalnega vedenja. V svojih delih je opozarjal, da ignoranca kot taka nikakor ni antiteza vedenja, ampak je povezana
predvsem z moralnimi sodbami (Lozny 2002, 138–143).
Tako je angleška arheologija zelo pozno, šele v devetdesetih, bila seznanjena s strukturalizmom in evolucionizmom v delih Andreja Leroi-Gourhana, ki sta zaznamovala francosko arheologijo v drugi polovici dvajsetega stoletja (Gamble 1999, 29). Leroi-Gourhan je videl tehnološki razvoj vzporeden z
anatomskimi spremembami – ustvaril je trajektorij, ki je povezoval najstarejša kamena orodja s sodobnimi industrijsko izdelanimi noži. Ko je tehnološko
evolucijo povezal v unilinearen proces, se je navezal na koncepte prazgodovinarjev 19. stoletja, ki so velik del svojega prepričanja podedovali iz razsvetljenske tradicije 18. stoletja. Tako je tehnična gesta razvezana od povezave z
družbo v času ter jo lahko opazujemo ločeno kot refleksijo mentalne kapacitete izdelovalca (Olivier 1999, 182). Sicer se s tem povratno spet povezuje tehnološki in socialni napredek, vendar se le tako lahko opazuje socialne reprezentacije kot vključene v dejanja izdelave, uporabe in zavrženje orodja (Gamble
1999, 29).
Še slabše pa sta se zahodnoevropska oziroma anglo-ameriška antropologija in prazgodovinska arheologija odzivali na vse napredke v izdelavi rekonstrukcij prazgodovinskih ljudi, ki so bile izdelane v povojni vzhodni Evropi.
Pri tem je potrebno izpostaviti predvsem pionirsko delo Mihaila Mihajloviča
Gerasimova ter Zdenka Buriana.
Kasnejši antropologi, ki so se ukvarjali z rekonstrukcijami hominidov, so Gerasimova poimenovali kot tistega, »ki je iskal obraze ter je lobanjam vračal izraze« (Henke et al. 1996, 16–18). Od leta 1949 je ustvarjal rekonstrukcije obrazov prazgodovinskih ljudi, pa tudi zgodovinskih osebnosti ter jih objavil
leta 1964 v monografiji Ljudi kamennogo veka, ki še danes predstavlja največji kompendij anatomskih rekonstrukcij prazgodovinskih hominidov (Gerasimov 1964). Njegova metoda rekonstruiranja obrazov je temeljila na obsežnem
patološkem delu: zbral je podatke o debelini in izgledu mehkih tkiv na obrazih ogromnega števila osebkov obeh spolov, vseh starosti ter večine svetovnih
ras. Svoje meritve je izvajal na presekih razžaganih zmrznjenih trupel. Pridobljene profile je kombiniral in tako razvil povprečne vrednosti za oblikovanje
rekonstrukcij. Najprej je izdelal risarske rekonstrukcije, na odlitke lobanj je
pritrdil žvekalno muskulaturo, izdelano iz kita, nato je na lobanjo pritrdil še
stožce iz voska, ki so določali debelino tkiva na posameznih mestih. Iz kita je
169
devet esejev o (skoraj) človeški podobi
modeliral posamezne mišice ustreznih debelin in jih nanašal na lobanjo. Na
koncu je rekonstrukcijo muskulature pokril s plastjo, ki je predstavljala kožo,
ter izdelal gube obraza glede na starost pokojnika ob smrti.
Njegova metodologija dela je ostala v uporabi vse do danes, ko v sodni medicini počasi prodirajo računalniško podprte tehnike rekonstruiranja
izgleda, ki sicer niso natančnejše, so pa veliko hitrejše in cenejše. V zadnjem
času so se pojavili očitki, da je njegova znanstvena rekonstrukcija obraza neandertalca podobna rekonstrukciji čepečega neandertlca, ki jo je leta 1962 izdelal Gerhard Wandel (Henke et al. 1996, 18–19). Vendar pa avtorji primerjajo zelo slabo upodobitev v profilu, v primeru, ko pa primerjamo različne
poglede na obraz, ki ga je izdelal Gerasimov, pa opazimo, da sta obraza dokaj
različna, druži ju zgolj masivna upodobitev nosu. Trditev o plagiatorstvu je še
toliko bolj absurdna, če primerjamo številne dokaj različne rekonstrukcije, ki
jih je izdelal Gerasimov, oziroma obsodba, ki jo izrečejo Henke in sodelavci
postane absurdna v trenutku, ko se zavemo, da sta oba avtorja – tako Wandel
kot tudi Gerasimov zgolj dokaj ustrezno rekonstruirala obrazne značilnosti istega osebka. Še bolj problematično je, ker avtorstvo rekonstrukcije ni jasno – Overhage je isto rekonstrukcijo pripisal Gerhardu Hebererju (Overhage
1957, 217) in enako sta storila tudi Chris Stringer in Clive Gamble (Stringer,
Gamble 1993, 20). Na drugi strani pa je tudi Gerasimov izdelal za vsako lobanjo več različnih variant, kjer se je igral predvsem z obraznim izrazom ter prisotnostjo oziroma odsotnostjo poraščenosti obraza (Stringer, Gamble 1993,
20; Gerasimov 1964, 71)
Žal pa je Gerasimov večinoma ostal omejen zgolj na tako imenovane znanstvene upodobitve – na podlagi anatomskih dejstev rekonstruirane
obrazne poteze posameznikov. Edini celopostavni upodobitvi, ki ju je podal,
sta bili upodobitvi dečka iz Tešik-Taša (Gerasimov 1964, 83–84). Prva upodobitev je dokaj vsakdanja – prikazuje stoječega golega dečka z nekoliko naprej nagnjeno glavo, ki v desni roki drži kamnito orodje. Na prvi pogled lahko
na upodobitvi opazimo nekatera nesorazmerja – glava deluje nekoliko prevelika in premasivna za drobno telo in tudi njena pretirana nagnjenost naprej,
kljub vrat zakrivajočim daljšim lasem, ki ustvarjajo učinek protiuteži, celotno dokaj statično figuro nagiba iz ravnovesja. Prav tako je glava občutno bolje modelirana od ostanka telesa, kar poudarja nesorazmernost med glavo in
ostalim telesom.
Veliko boljša pa je bila študija rekonstrukcije istega dečka. Pri tem je
posegel po dokaj nekonvencionalni formi in motiviki – prikazal je dečka, ki
ga je preplašila vzpenjajoča se kača. Če sta nogi in trup upodobljeni spet enako, je leva roka krčevito pokrčena nazaj in dlan je široko odprta. Desna roka
170
množice, muzeji in metodologija
s koničastim kamenim orodjem je dokaj nespretno dvignjena v višino glave,
kot da bi deček nameraval udariti proti kači na tleh. Tudi glava je sedaj nekoliko bolj nagnjena naprej – tokrat seveda z namenom opazovanja dogajanja pred njim. Usta so rahlo odprta, kot da bi uspel izustiti zgolj krik presenečenja. Celotna figura, kljub uporabi nekaterih standardnih elementov
togo stoječe figure, deluje dokaj dinamično – krčevita drža je zamrznjena
sredi hitrega, instinktivnega giba, ki kljub temu, da telo umika nazaj, zgornji del telesa nagiba naprej. Preden je uspel stopiti korak nazaj, je umaknil
levo roko, hkrati pa se je z dvignjeno desnico nagnil naprej ter izustil kratek
krik presenečenja.
Figura, ki jo je naredil Gerasimov ter je žal ni koli nadalje uporabil, ni
izjemna zgolj zaradi neklasične drže upodobljenega ter ene izmed najboljših
upodobitev telesne dinamike pri rekonstrukcijah prazgodovinskih hominidov, ampak predvsem zato, ker je avtor posegel po popolnoma nekonvencionalnem motivu. Če so vedno odrasli tisti, ki branijo ali napadajo živali, je tukaj upodobil otroka, in še več, če so ljudje vedno bili upodobljeni v spopadu
z živalmi, katerih izbor je spominjal na ledenodobne safarije (mamut, dlakavi nosorog, jamski medved …), je avtor tukaj izbral zelo nekonvencionalno nevarno žival – kačo. Z izborom je kvalitetno razbil tudi stereotip o neandertalcih kot klasičnih prebivalcih ledene dobe. Z upodobitvijo kače, glede na
obliko glave kobre, dokaj značilne za uzbekistansko puščavsko visokogorje, je
posredno opozoril tudi na celo serijo različnih ekosistemov, ki so jih poseljevali neandertalci izven Evrope.
Ko so se v šestdesetih letih začele prve primerjave upodobitev najstarejših povojnih rekonstrukcij (predvsem del Hebererja, Wandela, Gerasimova in McGregoryja), so opazovalci ugotovili, da so podobe postale veliko bolj
človeške. Sicer z izrazitimi nadočesnimi oboki ter pomanjkanjem brade niso
ustrezali našim lepotnim idealom, vendar so iz upodobitev izginili predvsem
negativni predsodki (Overhage 1957, 216). Ne gre zgolj za posledice sistematičnih raziskav večjega števila najdb, ampak je poglavitno vlogo igrala vsebinska
preusmeritev antropologije. Morfološka plastičnost, kot se izraža v rasni variabilnosti, je bila prevrednotena iz ločujoče v združujočo kategorijo in kljub
inflaciji rasnih študij so le redke poudarjale podobnosti posameznih človeških skupin. V okviru teh preusmeritev raziskovalnih ciljev, ki so bili predvsem politično diktirani ter pod vplivom nove evolucijske sinteze, ki je vodila do združevanja taksonomskih skupin v večje, so bile formulirane hipoteze
o potrebi po vključitvi neandertalcev v našo vrsto – Homo sapiens. Posledično
so se pri upodabljanju odrekli bestialnih ter primitivnih značilnosti iz predvojnega obdobja ter se usmerili predvsem na podobnost z nami.
171
devet esejev o (skoraj) človeški podobi
Sicer se ob koncu šestdesetih let v zahodni Evropi skupaj s zavestjo o svoji epistemološki preteklosti rodi tudi spoznanje, da sta konec koncev antropologija in arheologija historični disciplini. Najverjetneje je to spoznanje
povzročil razmah antropologije preko svojih nekdanjih meja, ko je s sprejetjem neoevolucionističnih predpostavk uspela dokončno absorbirati ameriško arheologijo. Pravzaprav lahko zgodovine arheologije, ki so se pojavile v
sedemdesetih letih, razumemo kot zatočišča za kompendije različnih usmeritev in raziskovalnih tradicij. Do tedaj je bila zgodovina arheologije pojmovana kot zaporedje odkritij, refleksija pa je izpostavila dejstvo, da je v resnici
zgodovina idej in institucij, zaporedja razočaranj, nepredvidljivih zasukov in
uspehov, pri čemer je celota zasidrana v nacionalne ter mednarodne tradicije,
ki jih poganjajo v gibanje paradigme, te pa izvirajo iz drugih disciplin (Schnapp 2002, 134–135).
Posledica ukvarjanja z lastno disciplinarno teorijo in epistemologijo oziroma za kritično samorefleksijo je bilo močnejše zavedanje o moči in
pomenu tradicije v raziskavah. Tradicija vodi socializacijo udeležencev stroke in tradicija oblikuje pomen verjetnosti arheoloških trditev – oziroma, kot
je to formuliral Tim Murray, tradicija nadzoruje produkcijo in legitimizacijo arheološkega vedenja. Socializacijski mehanizmi so procesi, ki uravnovesijo
konflikte med individualnimi težnjami in vrednotami ter interesi znanstvene skupnosti. Gre za intelektualni prostor, v katerem kasnejši udeleženci pridobijo percepcije o kognitivni verjetnosti nekaterih trditev, pregled, katere teorije napredujejo, vedenje o opazovanih fenomenih ter predvsem, s katerimi
fenomeni se je vredno ukvarjati (Murray 2002, 236).
Pravzaprav je za oblikovanje podob človeške evolucije kriva predvsem
metodologija dela. Ne smemo pozabiti, da je prav razmah primatoloških študij v obdobju prve eksplozije odkritij zgodnjih hominidov v vzhodni Afriki
v šestdesetih letih ustvaril koncepte, po katerih naj bi bili sposobni razsvetliti
vedenje zgodnjih hominidov s preučevanjem vedenja in kognitivnih sposobnosti sodobnih primatov. Če je devetnajsto stoletje opazovalo ljudi na robu
civiliziranega sveta, so se v dvajsetem pridružile še opice. In posledično, če so
bile opice kosmata bitja s polovičnimi možgani, ki so se gugala na drevesih in
živela promiskuitetno ter smo ljudje pokrili svojo goloto z obleko, se poročali s svojimi izbrankami, regulirali naša spolna življenja ter edino o tem nismo govorili, potem evolucionistično sklepanje ni uvidelo nobene ovire, zakaj
vmesni členi naj ne bi predstavljali vmesnih oblik. Popularen odgovor, ki ga je
šele v zadnjih dveh desetletjih začela spodnašati sodobna antropologija, je človeškega prednika upodabljal kot napol dlakavo, napol vzravnano čokato bitje
brez kakršne gracilnosti, nemarno zavito v raztrgano krzno, ki živi v jami ter
172
množice, muzeji in metodologija
le s težavo godrnja nepovezane besede (Taylor 1996, 20–25). Seveda ne smemo pozabiti na vedno prisotno gorjačo – metaforo grobe in brutalne moči.
Kot značilen primer izpeljave upodobitve kulturne evolucije v začetku
sedemdesetih let moramo razumeti leta 1971 nastalo ilustracijo, katere avtor je
Rudolph Predstavlja značilen žanr ilustracije človeške evolucije, kjer je bila likovna rešitev prikaz, v katerem so si evolucijski akterji sledili v ravni vrsti. Postopnost sprememb naj bi nakazovala evolucijske spremembe od popolnoma
sključenih opičjih prednikov do popolnoma vzravnanih sodobnih ljudi. Podoba pa je bila obremenjena s številnimi predsodki. S svojo strukturo je izenačevala evolucijske dogodke – vsi upodobljeni so bili prikazani v enaki vrsti,
kot da bi se vsak od akterjev nahajal na prizorišču enako časa, sledili so si drug
za drugim, kot da bi evolucija potekala postopno in lestvičasto, pri čemer bi se
vedno potomec razvil iz prednika ter poglavitno, kot da bi se vse spremembe
odvijale postopno in enakomerno – izguba poraščenosti, vzravnava ter kulturna evolucija. Zanimivo vlogo igra obrobna reprezentacija kulturne evolucije. Nekje na začetku vrste eden izmed upodobljenih nosi kamen, malo kasneje se pojavi krepelce ter na koncu kopje. Zanimivo pa je pomanjkanje obleke
– kot da bi oblačenje prišlo na koncu kot tisti dejavnik kulturne evolucije, ki
sledi šele po koncu fizične. Zavedajoč se izgovora, da gre za prikaz telesa ter da
bi obleka zgolj zakrila njegovo izpovednost (v tem primeru stopnjo poraščenosti ter vzravnanosti) se najdemo soočeni s situacijo, ko so kljub vsemu dodana orodja kot dejavniki kulturne evolucije in vsi predniki so upodobljeni korakajoči – kot metafora usmerjenega razvoja na eni ter kot likovna rešitev za
neupodobitev genitalij na drugi strani. Seveda so vsi upodobljeni moški, kar
pa ne moremo razumeti zgolj kot androcentrično diktaturo konceptov človeške evolucije, ampak tudi rešitev, ki omogoča skritje izrazitih spolnih znakov.
Moški s korakom lahko zakrijejo svoje genitalije, ženske pa bi se morale za decentno zakritje svojega oprsja obleči ali pa izumiti kako opravilo, ki bi pogojevalo kompleksno držo rok.
Vendar pa pri natančnejšem opazovanju podobe lahko postanemo pozorni še na en sekundarni spolni znak oziroma kulturno pogojenost njegove upodobitve – lase na glavi. Zgolj zadnji dve upodobljeni figuri imata brado, pri čemer jo ima zadnja zgledno pristriženo ter še povrhu nazaj počesane
lase. Spet lahko prav lase beremo kot metaforo za obvladovanje lastnega telesa, ki je nastopilo šele z izstopom iz zoprnih opravil evolucije, ko je oblikovanje človeške zunanjosti postalo predmet vpliva kulturne evolucije. In če vsi
upodobljeni gledajo predse, kot stremeči k nekemu oddaljenemu, vendar jasno usmerjenemu evolucijskemu cilju, ki privlači njihovo pozornost, je zadnja
podoba, anatomsko in vedenjsko moderni človek obrnjen k gledalcu na na-
173
devet esejev o (skoraj) človeški podobi
čin, ki sporoča, da gre pri pogledu za komunikacijo med dvema enakima udeležencema.
Dobra tri desetletja kasneje zgledajo podobne ilustracije kljub vsemu nekoliko spremenjeno. Če bi opazovali ilustracijo Giovannija Casellija, pri kateri je sodeloval tudi Bernard Wood, je vidno, da so spremembe tukaj drugačne
– vzravnana drža se pojavi nenadoma, upodobljenci ne korakajo enakomerno,
njihova drža je razgibana in dinamiko lahko razumemo kot priznavanje skokov in zastojev evolucije. Kulturna evolucija je še vedno enakomerno razporejena po vsej vrsti, pri čemer gre spet za upodobitve od krepelca do kopja, konec
evolucije pa predstavlja podoba očitnega znanstvenika (očitna je podobnost z
B. Woodom), ovešenega s fotoaparatom ter mapami in lopato v roki (Wood
1976, 2–3). Zadnja upodobitev nas ne nagovarja h komunikaciji, temveč nas s
svojo podobo vzpodbuja k preučevanju človeške evolucije. Še vedno pa upodobitev ohranja dva poglavitna elementa starejše upodobitve – vsi korakajoči
so obrnjeni strogo naprej ter oblačila se, kljub dejstvu, da je poraščenost telesa izginila že zelo zgodaj, pojavijo šele zelo pozno. Vzporedno z obleko je enak
tudi korak, zgolj zadnji upodobljeni antropolog je, vedoč, da njegovo telo pokrivajo obleke, zakorakal naprej z levo nogo. Morda pa je to subtilno skrita
metafora za emancipatorni potencial znanosti?
Hkrati pa postanemo pozorni na še en dejavnik – če so za razliko od
prejšnje upodobitve udeleženci goli, je sedaj postala jasno prepoznavna njihova svetla koža in to kljub zavedanju, da je večji del človeške evolucije potekal prav v Afriki. Ko je Diane Gifford-Gonzales primerjala večje število
poljudnoznanstvenih rekonstrukcij, je opazila, da se nižje razviti hominidi
navadno upodabljajo temnejši od sodobnega človeka, ki je navadno prikazan popolnoma bel (Gifford-Gonzales 1998, 78–79). Ali lahko v tem razberemo segregacijske ostanke zgodnjega evolucionizma, ki je temnopolte rase človeštva razlagal kot evolucijsko zaostale? Gre za skupek nerodnih in vedno se
ponavljajočih konvencij, ki ne temeljijo na znanstvenih spoznanjih, ampak na
repeticiji v sedanjosti popolnoma zastarelih in absurdnih vzorcev.
Tako upodobitve, ki prikazujejo socialno življenje, navadno v taborih,
vedno izključujejo otroke in ostarele ter ženske iz aktivnejših vlog. Sicer ne
moremo zanikati, da spolna delitev dela ni obstajala, vendar te upodobitve
žensko delo prikazujejo pokroviteljsko in implicitno nakazujejo, da je zgolj
moško delo imelo evolucijski pomen. Tako je sklop standardnih upodobitev
omejen na večno prisotnost moških in skoraj nikoli ne prikazuje žensk oziroma žensk, ostarelih in otrok samih. Pri čemer imajo ilustratorji očitno največji
problem prav z upodobitvami najstnikov, starostne skupine med otroki in odraslimi, ki v rekonstrukcijah skoraj nikoli ne obstaja – domnevamo lahko, da
174
množice, muzeji in metodologija
zaradi nelagodja pri upodabljanju njihovih dejavnosti, saj bi se v okviru svoje socializacije morali počasi vključevati v svet odraslih opravil oziroma bi jih
morali ostali odrasli najbolj jasno poučevati. Prav učenje kot oblika socialne
interakcije, ki bi morala vsebovati dejanje komunikacije, pa na upodobitvah
popolnoma manjka – omejena je zgolj na zvedavo opazovanje majhnih otrok.
175
Sorodniki
še kar prihajajo
V
trenutku, ko je bil potrjen fosilni značaj anatomsko modernih ljudi,
so jih znanstveniki poskušali uvrstiti v poznane človeške rase. Pravzaprav gre za staro evropsko razvedrilo, ko se je vedno znova poskušalo
zapolniti prazne prostore v vedenju. Pregled konceptualne zgodovine antropologije in arheologije pa nam še preveliko krat pokaže, da so znotraj shem razvoja in pojasnitev vedenja bile večkrat najprej ustvarjene praznine, ki so se
kasneje zapolnile s prepoznanimi odkritji, kot pa obratno.
Leta 1901 sta bila v jami Grotte des Enfants v Grimaldiju v Liguriji odkrita pokopa ženske in dečka. René Verneau, ki ju je opisal, je na podlagi širokih nosnih odprtin ter dolgih kosti nog in rok podal trditev, da gre za pokope
posameznikov, katerih rasno pripadnost bi lahko označil kot »negroidno«.
Še dodatno je trditev podkrepil Boule, ki je opozoril na podobnost s skeletnimi ostanki Grmičarjev. Vendar se ni omejil zgolj na anatomske detajle – v svojo argumentacijo je vključil tudi arheološko gradivo – natančneje poznavanje
umetnosti mlajše kamene dobe. Opozoril je na podobnosti »grmičarskih« in
mlajšepaleolitskih stenskih slikarij ter na Hotentotsko steotopagijo ter oblikovanje zadnjic pri mlajšepaleolitskih ženskih figuricah iz steatita, ki so bile
odkrite ob pokopih v Grimaldiju (Murray 1948, 87–88).
Na podoben način je angleški geolog William Johnson Sollas v knjigi
Ancient Hunters and their Modern Representatives razlagal leta 1888 odkrite skeletne ostanke iz jame Cancelade v Franciji. Majhen posameznik z glavo,
ki ga je spomnila na skeletne poteze Eskima, mu je nudil osnovo za teorijo, da
so moderni prebivalci Arktike potomci mlajšepaleolitske populacije, ki je sledila umikajočim se ledenikom. Potrditve za anatomsko sicer dokaj slabo argumentirano teorijo je videl v primerjavi elementov eskimske materialne kulture z arheološkimi ostanki iz magdaleniena. Trdil je, da lahko primerjamo
sorodniki še kar prihajajo
177
devet esejev o (skoraj) človeški podobi
koščene konice puščic, obeske iz slonovine, koščene konice kopij z zalustmi
ter slog vrezovanja. Kulturne paralele so mu omogočile povratno sklepanje
in anatomsko argumentacijo – ker so Eskimi mongoloidna rasa in so njihovi predniki dokazljivi v mlajšem paleolitiku Francije, je legitimna trditev, da
se je mongoloidna rasa izoblikovala že v mlajšem paleolitiku ter je obstajala
vzporedno z drugimi v Evropi (Murray 1948, 88).
Ključen problem take delitve je bil nedostopnost podatkov. Antropologi so že dobrega pol stoletja utemeljevali izoblikovanje človeških ras z ekološkim determinizmom, kar pomeni, da so poglavitne človeške rase bile ekološke ter tako tudi ločene. Vsaka glavna rasa se je nahajala omejena na eni celini
ter se je preko mostov med celinami mešala s sosednjo. Ker pa na začetku dvajsetega stoletja ni bilo znanih mlajšepleistocenskih oziroma anatomsko modernih človeških fosilov z drugih kontinentov, so delitev izpeljali na fosilih iz
Evrope. S tem je Evropa vsaj navidezno dobila podobo izvornega mesta, s katerega se je začela razselitev, ki je vodila do dokončne poselitve sveta, antropologi pa so s tem prekršili prvo pravilo svojega početja. Rase, katerih različnost so utemeljevali z geografsko ločitvijo, so izvorno stisnili v eno geografsko
enoto – v Evropo. Posledično bi obstoj različnih ras vzporedno moral pomeniti, da razlike ne nastanejo pod vplivom okolja, ampak so njihove značilnosti vrojene in se prenašajo po dolgih linijah od prednikov do potomcev neodvisno od okolja.
Dirka za čim večjim zbiranjem anatomskih podatkov populacij se je začela že veliko prej v 17. stoletju ter do konca 19. stoletja prispela nesmiselno
daleč. Najlepši primer tega je podatek, da je leta 1900 Aurel von Törok izmeril že 5.000 meritev na eni sami lobanji (Nelson, Jurmain 1988, 187), hkrati pa
je v tem obdobju bilo v Evropi antropološko premerjenih že 25.000.000 ljudi (Kavur 1999a, 6). V začetku dvajsetega stoletja je za poskus določitve neadaptivnih značilnosti k meritvam glave Hooton dodal še meritve telesa, kajti menil je, da gre za anatomske značilnosti, na katere okolje le malo vpliva
(Nelson, Jurmain 1988, 193). V tem obdobju je Hrdlička zagovarjal »nepopolno stabilnost človeškega organizma«, kar je pomenilo, da je človeška morfologija produkt interakcije med protoplazmo in okoljem (Spencer 1984, 32). V
skladu s Hootonovimi smernicami je v začetku stoletja bilo jasno, da so telesne mere globoko zasidrane v genetski okvir človeka. Glede na to, da je oblika
telesa bolj stabilna od velikosti telesa, kar se kaže tudi v primerih pomanjkanja hrane, je Adolph H. Schultz v letih 1923 ter 1926 določil statistično različne indekse razmerja dolžine nog proti dolžini trupa pri fetusih Afro- in Evroameričanov (Holliday 1997, 425). Fizična antropologija je postajala vedno bolj
naravoslovna disciplina, pri čemer so posamezni postopki in analize bile same
178
sorodniki še kar prihajajo
sebi namen ter popolnoma nerazumljive neposvečenim in nerelevantne za pisanje zgodovine človeštva.
Pravzaprav je začetek stoletja, če ne že njegovo prvo polovico, zaznamoval razkol med kulturno in fizično antropologijo v ZDA. V bistvu je šlo za
igro moči med univerzama Columbia ter Harvard oziroma med Boasom ter
Hootonom. Za razliko od slednjega je prvi močno kritiziral rasni formalizem
in je s pomočjo tega na Columbiji ustvaril močno intelektualno tradicijo kulturne antropologije. Kljub temu, da so se Hootonovi učenci oddaljili od njegovega pristopa rasne klasifikacije na podlagi neadaptivnih značilnosti, koncepta rase nikoli niso zanikali ter so tako tvorili jedro povojnih antropologov,
ki so priznavali obstoj različnih ras (Littlefield et al. 1982, 645).
Osnove združevanja človeštva so bile postavljene, ko je na Columbiji
Boas zagovarjal stališče združevanja in enakosti ras. Očitni uspeh pa je imel
tudi negativne posledice, kajti v letih med 1900 ter 1925 na Columbiji ni bilo
zagovora niti enega doktorata iz fizične antropologije (Allen 1989, 83), kar je
vodilo do tega, da je fizična antropologija postala domena Hootona in njegovih učencev. In ko se je v tridesetih letih Boas zavzemal za oster nastop proti
v Nemčiji porajajočemu se rasizmu, sta bila edina, ki sta ga podprla, Hrdlička
ter Hooton. Tisti Hooton, ki je leta 1940 v knjigi Why Men Behave like Apes
and Vice Versa napisal (Kavur 1999a, 21):
»Znebiti se moramo lažnih prerokov kulturne rešitve in nezanimivih pridigarjev človeške enotnosti. Prihodnost naše vrste ni odvisna
od oblike vladanja, ekonomske prilagoditve, religioznih in socialnih
prepričanj ter čiste izobrazbe o okolju. Prihodnost človeka je odvisna
od biologije.«
Tako je še leta dolgo veljalo, da je koncept rase uspešno orodje za opisovanje človeške variabilnosti. V zadnji polovici stoletja pa je koncept zaradi kritike genetike in zaradi »škodljivih socialnih posledic« postal vedno bolj
opuščan (Littlefield et al. 1982, 641).
Mnenje, da rase sploh ne obstajalo, je bilo že nekajkrat izraženo v antropoloških učbenikih pred letom 1970, vrhunec pa je doseglo v učbenikih,
izdanih med leti 1975 ter 1979, ko je le četrtina učbenikov zagovarjala koncept rase (Littlefield et al. 1982, 646). Dejstvo je verjetno posledica antirasističnega efekta, ki se je po drugi svetovni vojni stopnjeval ter dosegel vrhunec
v socialnih gibanjih poznih šestdesetih in sedemdesetih let (Lieberman 1997,
549). Tako naj bi danes kot pravilnega koncept rase sprejemalo 50 odstotkov
fizičnih in 30 odstotkov kulturnih antropologov, pa še to George J. Armelagos kritizira kot aplikacijo znanstvenih orodij dvajsetega stoletja na probleme
179
devet esejev o (skoraj) človeški podobi
osemnajstega (Armelagos 1995, 103–109). Na drugi strani pa Eugenia Shanklin opozarja, da se antropološko pisanje o problemu ras in rasizma v ameriških antropoloških učbenikih nagiba v smer, kjer ni nobene diskusije. Problematika enostavno ni komentirana oziroma je enostavno ni, to pa je vsekakor
v nasprotju s prepričanjem mnogih, da bi prav antropologi s predstavijo konceptov uporabe in zlorabe ras morali nastopiti proti ponovno porajajočemu
se rasizmu, ki ga avtorica poimenuje tudi ameriška bolezen (Shanklin 2000,
102–103).
Seveda se moramo zavedati, da je bila po sodobnih standardih večina
predvojnih še tako liberalnih antropologov zadrtih rasistov. Taka prepričanja se seveda takoj po II. svetovni vojni niso spremenila, niso pa v senci koncentracijskih taborišč bila sposobna ohranjanja intelektualnega spoštovanja.
Vendar pa je iztrebljene rasističnih prepričanj povzročilo zanikanje druge
pomembne evolucionistične paradigme – evolucionisti so se vedno trudili
zmanjševati razkorak med ljudmi in opicami (Cartmill 1993, 201–202).
Povojni kulturni antropologi in jezikoslovci so jasno in ostro razmejili razkorak med ljudmi in opicami, pri čemer se je postavilo vprašanje, na katero stran velike vrzeli je potrebno postaviti neandertalce. Črne ovce celotnega procesa so bili v povojnem obdobju fizični antropologi, ki zaradi radikalne
vpetosti v evolucionistično paradigmo niso bili sposobni proglasiti absolutne
različnosti med ljudmi in živalmi. Vendar so v povojnem obdobju storili vse,
kar so mogli, da bi prispevali k percepciji enotnosti, enakosti in izjemnosti
človeštva. Rasne hierarhije so izginile iz učbenikov ter cel koncept človeške
rase je bil podvržen na eni strani radikalni kritiki, na drugi pa se ga je vse pogosteje enostavno ignoriralo.
Šele po drugi svetovni vojni in pod vplivom gibanj za civilne pravice se
prvič v zgodovini pokaže, da je rasizem zlo (Allen 1994, 2). Pravzaprav je prišlo do velikega preloma leta 1962, ko je Coon izdal monumentalno delo The
Origins of Races. Predlagal je, da se je pet poglavitnih ras človeštva razvilo iz
Homo erectus ter da je vsako rasno pokolenje prestopilo prag v stopnjo Homo
sapiens ob različnem času. Tako naj bi dolžina obdobja, ko je vsaka skupina v sapientnem stanju, bila odvisna od njihovih kulturnih dosežkov. Njegovo delo je predstavljalo zadnjo veliko sintezo rasne teorije – če so v 19. stoletju
rase pojmovali kot biološke delitve, ki naj bi imele tudi kognitivne posledice,
je antropologija dvajsetega stoletja uvedla še evolucijsko komponento. Rase so
postale evolucijski grmi, ki so jih izoblikovali evolucijski procesi. Razprava,
ki je sledila izdaji knjige, je posledično povzročila prelom in pospešila razvoj
nove fizične antropologije, ki je postala vse bolj eklektična – začela je vključevati različna raziskovalna področja, kot sta genetika in primatologija, ter v
180
sorodniki še kar prihajajo
svoji osnovi je postala popolnoma evolucionistična, kar je bilo v nasprotju z
esencializmom rasnih tipologij (Caspari 2003, 65).
Drugi dejavnik zatona Coonovega vpliva je bila zagotovo burna reakcija ter akademska mobilizacija, ki jo je začel Sherwood Washburn ter izvedel
Ashley Montagu. Za slednjega ni bil Coonov problem v dejstvu, da je skušal
človeško anatomsko variabilnost v preteklosti in v sedanjosti razlagati z Weidenraichovimi koncepti, ampak, da je za oznako skupine morfološko podobnih si ljudi, katerih izvor je skušal odkriti v preteklosti, uporabil pojem rasa
(Montagu 1964, 228–232). Gre za pozicijo, ki se je v ameriški antropologiji razširila v šestdesetih letih. Bila je posledica intenzifikacije boja za civilne
pravice, ki jo je povzročila ameriška vpletenost v vedno bolj nepriljubljeno kolonialno vojno. Sicer znanstvene kritike rasnih konceptov niso bile popolnoma nove, vendar do porasta njihove veljave ni prišlo vse do trenutka, ko se je
pod pritiski javnosti začela spreminjati politična klima (Littlefield et al. 1982,
644). Ameriška antropologija je bila prisiljena kritizirati Coona, saj je v obdobju takoj po izidu knjige prišlo do mobilizacije segregacionistov, ki so v njej
iskali znanstvene argumente za svoje nauke (Caspari 2003, 66).
Taka pozicija pa ni bila omejena zgolj na znanost. Predvsem v literaturi so se kot odraz povojne krize in posledica totalne dehumanizacije človeštva
začele porajati teme, ki so problematizirale človeške lastnosti oziroma vrojeno nasilje kot eno izmed njih, oziroma tisto, ki jo je še najbolj izpostavil darvinizem prve polovice dvajsetega stoletja. Najbolj izpovedni sta deli britanskega pisatelja Williama Goldinga Gospodar muh in Dediči, ki sta izšli leta 1954
in 1955. Prvi sicer prikazuje nekoliko bolj umirjeno, pa vendar obupano podobo človeške družbe – skupina angleških šolarjev na samotnem otoku se sicer
oklepa civiliziranega vedenja, vendar vse propade, ko začnejo loviti divje svinje. Iz lova se razvije neobrzdano nasilje, ki vodi v medsebojno nasilje, nasilje,
ki ga prekine britanski mornariški oficir, ki jih reši, da bi njihovo nasilje zgolj
povzdignil na raven odraslih – odpelje jih z otoka na vojni ladji, ladji, ki bo
kmalu z enako krutostjo lovila in pobijala druge ljudi.
Veliko bolj izpovedno ter zanimiv pa je njegov drugi, ter po lastnih izjavah najljubši, roman Dediči. Golding prikaže prazgodovinske vire za izvor
človeške bolne narave – ponovno najde izvor človeške sprevrženosti v lovu
(Cartmill 1993, 22–24). V knjigi opisuje zgodbo zadnje skupine neandertalcev, malce neumnih vendar zelo intuitivnih ljudi, ki se večinoma prehranjujejo z rastlinami, ko pa slednje zmanjkajo se prehranjujejo kot mrhovinarji z
ostanki lovskega plena velikih mačk. Pri tem jih ves čas grize, da je to početje napačno. Njihov svet se popolnoma spremeni, ko srečajo prvo skupino modernih ljudi, ki so za razliko od njih uspešni in odločni lovci, ki ubijajo in pri
181
devet esejev o (skoraj) človeški podobi
tem celo uživajo. Seveda se knjiga zaključi s smrtjo neandertalske skupine, njihovi dediči pa v kanujih plujejo preko jezera, ki se je tako bleščalo, »da ni mogel videti, ali ima črta teme konec« (Golding 2002, 212). Goldingova mračna vizija prihodnosti je predvsem odraz njegovega globokega obupa ob koncu
vojne, ko je spoznal, kaj so ljudje sposobni narediti soljudem. Ni šlo zgolj za refleksije vojnega pobijanja, ampak je v luči represij totalitarnih sistemov izgubil
svojo predvojno vero v sposobnost človeštva, da doseže popolnost.
Na podoben način so bile zastavljene redke povojne rekonstrukcije človeških prednikov – da bi eliminirali vse moteče oziroma v povojni krizi nesprejemljive elemente, ki bi omogočali prikaz nasilja, so se redke preostale rekonstrukcije omejile predvsem na prikazovanje statičnih podob, kjer ni bilo
veliko prikazov dejavnosti, ki bi lahko motile krvi in nasilja sito publiko. Še
ena izmed poglavitnih značilnosti upodobitev druge polovice dvajsetega stoletja je odsotnost upodobitev spopadov med lovci in divjimi zvermi – lovec
je prej izdelovalec orodij ter opazovalec plena v zasedi kot pa postavni junak,
ki s svojim telesom brani družino pred zvermi oziroma pred drugimi ljudmi. Domnevamo lahko, da je upad upodobitev nasilja posledica antropološke
kampanje povojnega obdobja, ki je kulminirala leta 1968 z izdajo Montagujevega zbornika Man and Agression. V uvodnem besedilu je urednik trdil, da
je zahodni mit o divjih živalih zgolj razlaga lastne agresivnosti. Po njegovem
mnenju so antropologi agresivnost, ki so jo opazovali v sodobni družbi in pripisovali preteklim, izvajali iz opazovanj, da naj bi se človeštvo razvilo iz divjih, nasilnih živalskih prednikov. Zagovarjal je tezo, da je serija antropoloških
monografij iz petdesetih in z začetka šestdesetih let sodila v isti žanr kot Goldingov roman Gospodar muh – popularna naj bi bila v obdobju, ko avtorji z
njimi pomirjajo bralce, ki iščejo oprostitve za svoje grehe ter trdijo, da je nasilnost pač vrojena človeštvu (Montagu 1968, 9–11).
Posledično je prav zaradi političnega in socialnega diktata prazgodovina
izgubila tisti naboj, ki je z rekonstrukcijami podžigal domišljijo, oziroma so
primat pri produkciji rekonstrukcij prevzeli avtorji iz dežel z drugačnim političnim ozadjem – predvsem s področja totalitarnih režimov vzhodnega bloka. Pri tem je potrebno izpostaviti predvsem dva avtorja, Mihaila M. Gerasimova iz Sovjetske zveze ter Zdenka Buriana iz Češkoslovaške.
Burianovo delo je pri svojem pregledu imaginarijev v upodabljanju ljudi iz preteklosti Wiktor Stoczkowski poimenoval pogojena domišlija (Stoczkowski 1997, 250). Priznati moramo, da je Burian zagotovo avtor največjega,
predvsem pa najprepoznavnejšega opusa rekonstrukcij prazgodovinskega življenja. Hkrati pa je slovel po tem, da je vedno deloval pod strokovnim vodstvom avtorjev, katerih dela je ilustriral, pri čemer je potrebno izpostaviti
182
sorodniki še kar prihajajo
predvsem Josefa Augusto (Prokop 1995, 47–50). Tako je metodološko stroga znanost pogojevala kreativnost njegove domišljije pri izbiri motivov ter izvedbi figur.
Stephanie Moser je njegov veliki opus ilustracij za popularno besedilo
Josefa Auguste, ki je bilo izdano tudi leta 1966 v Jugoslaviji pod naslovom Preistorijski čovek (Augusta, Burian 1966), povezala s tradicijo Charlesa Knighta
oziroma njegovih realističnih in neromantičnih upodobitev na eni, ter tradicijo 19. stoletja s panoptikumom scen, ki prikazujejo različna obdobja, na drugi strani (Moser 1998, 161–162). Trditev morda ni ustrezna, če upoštevamo, da
je prav Burian izdelal največje število rekonstrukcij, da so njegovi motivi najbolj kompleksni ter da je v večini primerov poskušal prikazati resnične arheološke situacije – življenje je vdihnil najdiščem iz osrednje in vzhodne Evrope,
ki v preteklosti niso bila vizualno predstavljena. Tak primer je na primer rekonstrukcija kanibalistične pojedine v Krapini, kjer obrobne figure razbijajo
človeške kosti, osrednji moški pa drži v rokah odrezano glavo (Augusta, Burian 1966, slika 21).
Pravzaprav lahko trdimo, da je prvi resnično upodabljal realna najdišča,
hkrati pa moramo priznati opombo Moserjeve, da je velikokrat kot poglavitni
motiv za umetniško ilustracijo primitivnosti prikazal gorjačo, ki pa na nobenem od omenjenih najdišč ni bila odkrita (Moser 1998, 163). Čeprav je poskušal prikazati kompleksnost dogajanja v preteklosti, je ostal ujet v stereotipe, ki
so bili formirani že prej.
Primer tega je slika, ki jo je poimenoval Odhod na nova lovišča (Augusta, Burian 1966, slika 16). Prikazuje skupino neandertalcev v pokrajini, pri
čemer moški nosijo gorjače in ujete zajce, ženska na desni strani pa zvita krzna – ženska se pojavlja kot skrbnik inventarja domovanja tudi v primeru selitve. Drug primer je upodobitev, poimenovana Zimske težave, kjer se v jamo
vračajo lovci – spet so lovci izključno moški (Augusta, Burian 1966, slika 10).
Drugi pomenljivi element, ki je na sliki prisoten, je upodobitev lobanje jamskega medveda, ki se nahaja pri vhodu v jamo. Lobanja se ponovi spet na sliki
Neandertalsko naselje, kjer se znajde kot igrača v rokah otroka (Augusta, Burian 1966, slika 8) – spet smo priča neločljivi povezavi neandertalcev in jamskih medvedov.
Omenjena slika predstavlja njegovo verjetno najpomembnejše delo –
prikazuje skupino neandertalcev pred jamo. Slika sledi standardni kompoziciji, kjer jo potok ločuje na dva dela, pri čemer se na eni strani nahajajo ljudje in na drugi divje živali, v tem primeru dlakavi nosorogi. Poglavitni aktivni
akterji so spet moški, pri čemer je potrebno opozoriti na izjemno dinamiko
upodobitve, ki prikazuje trenutek sredi intenzivne komunikacije med upodo-
183
devet esejev o (skoraj) človeški podobi
❙ 15
Odhod na nova lovišča, kot ga je upodobil Zdeněk Burian (po Augusta, Burian 1966, slika 16).
❙ 16
Neandertalsko naselje, kot ga je naslikal Zdeněk Burian (po Augusta, Burian 1966, slika 16).
184
sorodniki še kar prihajajo
bljenimi. Osrednji nosilec pomena na upodobitvi je moški v ozadju z gorjačo,
ki dominantni figuri v ospredju vokalizira ter gestikularizira kažoč na nosoroge. V levem spodnjem kotu se nahaja moški, ki je ravnokar odložil kamena orodja, ki jih je izdeloval, ter s pogledom in gibom telesa sledi kličočemu.
Prav tako mu sledi tudi ženska, ki v ozadju pred jamo, v kateri dve osebi kurita ogenj, pestuje dojenčka. Klic spremlja tudi otrok, ki se v desnem spodnjem
kotu igra z medvedjo lobanjo. Zgolj osrednja moška figura deluje neprizadeto
in izvzeto iz podobe, čeprav je razvidno, da je klic namenjen prav njej. V tradiciji upodabljanja avtoritete Burian ustvari močno osebnost, ki izžareva dominantno vlogo v skupnosti, hkrati pa zaradi velikosti in perspektive upodobitve nosi vse informacije o prikazovani skupnosti. Izrazita obrazna prognatija
ter naprej nagnjena glava, s krznom ovita ledja, naprej nagnjena ramena ter
rahlo pokrčena kolena izdajajo stereotipno upodobitev neandertalca. Pravzaprav upodobitev nog vseh prikazanih ilustrira Burianovo genialnost pri likovnem reševanju teorijskih težav – vse figure so upodobljene sede oziroma čepe,
oziroma ravno v trenutku, ko so začele vstajati, ali pa v koraku – tako so vsa
kolena upodobljena pokrčeno, pa vendar anatomsko korektno glede na gib, ki
ga je prikazani izvajal.
Prav ta vidik Burianovih likovnih rešitev je ilustrativen za splošne smernice rekonstrukcij druge polovice dvajsetega stoletja. Kljub intenzivnim razpravam ter prevladi ene ali druge teorije v začetku stoletja, je drugo polovico
stoletja zaznamovala predvsem množica včasih nasprotujočih si konceptov –
da bi se izogibali spornim rekonstrukcijam anatomije, so bili avtorji prisiljeni
telesa upodabljati v gibanju, ki je te značilnosti zakrilo ali izrabilo. Posledično je reševanje likovnih težav, izvirajočih iz antropološke teorije ter v funkciji prikrivanja neželenega oziroma spornega, vodilo v paleoantropologiji pravzaprav do večje razgibanosti in resničnosti upodobitev.
185
Sorodniki ter predniki,
ki to niso
A
ntropologija devetnajstega stoletja, ki se je sicer ukvarjala s preučevanjem človeške variabilnosti na ravni človeških ras, kljub vsemu ni
bila pripravljena na nekaj popolnoma drugačnega. Neandertalci, prvi
odkriti izumrli fizično drugačni ljudje, so sprejeli težko breme, ki jih je zaznamovalo vse do danes. Že ob njihovem odkritju so jih proglasili za patološko
deformirane, slednja oziroma fizična in intelektualna inferiornost pa še vedno ostajata eden njihova poglavitna atributa.
Ob koncu devetnajstega in v začetku dvajsetega stoletja je prišlo do konsolidacije evolucionističnih idej v družbenih vedah – v tem obdobju je bila
večina antropologov evolucionistov, kar pomeni, da so menili, da predstavljajo različne primitivne rase z njihovimi kulturami stopnje na evolucionistični lestvi kulture. Posledično je bil enako upodobljen tudi razvoj kulturnih
zmožnosti – od bednih začetkov, ki jih je pestil boj za preživetje, se je človeštvo gibalo v idilično prihodnost, kjer je tehnološki razvoj omogočal človeštvu dominacijo nad naravo. Izhajajoč iz del Friedricha Engelsa predstavlja
delo tisti element, ki ni zgolj povzročil učlovečenja, ampak predstavlja konstantno gonilo napredka (Stoczkowski 1999, 133).
Podoba sodobnega človeka se je izvila iz samopodobe meščanstva, ki je
nastalo ob koncu devetnajstega stoletja, pri čemer je svobodni duh ter čast
nove dobe zraven moralne trdnosti ilustrirala tudi fizična utrjenost. Že dolgo
je fizična moč pomenila sposobnost, da se ustrezno brani čast, sedaj pa je prav
izvežbano moško telo postalo simbol za možatost, moč ter pogum, kar lahko
prepoznamo skozi pravilno držo in postavo (Mosse 1996, 23). Skozi celoten
srednji in novi vek je bilo veliko govora o viteškem ter kasneje uglajenem obnašanju, vendar pri tem ni bila nikoli tako eksplicitno izpostavljena povezava
z izgledom telesa kot standardom za presojo dejanj.
sorodniki ter predniki, ki to
niso
187
devet esejev o (skoraj) človeški podobi
Lep primer take upodobitve je podoba moškega, delo Emilea Bayarda za knjigo L' homme primitif Louisa Figuierja. Prikazan je med skalovjem, pri čemer
je zgolj skala, na kateri kleči z desnim kolenom, pokrita s kožuhom. Na tleh
pred njim ležita medvedja čeljustnica ter sekira, podobna tisti, ki jo ima zataknjeno za pas. Dolgolas in bradat drži v desnici gorjačo, levico pa ima dvignjeno v zrak ter ji sledi s pogledom. Upodobljen je v neusmiljenem trdem okolju
narave, ki ga simbolizirajo skale, vendar je zmagovalec nad to naravo, kar prikazuje njegova zmagoslavna drža, ko se dviguje nad naravo, ki jo je premagal s
kulturo – skalo je pokril s krznom ter s sekiro potolkel medveda. Njegov kreativni zagon in civilizatorno superiornost pa kaže predvsem njegova drža, kjer
je vsa njegova pozornost usmerjena naprej v prihodnost.
V drugi polovici devetnajstega stoletja sta se izoblikovala dva motivna
sklopa, ki sta prikazovala temeljne značilnosti življenja, kot jih je predvidevala tedanja teorija – delo in boj za obstanek. Delo kot sredstvo za civilizatorni
napredek je bilo prikazano kot izključna domena moških. Tako pozicijo najlepše ilustrirata dve upodobitvi iz knjige L' homme primitif Louisa Figuierja.
Na prvi je prikazana v skalnatem okolju večja skupina moških, ki z zanosom
izdelujejo kamnita orodja, na drugi pa sta prikazana dva moška in otrok, ki v
jami netita ogenj. Drugo sliko dopolnjujeta še dve figuri, ki ravnokar vstopata v jamo – moški ter ženska, ki ob pogledu na čudež izdelave ognja presenečeno vije roke (Moser 1998, 129, fig. 5.17; 126, fig. 5.10).
Gre za klasično viktorjansko projekcijo odnosov med spoloma, kot jo
prikazuje tudi ilustracija družine neandertalcev iz revije Harper's Weekly iz
leta 1873 (Trinkaus, Shipman 1993, 399; fig. 68). Dolgolas moški v koraku je
obrnjen proti izhodu iz jame. Ogrnjen v krzneno obleko v levi roki drži sekiro. Ob steni in v sredini jame so nametane kosti, na desni strani pa zavita
v kože leži ženska, ki skriva obraz pred gledalcem. Upodobitev spet prikazuje klasično nelagodje ilustratorjev – moški je upodobljen divji in primitiven,
da pa ne bi v javnosti žalili dame, se njen obraz skrije pred opazovalcem. Pri
tem se moškega upodobi aktivnega, žensko pa pasivno. Izraznost podobe pa
stopnjujeta še upodobitvi dveh psov, ki se nahajata ob ležišču – eden leži in
gleda žensko, drugi pa kot čuvaj sedi z dvignjeno glavo in naprej obrnjenimi ušesi ter opazuje dogajanje pred jamo. Tako zraven podobe dominantnega moškega psa čuvaja še dodatno ustvarjata videz patriarhalne družine pri
čemer je žival zgolj podaljšana roka gospodarja, ki ne varuje zgolj doma ampak tudi namesto gospodarja bdi nad dejanji njegove, v domu zaprte, soproge.
Kljub sočasnim idejam o obstoju matriarhata v preteklosti, so upodobitve reproducirale družinske razmere 19. stoletja. Do druge polovice devetnajstega stoletja je v zahodni Evropi matriarhat služil bolj kot literarni trop,
188
sorodniki ter predniki, ki to niso
situacija pa se je spremenila leta 1861, ko je Johann Jakob Bachofen izdal knjigo Das Mutterrrecht. Na podlagi grških virov je izpeljal teorijo, da se je matriarhat končal v klasičnem času z
vzponom moških in moškega principa. Hitro se
mu je pridružila skupina pionirjev antropologije, ki so novo znanost razlagali v skladu z evolucijsko teorijo (J. Ferguson McLennan, W. Robertson Smith, J. Lubbock, H. Spencer, L. H.
Morgan in E. B. Taylor). Matriarhat je dobra
tri desetletja zavzemal pozicijo kulturne dogme
in imel v Evropi in Ameriki takšen vpliv, da se
je celo Sigmund Freud, čigar miti o izvoru so
primarno fantazije o očetih, sinovih in bratih,
ki morijo, kanibalizirajo in potlačijo vedenje o
drug drugem, čutil dolžnega, da matriarhatu
najde mesto, stisnjeno nekje med bratovsko hordo in patriarhatom (Eller 2000, 31).
Matriarhat so kot zgodnjo obliko socialne organizacije izumili zgodnji viktorjanski
❙ 17
Neandertalci. Ilustracija iz revije
Harper‘s Weekly iz leta 1873
(po Moser 1998, 138, fig. 5.26).
189
devet esejev o (skoraj) človeški podobi
etnografi. Šokirani zaradi srečanj s spolnimi praksami določenih novih podanikov Britanskega imperija, ki bi jih danes lahko pogojno imenovali za egalitarne, so sklenili, da je oblast očitno v rokah žensk, saj je bilo očitno, da ni bilo
dominantnih moških, konec koncev pa je nekdo moral vladati (Taylor 1996,
8). In ker so bili pojmovani kot primitivni ter izpeljano vzorčni model za rekonstrukcijo prazgodovine, je sledila izpeljava domneve, da je v prazgodovini
vsepovsod vladal matriarhat. Seveda je poglavitni argument za obstoj matriarhata izviral tudi iz hipoteze o neprepoznavanju očetovstva. Iz udobja njihovih
naslanjačev je skupinica antropologov ob koncu devetnajstega stoletja trdila,
da so bili primitivni ljudje ali tako promiskuitetni, da očetovstva ni bilo mogoče določiti, ali pa so bili tako ignorantski do zveze med spolnimi odnosi in
zanositvijo, da vzajemnega razmerja niso prepoznali (Eller 2000, 94).
V tem duhu so postale ob koncu 19. stoletja pogoste upodobitve, ki so
prikazovale spopad dveh moških za žensko. Tak primer je upodobitev ugrabitve, ki jo je leta 1888 naslikal Paul Jamin (Moser 1998, 152, fig. 6.3). Poglavitno
mesto pri upodobitvah spopadov pa je prikazovala podoba, ki je bila simbol
boja za življenje – spopad z jamskim medvedom. Na Bayardovi upodobitvi
iz leta 1870 medveda napada skupina moških (Moser 1998, 127, fig. 5.11), na
Devyjevi upodobitvi iz leta 1887 pa se z medvedom spopada en sam moški.
(Moser 1998, 132, fig. 5.23).Najbolj presenetljiv element pri obeh upodobitvah
je simbolična vloga votline, pred katero se dogaja boj – ne gre zgolj za boj za
preživetje človeka, ampak je na simbolni ravni prikazan boj za zaščito doma.
Skratka, če je šlo pri upodobitvah neandertalcev za čisto imaginarne figure, kjer so z likovnimi sredstvi izražene ideje predvsem o tem, kakšna družbena razmerja naj bi vladala v preteklosti – se je situacija spremenila, ko so
predniki bili odkriti ter je zaradi njihove anatomske primitivnosti na dan privrela ideja o opičji fazi razvoja. U ospredje je prišla težnja po čim bolj realistični upodobitvi izgleda odkritega posameznika. Že Schaaffhausen je sodeloval
s slikarjem Philippartom, kateri je po njegovih navodilih izdelal rekonstrukcijo podobe obraza neandertalca. Za osnovo je uporabil najdbe iz Neandertala
in Spyja, pri čemer je bila posebnost risbe, ki jo je razlikovala od drugih človeških upodobitev, izrazita obrazna prognatija ter poudarjeni nadočesni oboki.
Podoba je sicer po sodobnih standardih rekonstruiranja nekoliko pretirana, pa vendar se je uveljavila kot poglavitna značilnost upodobitev neandertalcev (Schmitz, Thissen 2000, 78). Prepričani smo lahko, da je poudarjanje
prognatije čeljusti in nosa služilo tudi za vizualno utemeljevanje primitivnosti upodobljenega – z drugimi besedami je prva znanstvena rekonstrukcija, ki
je temeljila na preučevanju najdb, vključila tudi likovne rešitve, izhajajoče iz
splošnega prepričanja znanosti tistega obdobja.
190
sorodniki ter predniki, ki to niso
Pravzaprav je bila njuna rekonstrukcija, kljub
dejstvu, da se je omejevala zgolj na upodobitev glave, najbolj korektna. Če jo primerjamo
z litografijo Mustona iz leta 1887, ki naj bi prav
tako predstavljala neandertalca, je slednja prikazovala bitje, ki ni imelo nobenih značilnosti,
ki so jih na neadertalskih ostankih prepoznali anatomi. Podoba je prikazovala bitje izrazito opičjega obraza, dolgih in elegantnih (skoraj
gibonskih) okončin, pri katerih je potrebno izpostaviti dolge prste na rokah ter dolge in opičje prste na nogah (Moser 1998, 139, fig. 5. 27).
Za razliko od dolgih las Phillipartovega neandertalca ima Mustonov kratke, kar je prav
tako opičja značilnost. Hrbet ima ogrnjen s krznom, ki je zavezano pod vratom ter elegantno
ogrnjeno preko leve roke. V desni roki vleče za
sabo sekiro na dolgem toporišču. Posebnost pa
predstavlja tudi krajina, v katero je postavljen,
saj so v ozadju za njim vidni iglavci ob soteski,
na njegovi levi pa na skali raste okoli štora grmovje.
❙ 18
Ljudje iz obdobja velikega medveda
in mamuta iz prve izdaje Figuierjeve L‘ homme primitif iz 1870 (po
Coye 2000, 208, fig. 1).
191
devet esejev o (skoraj) človeški podobi
❙ 19
Človek zavojevalec jamskega
medveda. Ilustracija Georgesa Devyja za La Création
de l‘ homme et les premiers âges
de humanité Henrija du
Cleuziouja iz leta 1887 (po
Moser 1998, 132, fig. 5.23).
Podoba predstavlja zadnjo upodobitev predznanstvenega obdobja upodabljanja fosilnih ljudi. Vsebuje generalne predsodke o izgledu fosilnih ljudi,
ki so izvedeni iz opičje anatomije (dolge okončine,
prsti, poraščenost) ter naivnega pojmovanja okolja
in kulture (sekira in zmerni gozd). Posebnost predstavlja uporaba upodobitve zmernega gozda kot
ozadja, kajti doslej so se za upodobitve ljudi z opičjimi značilnostmi oziroma z nizko kulturno stopnjo uporabljali tropski elementi, v porajajočem se
žanru upodobitev ledenodobnih ljudi pa je začela
prevladovati v ozadju ledenodobna zimska pokra-
192
sorodniki ter predniki, ki to niso
jina. Pravzaprav bi v upodobitvi lahko videli vplive povratka romantičnega
pogleda na fosilne ljudi, ko so bili slednji spet pojmovani kot plemeniti, v sožitju z naravo živeči divjaki. To usmeritev sta dokončno pokopala leta 1901 izdani študiji Gustava Schwalbeja iz Strasbourga ter Hermanna Klaatscha iz
Heidelberga, ki sta vsak dokazovala, da neandertalski ostanki iz Spyja ter Neandertala po svojih morfoloških značilnostih izstopajo iz variacijske širine sodobnega človeštva, s čimer sta dokončno ovrgla Virchowovo pozicijo ter potrdila Schaaffhausenovo tezo (Schmitz, Thissen 2000, 79).
Seveda je ključno vlogo odigralo odkritje kostnih ostankov celotne populacije v Krapini. Pomen slednje pa je slabo desetletje po odkritju (med 1908
in 1914) zasenčila serija odkritij neandertalskih skeletov v Franciji (Le Moustier, La Quina, La Ferrassie, La Chapelle-aux-Saints), ki so zaradi svoje popolnosti pritegnili pozornost anatomov, kajti po potrditvi obstoja neandertalcev
se je preučevanje usmerilo k analizam posameznih osebkov, ter njihovi rekonstrukciji (Kavur 1999b, 61). Z odkritjem pokopov je nastopilo obdobje znanstvenih rekonstrukcij.
Ključnega pomena za potek interpretacij človeških prednikov v začetku
dvajsetega stoletja je bilo odkritje treh klerikov, Amédéa in Jeana Bouyssoniejev ter L. Bardona, ki so leta 1908 v majhni jami La Chapelle-aux-Saint v Franciji odkrili skoraj popolnoma ohranjen moški skelet neandertalca. Na predlog
patra Henryja Breuila, ki je kasneje postal doyen francoske prazgodovinske
arheologije, so skelet poslali v analizo v Pariz k Marcelinu Bouleu v Muséum
national d' histoire naturelle. Z Boulovo odločitvijo jim je uspelo onemogočiti analize liberalni ter predvsem protiklerikalni struji, ki jo je v preteklosti vodil Gabriel de Mortillet na École d'Anthropologie in ki je v preteklosti odkrite skromne skeletne ostanke neandertalcev (do odkritja Krapine 1899) želela
vključiti v človeško predniško pokolenje. Posledično se je skelet znašel v krogih, ki tudi očitnemu namernemu pokopu niso priznavali njegovega izhodiščnega pomena – neandertalcem je bila zanikana sposobnost konceptualizacije
smrti ter ideje o pokopu (Schmitz, Thissen 2000, 111).
Skelet je monografsko obdelal v letih 1911 do 1913 Boule in ga objavil v
Annales de Paléontologie. Njegovo poročilo je postalo najpopolnejša anatomska študija neandertalca od prvega odkritja leta 1856. Zaradi natančnosti njegovih analiz je prav s tem delom iztrgal paleoantropologijo iz meglenih sfer
na meji med filozofijo in naravoslovjem ter jo popeljal v natančno znanost.
Njegovi zaključki so za skoraj dobro stoletje vplivali na podobo neandertalca.
Vsak skeletni del je natančno opisal, ga primerjal s podobnimi neandertalskimi najdbami ter sodobnimi ljudmi in opicami. Podobno kot William King
ga je opredeli kot samostojno vrsto Homo neanderthalensis in ne kot podvrsto
193
devet esejev o (skoraj) človeški podobi
Homo sapiens. Njegova odločitev je temeljila na prepričanju, da se oblika lobanje nahaja daleč izven morfološke variacijske širine, ki jo lahko opazujemo pri
sodobnih človeških populacijah – primerjava lobanje s sodobnim Francozom
in šimpanzom je dosegla svoj namen in uspela ustvariti primitivno podobo
neandertalca (Stringer, Gamble 1993, 16). Kljub njegovi rigorozni natančnosti je Boule izpeljal nekatere zavajajoče sklepe. Njegova podoba neandertalca je
bila predstava o primitivnem opičjem človeku, ki se močno razlikuje od modernih ljudi, ki so se pojavili kmalu za tem. Vzpostavljena je bila znanstvena
podoba človeka, ki ni mogel biti naš sorodnik – bil je drugačen. Njegova hrbtenica naj bi bila veliko bolj zvita, kar naj bi tvorilo grbavo držo ter stopicajoč
korak. Glava naj bi bila nagnjena naprej, kar je še poudarjalo prognaten obraz,
in imel je močno oblikovane nadočesne oboke. Seveda so bila kolena nekoliko
pokrčena (Boule 1923, 202–226). S ponavljanjem svojih trditev v vplivnih učbenikih, ki so doživeli številne ponatise, je kljub očitnim napakam Boule uspel zagotoviti trajnost svoji rekonstrukciji (Van Reybrouck 2002, 158). Njegova celopostavna anatomska rekonstrukcija starca iz La Chapelle-aux-Saint je
nastala leta 1913. Poškodovana vretenca so Boulea vodila k drži rekonstrukcije, vendar pa je James H. McGregor iz American Museum of Natural History
opozoril, da je Bouleovo sklepanje izhajalo tudi iz osebnega prepričanja, da se
je tako star človeški fosil moral držati na takšen način.
Še v četrti izdaji Les Hommes Fossiles leta 1952, ki jo je izdal skupaj z Henrijem Valloisom, se je Boule trdno oklepal svoje retorike pri opisovanju inferiornosti in bestialnosti neandertalcev, ki so zanj takšni zaradi svoje anatomske drugačnosti. Pri opisu lobanje je menil, da »tudi oči opazovalca, ki ni
seznanjen z anatomijo«, opazijo čuden izgled (Boule, Vallois 1952, 223). Pri
opisu drže je še vedno vztrajal pri naprej nagnjeni drži, ki izhaja iz pozicije ocipitalne odprtine ter ukrivljenosti hrbtenice. Prav tako je še vedno izpostavljal
nezmožnost popolne iztegnitve kolenskega sklepa ter posledične pokrčenosti v kolenih (Boule, Vallois 1952, 252–253). Pri analizi odlitkov lobanjskih odtisov sta avtorja menila, da možgani sodobnih ljudi izkazujejo veliko več vijug in kompleksnosti, pri čemer naj bi bili možgani neandertalcev še najbolj
podobni možganom velikih, človeku podobnih opic in mikrocefaličnih ljudi
(Boule, Vallois 1952, 258). Kasneje sta pri analizi oblikovanja frontalnega lobusa možganov, ki sta ga rekonstruirala na podlagi odtisa možganov ter forme lobanje, trdila, da ta del možganov izkazuje razvojno pozicijo na sredi med
velikimi opicami in sodobnimi ljudmi (Boule, Vallois 1952, 260).
V povzetku anatomskih značilnosti sta avtorja podala tudi kulturno
opredelitev, kjer opozarjata na nizko kulturno sposobnost neandertalcev –
uporabljali naj bi zgolj omejeno število surovin, njihovo kameno orodje naj bi
194
sorodniki ter predniki, ki to niso
bilo primitivno, prav tako pa ni bilo poznanih nikakršnih znakov »preokupacije z estetskim redom oziroma z moralnim redom«, kar naj bi bilo za avtorja v skladu z »brutalnim izgledom močnega in masivnega telesa, masivne glave
z robustnimi zobmi, kar potrjuje prevladovanje popolnoma vegetativnih in bestialnih funkcij možganov« (Boule, Vallois 1952, 262–263).
Kljub retoriki, ki je ves čas poudarjala bestialni izgled ter opičjim podobne anatomske značilnosti, se je Boule poskušal oprati vsake krivde pri izdelavi modela rekonstrukcije. Za izdelavo odlitka lobanje moža iz La Chapelle-aux-Saint je najel mladega kiparja M. Joanny-Duranda, ki se je zanimal za
anatomijo ter je na lobanjo nalepil modele mišic. Pri opisu nastale skulpture
je Boule jasno zatrdil, da kiparja oziroma njegovega dela ni »potiskal v smer
opičjega ali bestialnega izgleda« (Boule, Vallois 1952, 254), kar lahko očitno
razumemo kot opravičilo za tako ravnanje v preteklosti.
Verjetno je na formiranje podobe močno vplival razvoj antropologije,
ki je prav v tem obdobju dokončno ovrgla mite o rajskem načinu življenja sodobnih primitivnih ljudstev ter pokazala, da tudi te skupnosti pestijo številne
tegobe. Tako je František Kupka že leta 1909 ustvaril podobo neandertalca,
ki je dolgoročno zaznamovala njihovo podobo v javnosti (Stringer, Gamble,
1993, 18. fig. 3; Trinkaus, Shipman 1993, 402, fig. 70). Z Bouleovim sodelovanjem je nastala podoba neandertalca, ki živi še danes – podoba brutalnega, kosmatega divjaka, poraščenega po vsem telesu, s štrlečimi čekani, ki vihti gorjačo ali pa ždi za skalo ter preži na plen, ki ga bo naskočil vsak trenutek
(Bosinski 1993, 28). Pri upodobitvi je bil bestialen in opičjemu podoben izgled
skrajno potenciran.
Vendar je že leta 1911 tudi Arthur Keith začel svojo revizijo starca iz La
Chapelle-aux-Saint. Menil je, da se nendertalci ne nahajajo v gorilji fazi, ter je
podal veliko bolj človeško podobo neandertalca. Narediti je dal podobo bradatega moža, ki sicer sedi v skalni votlinici obdan z orjaškimi kostmi, vendar kontemplativno izdeluje kameno orodje (Stringer, Gamble 1993, 18, fig. 2).
Opozoril je, da ni nobenih sledi, ki bi kazale na težave s popolnoma vzravnano držo (Drell 2000, 10). Vendar Keithova podoba ni prevladala. Najverjetneje je to dejstvo posledica teoretičnih nasprotovanj med Keithom ter Boulom.
Prvi je menil, da so bili neandertalci naši predniki, drugi pa jim je to mesto zanikal. Boule je ugovarjal tej poziciji ter objavil zelo natančno anatomsko poročilo, v katerem je neandertalce dokončno izključil iz seznama naših
prednikov (Gamble 1997, 9). Ko je v znanstvenih krogih prevladalo Boulovo mnenje, je ostala tudi njegova podoba – in to ne glede na svojo napačnost.
Ohranila se je v antropoloških, predvsem pa v poljudnoznanstvenih objavah
oziroma objavah drugih strok in žanrov vse do šestdesetih let. V trenutku pa,
195
devet esejev o (skoraj) človeški podobi
❙ 20
Rekonstrukcija neandertalca, ki jo je leta 1911
naročil sir Arthur Keith
(po Stringer, Gamble
1993, 18, fig. 2).
ko je angleško govoreča publika odkrila francoske avtorje, se je ohranila vse do devetdesetih let (Bataille,
1989, 46).
Seveda je zgodovinarje antropologije in arheologije vznemirjala prav dolgoživost napačne in intenzivno kritizirane podobe. Kot poglavitni argument se je
vztrajno navajalo, da je Boule bil prepričan o drži in
podobi neandertalca, še predno je sploh začel z analizo skeleta. Vendar so sodobne historične analize dogajanja pokazale, da so predvsem akademska diplomacija, medinštitucionalno rivalstvo in paradigmatsko
nestrinjanje med poglavitnimi akterju ustvarili razmere, v katerih se je preučevalo zgodnje najdbe neandertalcev (Van Reybrouck 2002, 161). Oba patra Bouyssonieja sta skelet posredovala Boulu enostavno zato,
196
sorodniki ter predniki, ki to niso
ker je bil druga velika avtoriteta, ki bi prišla v poštev, Léonce Manouvrier,
ki pa je bil radikalen materialist, sledilec liberalne tradicije, ki sta jo začrtala
Paul Broca in Gabriel de Mortillet. Sicer je tudi Boule veljal za antiklerikalca,
vendar so mu njegovi diplomatski stiki z Breulom omogočili dostop do skeleta. Prav tako bi Leoncé Manouvrier zagotovo zagovarjal unilinearno pozicijo ter skelet proglasil za našega neposrednega prednika, Boule pa je zagovarjal
nekoliko bolj razvejano obliko rodoslovnega debla. Tako so akademska diplomacija, medinstitucionalno rivalstvo in paradigmatsko teorijsko nasprotovanje prevladali kot poglavitni dejavniki pri oblikovanju podobe.
Že šest mesecev po odkritju je z ministrskim sklepom bil bolj predani
prazgodovinar pater Jean Bouyssonie, imenovan za dopisnega člana Muzeja,
še istega leta pa je zaslovel s svojim poročilom Boule, kar mu je zraven znanstvene slave prineslo tudi privilegij preučevanja dveh novo odkritih skeletov
La Ferassie I in II. Z vključitvijo novih institucij in novih sodelavcev se je krog
privržencev, ki so neandertalce izključevali iz pokolenja naših prednikov, še
razširil. Poglavitno vlogo pri konsolidaciji ideje o podobi neandertalcev pa je
igrala predvsem Boulova knjiga Les hommes fosilles, ki je doživela več dopolnjenih izdaj ter tudi dva prevoda v angleščino (1921 in 1957) (Van Reybrouck
2002, 163). Zavedati se moramo, da učbeniki niso zgolj povzetki znanstvenega
vedenja, ampak so tudi retorična sredstva za oblikovanje mnenj, prenos teorij kasnejšim generacijam ter predvsem sredstva za usmerjanje razprav o posameznih področjih vedenja. Avtorji imajo edinstveno možnost, da selektivno
izbirajo teorijske pristope in rezultate ter jih predstavljajo kot edino in neizpodbitno resnico.
Predvsem pa so učbeniki imeli izjemen vpliv na drugo generacijo učbenikov, tista dela, ki so jih v popularnejši obliki pisali avtorji, ki niso bili vrhunski strokovnjaki in so v svojem literarnem zanosu še potencirali posamezne
senzacionalistično zveneče trditve. Tako je v tridesetih letih v Nemčiji B. Reinhard povzemal, da neandertalci niso bili sposobni popolne iztegnitve kolena, kar je ustvarjalo sključeno držo in je kazalo na to, »da so bili bolj plezalci
kot opice. Saj naj bi si na drevesih iskali hrano.« (Overhage 1957, 212.)
V skladu z Boulovim prepričanjem je leta 1915 za ilustracijo naslovnice
svoje knjige Men of the Old Stone Age Henry Fairfield Osborn upodobil skupino neandertalcev, ki jih je prikazal s preverjenimi in dolgotrajnimi simboli za prikazovanje pomanjkanja civilizacije – upodobil jih je v divjini z gorjačami ter s priklonjenimi obrazi, ki dajejo vtis, da se že spuščajo na prsi kot pri
srednjeveških Belemmyae (Stringer, Gamble 1993, 19, fig. 4). Njegova interpretacija neandertalcev, oziroma slikarska interpretacija Charlesa R. Knighta,
je zaznamovala arheologijo in antropologijo dvajsetega stoletja. Pomemben
197
devet esejev o (skoraj) človeški podobi
❙ 21
Slika življenja neandertalcev, katere izdelavo je nadziral Henry Fairfield Osborn
leta 1915 (po Stringer,
Gamble 1993, 19, fig. 4).
pa je bil tudi čas nastanka te upodobitve. Boulova
izključitev neandertalcev iz človeškega predništva
se je zgodila v času tik pred začetkom prve svetovne vojne, v času, ko se je ponovno izpostavljalo vprašanje o veri v mentalni in moralni napredek
človeštva (Gamble 1997, 9). Skoraj neverjetno je,
da so tudi drugi anatomi, ko so preučevali skelet
za Boulom, uporabljali nekoliko omiljeno verzijo njegove dikcije. Tako je E. A. Hooton pri opisu
starca iz La Chapelle-Aux-Saint govoril o pokončni drži, ki je drugačna od moderne. Kljub temu
pa je prav Hooton prvi opozoril na nesmiselnost
rekonstrukcij obrazov neandertalcev, za katere
meni, da niso znanstvene, ampak le zavajajo javnost, saj bi se dalo na njihove kosti enako uspeš-
198
sorodniki ter predniki, ki to niso
no navleči obraz šimpanza ter obraz filozofa (Hooton 1947, 323–327). Kljub
njegovi anatomski rigoroznosti je predvsem literarna širina njegovega jezika
uspela prikazati konceptualne okvirje, znotraj katerih je pojmoval fosilne ostanke človeštva – lobanjo starega moža iz La Chapelle-aux-Saint je opisal kot
zelo veliko in bestialnega videza. Sicer pa je na kulturni ravni celo neandertalcem pripisoval neko obliko religioznosti, ki pa ni bila tako razvita kot pri
sodobnih ljudeh (Hooton 1947, 318–327). Kljub temu da je izvajal določene
vrednostne sodbe iz anatomije okostij, je Hooton dvomil v pravilnost rekonstrukcij obrazov izumrlih hominidov. Ekspresivnost obraznih potez in gestikulacija tako prekrijeta verodostojne anatomske poteze in tako početje nima
nobene znanstvene vrednosti, ampak je zgolj zavajanje javnosti (Hooton 1947,
329). Njegova dela nam niso zapustila nobenih rekonstrukcij, posledično njegove teorije tudi niso doživele širše popularizacije v neznanstvenih krogih.
Njegova antropologija je ostala umetno ujeta v elitne intelektualne kroge harvardske univerze ter njegovih učencev, ki pa so spoznali zmote velikega mojstra in se šele v sredini dvajsetega stoletja posvetili popularizaciji svojih idej s
pomočjo tedaj novih medijev – predvsem televizije.
Še močneje je popularno podobo neandertalcev v dvajsetem stoletju zaznamovala slika The Neanderthal Flint Workers, ki jo je leta 1924 za American
Museum of Natural History izdelal Charles R. Knight (Tattersall 1995, 89, fig.
61). Pri delu je upošteval navodila Osborna, ki je prepovedoval upodobitev kakih stolov, ampak naj bi prikazovala divjake, ki so vajeni sedenja na tleh in naj
bi čepeli ali klečali na kosu kože. Tako je nastala upodobitev, katere poglavitna značilnost ni anatomska drža s pokrčenimi koleni, kot je predlagal Boule, polomljene kosti okoli jame, krznena oblačila ter druge ikone primitivne
preteklosti, ampak nagovarja svoje gledalce predvsem z izraznostjo obrazov in
telesno držo. Ne da so upodobljeni kot suroveži, upodobljeni so kot strašljivi suroveži, ki se nikoli ne smejijo ter izgledajo nesrečno. Kot je napisal Alan
Mann, zrejo v dolino, kot da bi se iz nje približevalo izumrtje (Mann 2003,
141). Seveda je podoba bila močno zasidrana v znanstvenih prepričanjih, ki jih
je formuliral Osborne v sintezi vsega povedanega o primitivnosti neandertalcev, kjer je zaključil, da so bili sicer degenerirana vrsta, vendar so nekako uspeli preživeti do prihoda modernih ljudi oziroma so bili izrinjeni ter pobiti zaradi superiornosti tehnologije ter inteligence slednjih (Osborn 1916, 258).
Začetek sodobnih rekonstrukcij predstavlja slika Jaya Matternesa iz poznih 60-tih let prav tako naslikana za American Museum of Natural History
(Tattersall, 1995, 149, fig. 103). Ilustracija je inovativna v številnih pogledih –
na njej je v ospredju upodobljenih več žensk kot moških, na njej se pojavljajo starejši otroci, ki so vključeni v dogajanje, ženske imajo urejene lase, osre-
199
devet esejev o (skoraj) človeški podobi
❙ 22
Slika skupine neandertalcev, ki jo je v American Museum of Natural History leta 1924
naslikal Charles R. Knight (po Tattersall 1995, 89, fig. 61).
❙ 23
Skupina neandertalcev, kot jo je v poznih šestdesetih naslikal Jay Matternes
(po Tattersall 1995, 149, fig. 103.
200
sorodniki ter predniki, ki to niso
dnja oseba je ženska in ostalim nekaj artikulirano razlaga. Če bi upodobljeno
komunikacijo na starejših rekonstrukcijah lahko zreducirali na nekaj krikov,
je na tej upodobitvi jasen pogovor. Kulturna odvezanost od boja za preživetje
v negostoljubni naravi je upodobljena z usmeritvijo pozornosti upodobljenih
na človeka, namesto na naravo.
Ob koncu petdesetih let pa pride do razvoja novega medija kinematografije ter televizije ter neandertalci dobijo tudi tam svoje mesto. Njihova evolucijska primitivnost je tam predrugačena v nebrzdano spolno slo. Trinkaus
in Shipmanova menita, da je taka orientacija delno žanrska usmeritev grozljivk, delno pa naj bi odražala tudi povojni strah pred seksualno osvoboditvijo
ali pa naj bi se nanašala na fantazije moških, ki so se vrnili z bojišč ter se niso
več bili sposobni vesti v skladu z družbenimi normami (Trinkaus, Shipman
1993, 404–405).
Pri razpravi o podobi človeških prednikov v dvajsetem stoletju ne smemo pozabiti na revijo, ki je v največji meri oblikovala podobo arheologije v
najširših krogih oziroma poskrbela za difuzijo ameriške podobe arheologije
po celotnem svetu – že leta 1988 je National Geographic praznoval svojo stoletnico obstoja. Joan Gero in Dolores Root sta opozorili, da večina podatkov,
ki jih ima povprečen Američan o arheologiji, izvira prav s strani omenjene revije (Gero, Root 1994, 19). Za razumevanje vloge, ki jo je igrala revija, se je potrebno ozreti v njeno preteklost. Ustanovljena je bila leta 1888, v času porasta
ameriške vere v produkcijo in distribucijo dobrin kot dejavnika izboljšanja
načina življenja, v času največje ameriške ekspanzije na svetovne trge. Težnja
za prodor na nove trge, ki jo je spremljala želja po spoznavanju sveta na eni ter
po promociji svojega ekonomskega in političnega sistema na drugi strani, je
vzpodbudila načrte, po katerih naj bi se vključevanje v ameriški ekonomski
sistem na svetovni ravni najlaže dosegalo s razvojem izobraževanja, znanosti
in raziskav. Spoznanje, da je vzdrževanje takšnega sistema mogoče zgolj z veliko količino izobražencev ter presežkom kapitala v zaledju, je vodilo do izoblikovanja sistema ameriških univerz ter močnih filantropskih fundacij, kot jih
poznamo danes in ki so podpirale raziskave. Ustanovitev National Geographic Society, ki naj bi služila za širitev geografskih vedenj, se je vključevala v ta
sistem (Gero, Root 1994, 20).
Ustanovitelja Gardinerja Greena Hubbarda, finančnega podpornika
izuma telefona, je po njegovi smrti nadomestil Alexander Graham Bell, mimogrede Hubbardov zet, ki je za urednika društvenih publikacij postavil svojega zeta Gilberta Hoveyja Grosvenorja. In če se je še leta 1899 zdel prepad
med znanstveniki in javnostjo nepremostljiv, je Grosvenor uspel pregovoriti Upravni odbor, da bodo najlažje izpolnili nalogo, ki so jim jo zaupali pred-
201
devet esejev o (skoraj) človeški podobi
hodniki, če bodo poljudno-znanstveno revijo uspeli dostaviti v vsak ameriški dom.
Zraven neprezahtevnega jezika je ilustracija postala poglavitni zaščitni
znak revije. Njen razcvet se je začel leta 1903, ko so v prvi seriji eksotičnih fotografij objavili fotografije domorodk s Filipinov, ki so kazale gole prsi. Skladno z urednikovo idejo o najlažjem oživljanju geografije z dobrimi fotografijami, se je začelo tudi obdobje zanimanja ameriških moških za tuje eksotične
ženske (Gero, Root 1994, 21).
Uspeh druge Grosvenorjeve bitke nekaj let kasneje pa je bila liberalizacija možnega članstva v društvu. Član je lahko postal vsak, ne glede na izobrazbo in status – s tem je pridobil naročnino na revijo, ki je dobila sistematično financiranje, presežek kapitala pa je društvo začelo investirati v odprave
in projekte. Članstvo se je iz 900 leta 1899 povečalo na več kot milijon v tridesetih letih ter doseglo 10,5 milijonov leta 1981.
Poglavitne poteze prikazov in upodobitev arheologije v reviji so na eni strani
sistematična preokupacija z zakladi, ki omogočajo tudi spektakularno dikcijo, kar naj bi privlačilo bralce ter posledično tudi fascinacijo s fizičnim
dejanjem odkritja. Arheologija v reviji ne prikazuje dolgotrajnega postopka pridobivanja arheoloških informacij, ampak je osredotočena na dejanje
odkritja, kar posledično prikazuje akterje arheoloških raziskav kot skoraj
hiperaktivne (Gero, Root 1994, 27). Na drugi strani pa izjemne fotografije
skrajšujejo in intenzivirajo dejanja odkritij – skrajšujejo tekstualno naracijo
ter zadovoljujejo bralce, ki želijo hiter in dramatičen pristop do arheoloških
najdb. Arheologi so prikazani, kako kopljejo, sejejo, razbijajo, spodkopavajo
ter trofejno nad glavami prinašajo zaklade. Da pa bi prikazali tudi zahtevne
vidike arheološkega dela, se prikazuje arheološka najdišča v širšem geografskem kontekstu. Tako težko dostopna geografska lokacija postane metafora za osvojitev težko dostopnega območja, za osvojitev znanja o tem območju, za osvojitev znanja.
Drugi vidik, ki ga je potrebno izpostaviti, pa je tudi personifikacija dogajanja v preteklosti – opisani ljudje iz preteklosti so prikazani skupaj z njihovimi čustvi, strahovi..., raziskovalci pa so vključeni z vstavki virov iz prve
roke, ki govorijo o njihovih čustvih ob odkrivanju preteklosti. Pri tem se kritiki strukture pripovedi zavedajo, da gre v največji meri za projekcijo sodobnih ameriških prepričanj in vrednostnih sistemov v preteklost (Gero, Root
1994, 29).
Če so še nedavno bili neandertalci značilni ledenodobni jamski ljudje,
se je v devetdesetih njihova podoba močno spremenila. Coon je najbolj sistematično razložil, zakaj naj bi bila specifična obrazna morfologija neandertal-
202
sorodniki ter predniki, ki to niso
cev prilagoditev na hladno obdobje, in kasnejši avtorji so večinoma povzemali po njem oziroma so teorijo celo še bolj precizirali. Ob koncu devetdesetih
pa se je pojavila kritika, ki je opozarjala, da neandertalci nikakor niso bili vezani na zgolj hladna podnebja, ampak so poseljevali celoten zmerni pas v razmerah, ki niso popolnoma ustrezale idealizirani predstavi o kataklizmični ledeni dobi (Schmitz, Thissen 2000, 108).
Prav tako pa je za razliko od upodobitev iz preteklosti poskrbela tehnologija. Z razvojem dermoplastik so muzeji začeli vlagati vedno več sredstev
v celopostavne rekonstrukcije, s spremembami v tehnologiji tiska pa so knjige postale bolje ilustrirane oziroma ni bilo omejitev za reprodukcije fotografij dermoplastik. Žal pa imajo slednje tudi slabšo stran – čeprav natančneje
prikazujejo človeka, se posledično posveti premalo pozornosti opremi ozadja,
v katero so postavljene, oziroma razkorak med rekonstrukcijami in ozadjem
postane prevelik. Ta iztrganost iz širšega konteksta pa omeji zmožnost prikazovanja socialnih odnosov – podobe ostanejo dokaj izolirane.
Primer take podobe je rekonstrukcija neandertalca Michaela Andersona pri izdelavi katere je sodeloval tudi Erik Trinkaus in je razstavljena v
Maxwell Museum of Antropology v Albuquerqueju (Trinkaus, Shipman 1993,
409, fig. 79). Gre za natančno anatomsko študijo, ki pa je bolj podobna helenističnemu kipu kot pa upodobitvi dogajanja v prazgodovini. Podobna usoda je doletela tudi rekonstrukcijo neandertalca iz Neandertalskega muzeja v
Mettmanu (Auffermann, Orscheid 2002, 47). Prikazuje podobo moža, ki vso
svojo pozornost posveča svojemu kopju. Kljub temu, da so posvetili veliko pozornosti kompleksni in kvalitetni hipotetični rekonstrukciji obleke in obutve,
so ustvarili podobo, ki je zamaknjeno izolirana od okolja. Podobno se je zgodilo tudi z upodobitvijo ženske, ki v naročju nosi dračje. Tokrat so prikazali anatomsko realistično upodobitev ženske, ki ima zgolj ogrnjene boke in je
zazrta predse, vendar široko odprte oči ne nakazujejo komunikacije z drugimi ljudmi.
Še najbolj kompleksno upodobitev prikazuje skupina, ki sta jo pod vodstvom Iana Tattersalla za American Museum of Natural History izdelala V.
Canarella in Gary J. Sawyer (Tattersall 1995, 124, fig. 87). Upodobljene so tri
osebe – moški in dve starejši ženski. Bradat in dolgolas poraščen moški stoji ter z majhnim kamnitim orodjem obdeluje konico palice. Zgolj preko leve
rame je ogrnjen s krznom. Na tleh sedita dve ženski, pri čemer mlajša z zobmi drži svež kožuh in ga obdeluje s kamenim orodjem, starejša ženska pa ji
nekaj govori. Skupina je spet potisnjena ob rob skalne police in v okolici so
raztresene kosti, vendar so figure upodobljene popolnoma nekonvencionalno. Stoječi moški z ogrinjalom ne zakriva svojega spolovila pred pogledi gle-
203
devet esejev o (skoraj) človeški podobi
❙ 24
Rekonstrukcija neandertalca, ki jo je izdelal
Michael Anderson po
navodilih Erika Trinkausa leta 1990 (po Trink­
aus, Shipman 1993, 409,
fig. 77).
dalcev, ne sodeluje v pogovoru, ampak je popolnoma
osredotočen na delo, ki ga opravlja – ker je zaradi velikosti težko prikazati njegovo orodje, služijo za ilustracijo lesni opilki ob njegovih nogah. Mlajša ženska, ki
je upodobljena popolnoma gola, si pri delu pomaga z
zobmi. Gre za postopek, ki ga je mogoče rekonstruirati na podlagi poškodb in obrabe zob, hkrati pa drži
v ustih ilustrativno svežo kožo – predmet, ki ga zaradi svoje krvavosti v preteklosti ne bi upodabljali tako
živo. Starejša ženska pa igra vlogo izkušene starke, ki
z nasveti pomaga mlajšim. Upodobitev prikazuje sicer
statično skupino, ki pa s svojo vizualno podobo intenzivno vpliva na čute gledalcev – kljub temu da z goloto in ostudnostjo kože ustvarja občutek nelagodja in
204
sorodniki ter predniki, ki to niso
gnusa, s tem zgolj ilustrira drugačen način življenja in
ne diskriminira upodobljenih.
Pri izdelavi dermoplastik je prvič prišlo dveh
poglavitnih novosti v upodabljanju. Naposled so se
ljudje znebili gorjače, ki jih je spremljala od srednjega veka. Očitno so izdelovalci šele v trenutku, ko so
morali izdelati nerodno reč, ugotovili, da je v resnici zgolj nesmiseln privesek iz srednjega veka. Žal pa
so jih hitro nadomestili s palicami, ki sicer ustrezajo
najdbam, vendar v prvi meri prikazujejo nelagodje, ki
ga arheologi in kiparji čutijo, ko se zavedajo, da javnost v kamenih orodjih, ki bi jih potisnili v roke rekonstrukcijam, ne bi prepoznala atraktivnih predmetov materialne kulture. Na drugi strani pa so se avtorji
otresli tudi stoletja starih rasističnih predsodkov ter v
skladu z ekološkimi predpostavkami življenja v zmernem in hladnejšem podnebju Evrope začeli prikazovati svetlopolte osebke.
Tako veliko mero drznosti izkazuje podoba moškega, ki je bila izdelana za potujočo razstavo The Hu-
❙ 25
Skupina neandertalcev,
ki sta jo za American
Museum of Natural
History izdelala V. Canarella in Gary J. Sawyer
(po Tattersall 1995, 124,
fig. 87).
205
devet esejev o (skoraj) človeški podobi
man Story (Gamble, Stringer 1993, 23,
fig. 15, 16). Prikazuje kratkobradega
moža, ki je zgolj okoli ledij ogrnjen s
krznom, vendar ima na nogah obute
usnjene mokasine, v roki pa drži iz vlaken spleteno vrv. Gre za predstavitvi
predmetov materialne kulture, za katere ne moremo niti domnevati, da so
jih uporabljali, njihova uporaba pa je v
veliki meri pripomogla k humanizaciji
podobe prednikov.
Končno humanizacijo upodobitve prednikov sta dosegla šele kiparja Alfons in Adrie Kennis, vodji
biroja Kennis and Kennis Reconstructions. Upodobila sta serijo natančnih
anatomskih portretov neandertalskih lobanj, vendar sta individualnost
prikazala s še neprikazanim – njune rekonstrukcije so dosegle največjo
mero individualnosti in človeškosti z
nasmehom (Auffermann, Orscheid
2002, 46).
❙ 26
Rekonstrukcija neandertalca za razstavo The Human Story (po Gamble, Stringer
1993, 23, fig. 16).
206
Zaključek
D
ivje može se je v preteklosti povezovalo s puščavami, gozdovi, pragozdom, gorami – skratka s tistim delom fizičnega sveta, ki še ni bil
udomačen. Vendar pa je zaradi ekspanzije evropskega vpliva koncept
začel izgubljati prostor – najprej so se v srednjem veku nahajali divji možje v
divjini med nami, v novem veku so se nahajali drugje v prostoru, v sedanjosti
pa je mesto zanje le še drugje v času. Razvoj sodobne antropologije je privedel
do ponotranjenja in ko ni bilo več prostora za divjega moža tam zunaj, ga je
antropologija začela iskati v vsakem od nas (White 1972, 6–7).
Divji možje so metafora, metafora drugačnosti, ki se nahaja nekje na našem obrobju ter bolj kot njih same zaznamuje nas. Opozarja nas, da je vedenje
o drugačnosti generalno konstruirano okoli metafore – kajti narava vedenja
je metaforična, saj odraža našo percepcijo resničnosti (Lozny 2002, 143). Divji možje, divjaki in znanstvene rekonstrukcije so zgolj metafore za opisovanje
naše percepcije resničnosti.
Pri tem pa moramo biti pozorni, ko ocenjujemo pomen in vpliv, kakršnega so imeli posamezni simboli in podobe v kulturni zgodovini. Težko je oceniti, kakšen pomen so imele spremembe teh simbolov v preteklosti, kajti res
ni razlogov, da bi domnevali, da so se te spremembe dotikale kogarkoli onkraj
meja vladajočih razredov. Težko si je predstavljati, da so spremembe v koncepciji divjih ljudi in pojmovanja naravne pokrajine odraz česarkoli več od mnenja skupinice literarnih in umetnostnih olikancev.
Množični mediji so to spremenili – sicer je njihova produkcija še vedno ostala v rokah literarne in umetnostne elite, ki jo še vedno kontrolira ekonomska in politična elita, vendar je pretok informacij postal veliko večji. Za
razliko od preteklosti so elite začele producirati simbole za masovno uporabo
– kulturne teme in ideje, ki so bile nekoč privatne skrbi inteligence, so posta-
zaključek
207
devet esejev o (skoraj) človeški podobi
le zabava za množice. Posledično so povečale socialno relevantnost zgodovine znanosti.
Felipe Fernández-Armesto je v zadnjem odstavku svoje knjige So You
Think You're Human? opozoril, da je prepričanje, da smo zgolj ljudje racionalni, intelektualni, duhovni, kreativni, zavestni, moralni ter podobni Bogu, mit
(Fernández-Armesto 2004, 170). Gre za delček vere, katerega se oklepamo v
nasprotju s tehtnimi dokazi. Zgodovina preučevanja drugačnosti znotraj človeštva, pa naj gre za mitološke divje ljudi srednjega veka, polmitološke divjake
novega veka ter znanstvene prednike sodobnosti, je v resnici obupna borba, da
bi na podlagi diskriminacij navidezne drugačnosti utemeljili svojo izjemnost
in enkratnost. Produkt take diskriminacije je tudi podoba, ki jo v popularni
kulturi opisujemo kot jamskega človeka. Od prve upodobitve leta 1873 pa do
danes gre za podobo, ki se zdi že kar domača. Kljub temu, da jih nihče ni videl živih, so njihove upodobitve na ilustracijah, v knjigah, v muzejih ter v risankah jasno prepoznavne. Njihovo mesto v človeški evoluciji jasno signalizira serija atributov – nahajajo se pred jamo ali v njej, v divjini, z divjimi živalmi,
ali v konfliktu z njimi. Opremljeni so s kamnitimi orodji, še največkrat z gorjačo, in velikokrat so upodobljeni pri lovu, zaviti v kože, ki pravzaprav ne služijo ničemur, in če nosijo nakit, je ta iz zob ali krempljev zveri. Seveda gre za
podobo velikokrat poraščenih bradatih mož z bujnimi in razkuštranimi lasmi, zanikrnih žena in umazanih otrok.
Podobe divjih ljudi, divjakov ter znanstvene rekonstrukcije dvajsetega
stoletja, vse imajo skupno prikazovanje degradacije posameznika, pa čeprav
še tako plemenitega. Prikazujejo nostalgičnost do naše plemenite živalske narave, kot tudi nezavedno zanikanje civilizacije, ki nas uokvirja. Gre za podobe, ki niso nevtralne, ampak s svojim izgledom jasno signalizirajo, da niso mi
oziroma da niso popolnoma mi. Judith Berman je izpostavila, da je prav poraščenost ključni skupni element teh upodobitev – telo upodobljenega je uporabljeno za konstruiranje razmejitve med nami in njimi oziroma prikaz njihovega stanja in evolucijske pozicije. Čeprav v vseh obdobjih viri govorijo, da so
prikazani uspešno obvladali svoje okolje oziroma da so v njem uspešno živeli, je poraščenost dejavnik, ki spodkopava njihovo humanost (Berman 1999,
290). Kaže, da niso sposobni kontrolirati lastnega telesa, ne morejo krotiti
svoje narave, ne morejo se oddaljiti od sveta živali.
Na tem mestu delujejo lasje kot zelo močna simbolna prispodoba –
rastejo iz telesa z očitno samosvojim življenjem. So poglavitni simbol divjosti
in neukročenosti – četudi jih je lahko odstraniti s telesa, zrastejo vedno znova, odstranjene pa je težko uničiti. Prav zaradi teh značilnosti so jih v preteklosti povezovali predvsem z življenjsko silo samo in človeški umi so si ved-
208
zaključek
no prizadevali, da lasje ne bi bili pojmovani zgolj kot telo pokrivajoče krzno.
Postali so simboli za mnoge stvari ter simbolični zaradi številnih razlogov. Če
zanemarimo vir vizualnega, taktilnega in olefaktornega užitka tako za nosilce kot za opazovalce, je njihova urejenost v zgodovini dobila mnogoznačno označevalno funkcijo. Njihova obsežnost in urejenost na telesu sta postala simbola civiliziranosti, njihove minorne variacije pa so postale značilnosti
rasnih delitev človeštva (Sims 2003, 29–30).
Tako je že v uvodu v svoje klasično delo Purity and Danger Mary Douglas izpostavila, da sta preučevanje primitivnih religij v okviru antropologije
devetnajstega stoletja, ko so Evropejci začeli sistematično preučevati ljudstva
na drugih celinah, zaznamovali predvsem fascinacija z domnevnim konstantnim strahom, v katerem živijo primitivna ljudstva, ter na drugi strani zmeda
v pojmovanju higiene (Douglas 2004, 1). Gre pravzaprav za posledice socialne transformacije evropske družbe, ko je prišlo do dveh temeljnih sprememb
– liberalizacije, ki je bila vzročno vezana na ekonomsko spremembo, ki jo je
povzročila industrijska revolucija (oziroma je liberalizacija povzročila industrijsko revolucijo) oziroma transformacije celotnega načina življenja, ko so
se s cestno razsvetljavo, kanalizacijo ter oskrbo z vodo radikalno spremenili standardi urbanega življenja. Evolucionizem, ki je ob koncu devetnajstega
stoletja postal vedno bolj vseobsegajoč miselni okvir, je izhajal prav iz obeh
sprememb – konstanten strah za bitje in preživetje je bil vpet v idejo o stalnem boju za preživetje in reprodukcijski uspeh, umazano pa je postalo metafora za časovno oddaljeno in razvojno primitivno stopnjo človeštva. Posledično je prav v okviru vpeljave evolucionističnih konceptov prišlo do oblikovanja
dveh temeljnih značilnosti likovnih upodobitev, ki sta se ohranili do danes.
Gre za model upodobitve boja. Tako boja za preživetje, boja za prevlado oziroma kombinacije obojega – lova. Tako se na zgodnjih upodobitvah
ljudje bojujejo proti divjim zverem (navadno medvedom), da bi zaščitili družino, oziroma se bojujejo s tekmeci, da bi ohranili družino. Seveda igrajo
osrednjo vlogo upodobljeni moški. Ženske in otroci so postavljeni v ozadje, upodobitve starcev pa v popolnosti manjkajo. Očitno gre za upodobitev
ekonomskega liberalizma, ko je bil prikazan zgolj aktivni ter prihodnji aktivni del populacije – moški je služil za preživetje družine (lovil oz. se spopadal z zvermi in tekmeci), ženska pa je skrbela za vzgojo in dom (ženska z
otroki v ozadju in neaktivna oz. zgolj zgrožena nad dogajanjem, v katerega
je vpleten moški, ter od izhoda katerega je odvisna, ne glede na to, da se vanj
aktivno sploh ne vpleta).
Na drugi strani pa je prav upodobitev doma oziroma bivališča družine
služila za demonstracijo primitivnosti. Izhajajoč iz raziskovalne tradicije, kjer
209
devet esejev o (skoraj) človeški podobi
so ostanki človeških delovanj bili velikokrat odkriti v jamah med kostnimi
ostanki pleistocenskih živali, ki so bile razložene kot lovski plen ter dopolnjujoč vse skupaj z evolucionističnim pojmovanjem higiene, je umazano postalo metafora za prikaz primitivnega. Umazano pa je bilo prikazano kot bivališče, ki nima urejenega sistema odstranjevanja odpadkov, ampak ljudje živijo
med nametanimi kostmi, živijo med odpadki svoje lastne dejavnosti. Tako
moramo kosti, nametane po jami, opazovati v kombinaciji z umazanimi telesi, ogrnjenimi v krzna, kot zgolj še eno izmed metafor, ki z likovno govorico
prikazujejo kulturno primitivnost prazgodovinskih ljudi.
Poglaviten element, za katerega pa niti ne moremo reči, da je spremenil
podobo antropologije, ker se je pojavil v trenutku, ko je bila paleoantropologija v pravem pomenu besede rojena, pa je bil razmah tiska, ki je bil stranski
produkt obdobja velikih političnih, socialnih ter ekonomskih sprememb. Pri
tem gre za povečanje produkcije znanstvenih del
ter njihovo večjo dostopnost na eni ter na začetek izdajanja popularno-znanstvenih revij ter vdorom znanosti v časopisje na drugi strani. Tako so
bili raziskovalni rezultati prevedeni v vizualne podobe, ki so bile dostopne ter
razumljive večjemu ter manj kritičnemu občinstvu. Najbolj ilustrativen primer tega obdobja sta tvorila Charles Knight in H. F. Osborn. Slednji se je zavedal vplivnosti vizualnih upodobitev ter je od 10.000 USD letnega proračuna v Deptartment of Vertebrate Palaeontology v American Museum of Natural
History v New Yorku namenil kar 7.000 USD za Knightove stenske slikarije. Pred slikanjem pa sta se še posvetovala z drugimi strokovnjaki, katerih
mnenje pa sta občasno tudi ignorirala. Čeprav klerik je H. Breuil menil, da
bi bilo potrebno neandertalce upodabljati gole, Osborn pa je predlagal, da naj
vsaj »zaradi skromnosti jamske ljudi nežaljivo ovijeta v živalske kože« (Moser 1998, 158).
Ko so bile v znanstvenih krogih sprejete osnovne poteze poteka razvoja človeka, so bile tudi podobe že standardizirane. Podobe neandertalcev so v
trenutku, ko so presegle portrete, ki so bili upodobitev anatomije, bile scensko
postavljene pred jame ter vsebinsko omejene na upodobitve lova, izdelovanje
orodij, strganje kože, kurjenje ognja ter nesmiselno postajanje naokrog. Gre za
aktivnosti, ki izhajajo iz evolucionističnega pričakovanja življenja kot neprestanega boja za obstanek. Danes ključni dejavniki, kot je komuniciranje, ki v
bistvu vzdržuje kohezijo družbe ter prenaša informacije o naravnih dejavnikih ter s tem tvori poglavitno vlogo pri reproduktivnem uspehu, ki je zamenjal boj za obstanek, se še vedno le redko upodabljajo. Tako odločitev lahko
pripišemo vztrajanju tradicij upodobitev na eni ter dejstvu, da besede ne oka-
210
zaključek
menijo, na drugi strani. Pri pregledu rekonstrukcij zlahka opazimo, da v bistvu sploh ne prikazujejo načina življenja, temveč osmisljujejo odkrite najdbe.
Če so bile starejše rekonstrukcije omejene na le nekaj dejavnosti, kot je
topo strmenje predse, stiskanje otroka k sebi, obiranje kosti ter izdelovanje
orodja, se v šestdesetih počasi uveljavijo spremembe. Sicer ne moremo zanikati vpliva Knighta na poznejše upodobitve, pri čemer je najmočnejša povezava opazna prav pri divjih ter neromantičnih upodobitvah Z. Buriana. Če je še
dokaj konservativni Burian upodabljal kosmate neandertalce, kjer so ženske
z otroki zakrivale svoja telesa in so moški nosili gorjače ter tvorili jedro slike,
je J. Matterns postavil v ospredje ženske ter moške skril v senco. Poleg tega je
ženskam še uredil frizure, jih celo slekel ter sestavil kompozicijo, pri kateri je
jasno, da upodobljeni med seboj komunicirajo. Prav tako je spremenil Burianovo shemo s tem, da je v ospredje kot dominantne figure postavil ženske
(Moser 1998, 165). Vendar pa še nekaj desetletij kasneje v 75 % odstotkih upodobitev prevladujejo moški (Gamble 1998, xv). Na koncu se postavi vprašanje,
ali je znanost res tako ločena od posvetnih stvari ter drugačna, ali je res produkt neodvisnih standardov, ki na nek način zagotavljajo resničnost in pomen. Ali pa je znanost v osnovi zgolj produkt splošne kulture, kot vse drugo,
pri čemer ni nič boljša oziroma slabša od ljudi, ki jo ustvarjajo, kar je nevarno
predvsem, če se misli, da ima poseben status, zmota, ki navadno izhaja iz deviantnih samohval samih znanstvenikov. Kaže, da gre za drugo – znanstveniki se ne ukvarjajo zgolj z dejstvi oziroma s predmeti preučevanja – ukvarjajo
se tudi s kolegi, publikacijami in financerji. Tako znanost, kot tudi strokovna skupnost nista vzroka za nastanek znanosti, ampak sta njena posledica, in
prav take koalicije so tiste, ki določajo, kaj je res in kaj ne v znanosti.
211
Summary
I
n the Middle Ages people believed that the Wild men were a reality of
their world. These imaginary creatures lacked any laws and were not capable living in an organized society – they were able to live only with a partner. They were considered being a menace to the individual, while the barbarians were a thread to the society. The later were living far away and
apocalyptically appearing in periods of feebleness and social decay, while wild
men were always close on the confines of society – placed just hidden from
the glance, on the other side of the horizon in the nearby forest.
In a certain way the wild man with his unrecognizable existence becomes a dark medieval antithesis to the almost anthropologically defined
concepts of barbarians in Antiquity and late Renaissance. Basic characteristic
of their depictions, known from art of Medieval and early modern period, is
the absence of evolutionary thoughts which today strongly define our perception of the past. Wild men are modern in their appearance, but defined as
wild or deprived of civilization by their symbolic attributes – dwellings in
caves, clothes made from hides, broken bones scattered around their living
space and the indispensable club. Torn between myths and symbols they
were, according to convictions of medieval Europeans, fit for damnation as
well as for redemption – they represent the antithesis of medieval society and
at the same time it’s ideal.
But when the society which created them began to change, the myth
based on steady social order started to vanish. And when it did not play a sensible role in collective imaginary it was transferred in to the sphere of fiction.
The end of the period when wild man started to lose its symbolic role could be
dated in to the 16th century while the question regarding the beginning of creation of a medieval myth is more complex.
summary
213
devet esejev o (skoraj) človeški podobi
Searching for explanation we need to move in to a broader historical context
of Middle Ages. Between the 11th and 14th century the number of inhabitants
in Europe doubled and due to different demographic trends in Mediterranean and Continental part the primacy was taken over by new centers of economic gravity located mostly in Central and Northern Europe. Reform of
agrarian production allowed the production of surpluses and a relative economic stability for the rural population (with the exception of temporary
epidemics, Mongol and Tartar invasions…). The increase of population was
accompanied by the internal colonization and deforestation – in the Medieval period we have witnessed intensive changes in characteristics of the landscape. This expansion of cultivated areas was accompanied with the expansion in to territories which were not suitable for agriculture and needed firstly
to be cultivated. Breaking through of pioneers in to uplands created deforestation while the inhabitants of marshy areas had to systematically drain them
first. And since all human societies inhabit, employ and invest meaning in to
the landscape, the physical location of the human settlement and household,
although it was not intensively physically modified due to human interventions, became the place for loading of symbols trough which were performed
and not only observed patterns of human beliefs, power and social structures
(Burroughs 1990, 1). The pioneers penetrated in to a world which in the conceptual system of the Middle Ages represented the opposition to the ordered
and stable world from which they originated – the pioneers advanced in to
the world of the wild man.
Middle Ages were a period of profound changes caused by the development of urban lifestyle and were in mutual relation with general demographic growth, internal colonization and widening of agrarian economy. At the
same time occurred the increase of importance of transport and trade – those
economic activities which were marked by the division of labor. With the development of cities they became centers of arts and trade and with their functioning caused the division of production between the city and the countryside – peasants were responsible for the production of food while trades
became the domains of townsman (Rösener 1994, 49–56). Despite class division we have to be aware of the mutual dependence of both classes and their
ideological interlacing. Consequently even in centers of production they were
well aware of activities of ordinary peasant populations. And if the primate in
discoveries of new territories, breaking through in to unknown was lead in
later periods by the social elites, the Middle Ages witnessed a different model
– the internal colonization was performed by the peasants. They were the
ones to penetrate first in to the wilderness and to cultivate the landscape;
214
summary
peasants were those who tamed the wilderness surrounding them. Consequently the ideological opposition to wilderness was not the elitist and courteously urbanized society but the traditional and conservative society based
on agriculture, commitment to the village community, low degree of mobility and traditional family life which was linked to seasonal production cycles.
In these frameworks was formed the image of the wild man, image of a
human being which due to its non-inclusion in to the stable social system exceeded class limitations. It was formed as the opposition of agrarian production and village way of life, but since it was excluded from this class it got as a
rebel against humility the image of nobility and at the same time with its
wildness became acceptable for the Medieval social elite.
It was the society of consumers of products of applied arts from which
in the 15th century formed the social class called “mecenic” by Michael Baxandall. A relatively small proportion of society which featured an response to
arts which was important for artists – mostly merchants and intellectuals
which acted as members of fraternities or as individuals, nobility and court
members as well as higher positioned members of religious orders (Baxandall
1996, 53). Inhabitants of cities played in renaissance culture only a minor role
of consumers of cheaper and on a mass scale produced items of applied arts,
while the peasants were absolutely excluded from this active process of co-influence on the production.
For the later were intended only forms of applied arts which did not
have only primary aesthetical, but mostly educational intention – church
frescoes as Biblia pauperum. Even more, Peter Burke mentioned that in reality we can’t imagine how little images circulated before the discovery of mass
printing in public, if we can call it like that at all. Illuminated manuscripts
and table paintings which represent today sources of illustrations of wild man
were kept in private collections and the only images accessible to a broader
public were church frescoes and sculpture (Burke 2001, 17). It was a fact,
which was put forward very early by Gregory the Great and was quoted ever
since “(images) from the walls should be read by those, who are unable to read
from books.” (Burke 2001, 48).
John of Genoa formulated in the 13th century in Catholicon three reasons for erection of images in churches. The first one stated that the later were
necessary for “education of common people, since they educate them as a kind of
books.” Keeping this in mind we should not forget the proper understanding
of images – we can be sure that majority of medieval frescoes were too complex to be understood by the illiterate and uneducated people. In 1492 the
Dominican friar Michele da Carcano used in his sermons about the necessity
215
devet esejev o (skoraj) človeški podobi
of images in churches the words of Gregory the Great who in his letters to
Serenus, bishop of Marseille explained that “images are introduced due to our
emotional idleness /…/ Since our emotions are more excited by the seen as by the
heard.” (Baxandall 1996, 55). But what did the people see or understand in the
Middle Ages?
The transition between the Medieval, austerely codified explanation of
hairy, wild, as the antithesis of Christian stability perceived human figures,
towards savages, representing a metaphor for virtue and natural life, was
caused by the change in social mentality at the end of the Middle Ages.
Ecclesiastic hegemony was profoundly shaken at the end of 16th century
and the corrupt papal authority lost its influence most of all in territories
north of the Alps. Severe criticism from Luther and humanistic-reformist ideal of Erasmus of Rotterdam profoundly undermined the authoritarian position of the church and caused a rise of secular authority which began to dictate its will and believes. And since the state as such did not perform rigorous
mind control, as Church before, the end of 16th century became a period of expansion for liberalism which enabled the reinterpretation of old and creation
of new forms.
A matter of secondary importance was also the change of ideological
control – a consequence of a period after the Thirty years’ war when the systems of social stability became disintegrated and when the Church was replaced by a much more tolerant state. It was the formulation of the question
of identity – of the human identity in general as well as the emerging national identities. Questions of human agency and identity became a basic to medical sciences and utopian literature as well. It was a period in which social
elites started to use antiquarianism for the creation of national identities –
imaginary as well as real information about the regional past and continuity
of power.
Antiquarianism found its roots in the Medieval obsession with collecting of curiosities and human anatomical parts. At the time Europe was in a
state of frenzy – everybody was collecting relics and before modernity the
most enthusiastic bone collectors were medieval Christians. Bones were included into cabinets of curiosities which were mostly organized by medics.
Probably most famous was the cabinet of sir Hans Sloan who was a personal
physician of English king Georg II. His collection of human skeletons was
bought after his death by the British parliament and it became the core of
British Museum of Natural History (Walker 2000, 9–10).
With first reports on inhabitants of Africa in the 14th century and the
discovery of the New world, traditions from antiquity writing about the
216
summary
monstrous races of man, vanished. Nascent Renaissance spirit created a whole pleads of sciences – a period of scientific research on human races and most
similar apes started. Antiquarianism was born at same time with the anew discovery of Antiquity – it formed its subject of research with the transmission
of the idea of wildness in to the New world and in the collective past of European culture.
In the history of representations of European culture two events played
a major role in the determination of collective and individual relations. Discovery of Savages in the New world and the discovery of pre-roman antiquities - discoveries of different contemporary and different ancient people. These two elements caused a change of concepts about the identity and origins of
mankind. In the moment of expansion of geographic understanding of the
world we have witnessed due to the need to clarify the cultural diversity of
mankind the creation of new scientific disciplines – anthropology and ethnography. In the temporary dimension due to the need to interpret the past,
history changed and archaeology was established. Intellectual agitation of enlightenment changed the conception of time and chronology became connected with the idea of human adaptation, development and changes (Davies
2001, 59). Concepts of degenerations and progress pushed very early they way
through into the vocabulary connected with the new understanding of the
Genesis. Reports on radically different ways of life of newly discovered people
offered a possibility to ruminate about the past as a different time being. New
ethnographic meaning was added to the concepts of savagery and barbarism,
known from Greek tradition.
Information about novelties and miracles were presented mostly by itineraries of the late 16th century which did not feature only personal discoveries
of the authors, but were in a broader context the evidence of global discoveries.
They represented the beginnings of modern ethnography, anthropology and
the development of prehistoric anthropology. But at the same time they should
be observed as arguments of numerous governments for justification of colonial subjugations. Still social mobility was not caused only by large projects of colonial occupations but also by the printing revolution, new monetary economy
and population increase with the following urbanization. It was a time when
colonialism was in full swing. It enabled global contacts and the invention of
the printing press enabled the spread of book production. Their union caused
an explosion of fiction in works of prose (Campbell 2004, 26, 27).
In an anthropological sense we were witnesses of changes in the conception of savages which made feasible the development of scientific archaeological and anthropological method. Primitivism, idealizing almost every soci-
217
devet esejev o (skoraj) človeški podobi
ety which was considered being untouched by civilisatory constraints, gave
its way to archaism which idealized real, but mostly imaginary groups of distant predecessors. And if primitivism presented savages as the opposition to
perverted modernity, depicted them as the aspiration towards the rejection of
restraints of modern society – their moral purity was not a consequence of a
kind of perversion but of a degree of unspoiledness, the archaism profoundly
changed the conception and perception of distant societies.
Enlightenment was born in Europe as a philosophical movement which
tried to cast of the burden of ideas and institutions which plunged in previous
centuries Europe in to a series of bloody conflicts – it tried to present a new
vision of human possibilities. Contrary to previous periods when the state of
humanity was labeled by the original sin, proponents of enlightenment saw
mankind as capable of improvement. Rationalism and empirism dictated the
restoration of new systems of non-theological education. A new vision of the
world was formed, a vision where advocates supported concepts of universal
mankind (Wolf 1999, 23–24).
But soon the introduction of evolutionary paradigm presented the natural environment as dangerous, outer pressures became the driving gear for
survival of our heroes (White 1972, 25). And since the tradition from antiquity taught that barbarism is a prelude to civilization, the unitary stages of civilization, following process of adaptation and changes, became the basic presumptions of enlightenment. At the same time developed ideology
demonstrated the cultural and ethical superiority of economically superior
countries – with humanistic arguments it supported the maintenance of inequality of mankind which was the main legitimization of the colonial system.
The 19th century brought also a change in the study of human communities.
A period, focusing on anatomical and cultural variability interrupted the tradition of enlightenment when the universal development of human societies
was observed and when philosophers such as John Locke, Adam Ferguson
and Henry Home, lord Kames, focused on differences only to be able to install the communities in to a succession of cultural development (Jones 1997,
41). For numerous, mostly scientist, the idea of evolution became a metaphysical background presenting also a cultural message – a primary note about the
development towards an advanced state and indirectly about the gender roles
and positions of political doctrines. The explanation was so suitable that there
was no need for its examination.
Through the 19th and 20th century the use of phylogenetic reconstructions for description of human relations in social and political spheres mediated a conceptual base of western racial and racist classifications. It was used
218
summary
for the lustration of ideas about the racial struggle which were used to argument biological inferiority of social classes and to support unjust institutions
such as slavery, colonialism and eugenics (Caspari 2003, 67).
But in the middle of the 19th century a new era started in science – a period when all previous discoveries and cognitions were interpreted anew and
included in to different fields. When in 1847 J. Boucher de Perthes published
in Paris the first volume of his work dedicated to Celtic and antediluvian antiquities and depicted in it numerous stone tools discovered in the terraces of
river Somme, he started something unimaginable to him. His work demonstrated soon that there ought to be another reality, different form the one described in the Genesis. Not only that the river system in northern France was
much different in the past, but the position of the tools deeply buried in gravels started to indicated that processes were active in nature which needed
much more time to pass as allowed by the short chronology of mankind.
In the middle of 19th century great thinkers considered the whole theological theory of creation, as it was still preached, as finally doomed (White
1993, 49). As the line of astronomers from Copernicus to Newton dismissed
the old astronomy in which Earth was the center of the universe with an Almighty floating above its axis and moving the celestial bodies, so the line of
new biologists annihilated the old idea about the Creator as the punctilious
designer of all the living things which were ought to serve humanity. It was a
period when evolutionism consolidated as the leading scientific and social
ideology slowly leading to the collapse of the short creationistic chronology of
life on Earth. It was a period when depictions of humans together with extinct animals appeared for the first time. And the image of the people changed
too. In accordance with evolutionistic convictions their appearance was primitive – firstly similar to deprivileged primitive people and later gaining more
and more characteristic from our ape relatives. Their tools become less hypothetical – beside the indispensable clubs illustrations of archaeological finds
made their first appearance. Often we are witnessing in this period a unification of grotesque human figures with old symbolic attributes such as fury
clothes and clubs with discoveries of modern science.
We can clearly distinguish two genres of depictions of past life – depictions of landscapes where humans were just one of the actors and depictions
of human portraits. In the first case the focus was oriented towards the representation of nature mostly dominated by images of lavish vegetation and
water with numerous different animals arranged around it. But the portrait
like illustration of early humans featured mostly static individuals and families posing as for early photographers – they presented images of tool making
219
devet esejev o (skoraj) človeški podobi
and the inevitable fights with ferocious beasts. If the first depictions were reproducing the knowledge and hypotheses about the appearance of nature and
natural processes, the second group reproduced social relations and gender
roles of the late 19th century.
At the same time their primitivism was determined by several attributes
– early archaeological excavations discovered numerous animal bones on sites
which were welcomed by scientists as information about the animals in the
past as well as about the hunting prey of ancient earthlings. Consequently reconstructions of prehistoric life started to include beside tools, which were a
reflection of human rationality demonstrating the progress, also large quantities of bones – garbage demonstrating the low cultural capacities and a general lack of hygiene. With other words the idea of garbage, constantly reminding the beholder of the primitivism of the depicted, implicated an existence of
an ideal structure, considered being civilization.
Such images and relations depicted marked the reconstructions from
early stages of discoveries. With the enforcement of evolutionism the depicted ancestors became a diametric opposition to Adam – their image contradicted the creation in which God formed man according to his own image.
Ancestral images presented creatures created by principles of evolution functioning without the divine mercy. They were not our ancestors lacking the
welfare of civilization and just waiting to become modern but diabolic creatures, similar to brutish apes.
Just because of the connection of the concept of physical beauty and cultural as well as moral superiority, the modern European physical appearance
was set as a biological norm. All deviations became first subjects of display
and at the century’s end objects of research. It meant that the standard of
beauty or adequateness was determined by the judgment of the society declaring who deviated from enforced norms. And since the ideal reflected the
needs of the society every deviation was stigmatized as social oponence – as
an element threatening the social structure. Untidy or incorrect appearance
would designate a person with a mind not able to control passions, a person
who changed the ascribed courage for anxiousness, person for which honesty was unknown and where lust was uncontrolled (Mosse 1996, 59).
In the second half of the 19th century French and British scientist created
with the consensus about the old age of human ancestors an autonomous field of knowledge which soon gained its place in national academic institutions and museums and which soon started to publically discuss its results and
publish its own publications. But we should not forget that the field was fused from numerous different unities developed in various national and in-
220
summary
tellectual contexts. Science of prehistory was actually an intersection of different complementary, but sometimes also antagonistic academic traditions
(Coye 2005, 702).
Actually we should link the beginning of systematic research of history
of mankind and different human races with the revolution in time. Crucial
was the collapse of the short creationistic chronology and the establishment
of deep time stretching in to an undetermined past (Trautmann 1992, 379280). It was a fact that the schemes of social development and rudimentary
propositions of racial divisions were established before but with the disintegration of the biblical chronology they found themselves in a perspective,
lacking the predetermined chronological frame. The chronology of origins,
development, changes and substitutions had to be established anew. The question of the chronological position of a phenomenon – in our case the human
being and the variability of his appearance, was put in to the foreground.
With the loss of the divine creator the search for causes for their morphological variability started.
In the moment when with the consolidation of evolutionism as the
dominant scientific and social paradigm the conceptual image of the world
changed, the “others” were constituted with a new, scientific method. Humanity gained its complete opposition trapped in to kin relations. Fossile humans were not a race, representing a degenerated form of modern humans, but a species fighting for survival in a wild world. Their name became
a synonym for their appearance – birth of modern science created the Neanderthals.
It was an image identical to the wild man from the Middle ages, image
which became familiar in popular visual culture of the 20th century. It became so natural that we can hardly imagine that our ancestors might have
looked differently. But the modern creators of images ignore their origins,
they ignore its long and with different meanings laden past and present them
just as results of modern science leading the observers in to erroneous conviction that they are looking at the truth and not at just another interpretation
(Berman 1999, 296).
Another element which appeared in the moment when paleoanthropology was born was the full swing of printing. It enabled an increase in production of scientific works and made them easily accessible. At the same time it
caused with the publication of popular science magazines the invasion of science in to newspapers. Scientific results became translated in to visual images which were accessible and understandable to a broader and less critical audience. Images of Neanderthals were in the moment when the exceeded the
221
devet esejev o (skoraj) človeški podobi
portraits depicting anatomy, limited to scenes of hunt, tool making, scraping
hides, herding fires and silly standing around – activities derived from evolutionary explanations of life as a constant struggle for survival.
Activities, today considered as being of major importance, such as communication were only rarely depicted. Even looking at modern depictions we
can see that they do not present a way of life but make sense to discovered
finds. And since items are sensible only when used, they have to be used – and
Neanderthals are always doing something. Generally males are mostly depicted with weapons and in motion – making weapons and lifting and carrying
around heavy loads. Females are only rarely depicted in these activities while
the children are never. Older persons are never standing but sitting and only
rarely doing something. Males are creating, communicating and making
weapons, while females are scraping skins, holding babies and touching children.
Consequently the reconstructions again and again depicted the existing
social relations presenting them as being long lasting as natural state of things.
Images of wild men with males standing sturdy with a club and women nursing babies do not differ from Victorian images where men are hitting bears
with clubs, making tools and females are nursing babies, nor from modern illustrations where men are making tools and women are nursing babies. Images mediate an erroneous feeling that habits and customs remained unchanged
– as if the western capitalistic system of production, social relations and gender roles was always present, unchanged and universal (Berman 1999, 298).
The period of scientific reconstructions in physical anthropology was
marked by the denial of human characteristics to the Neanderthals. It seems
as if the victims were blamed for the crime – since they became extinct, they
were denied their human characteristics by exposing every, even so senseless
inferiority. Of course there were periods of their inclusion in to our ancestral
line, but they have spent the major part of the last century as a side branch of
human evolution.
Despite anticipated change of images the movement which at the end of
the sixties created the so called new archaeology in the USA, only strengthened the static and unchangeable image of Neanderthals. New archaeology,
considering culture in a neo-evolutionary sense as an adaptive system saw the
easiest way for the reconstruction of prehistoric cultural systems in the analyses of primary economic strategies. These trends were performed in a specific
epistemological context – in an archaeology still firmly grounded in the spirit of positivism. In archaeological terms it meant that individual aspects of
culture were considered as archaeologically easier accessible and understand-
222
summary
able – consequently also laden with meaning. Until this period the opinion
prevailed in cultural anthropology that hunters and gatherers were “close to
nature”. Therefore they were perceived and analyzed in natural terms – instead in social relations between individuals they were analyzed in ecological
relations to their environment.
Based on anthropological analyses this period witnessed the second invasion of anthropological analogies in to archaeological constructions and explanations – consequently also in to reconstructions and depictions. Despite
archaeological data a structure prevailed which assumed a deeper, in the genetic composition based difference between anatomically modern and archaic hunters and gatherers in the past. The return to biology meant that the defeated of the evolutionary race were described and consequently depicted
more often in determinable terms of biological factors and ecological variables than in socially created frameworks.
With other words – despite the rehabilitation of hunters and gatherers
the Neanderthals remained in archaeological and anthropological constructs
and consequently also reconstructions in the three decades to come linked in
to ecological relations with their food and not in to social relations with other members of the community or other communities. Apparent realism of
images was in reality an art of portrait painting - a genre following internal
conventions. Poises and gestures followed patterns and were laden with symbolic meaning.
If observed precisely, even the latest reconstructions of prehistoric life
seem worn out, ethnographically uninformed. It is easy to blame the artist for
repeating a limited complex of older motives, but we have to be aware that the
major part of the guilt is on the side of scientists. Considering the visual reconstructions only as a part of popular science which is, as being a part of museum displays, intended for the laic public, they were unaware of the immense
influence of visual images on imaginaries about the past. It is a false and potentially dangerous perspective (Gifford-Gonzales 1998, 77).
Depictions of prehistoric life present a parallel and extremely powerful
narrative about the human past. Westerners too often read the naturalistic
depictions as if they were real since the realistic depictions are so tempting
“real” and accessible. Exact reconstruction of the environment, vegetation,
animals and human bodies even enhance the probability of the scenes. Production of these images of people is so realistic that we sooner or later start to
assume that also the depicted social system is real.
A key position in understanding of Neanderthal reconstructions is
played by the inclusion in to theoretical frameworks explaining the develop-
223
devet esejev o (skoraj) človeški podobi
ment of species – in to evolutionism. Standard explanation of evolution as a
slow and gradual changing is a myth. A myth born from another one – from
the Victorian presumption of progress (Eldredge, Tattersall 1982). In the industrial impetus following the seizure of the energetic potential of fossil fuels,
the Victorian mentality created an assumption of irreversible progress which
in accordance with maltusiastic economy, on which, by the way, the bases of
Darwin’s suppositions on natural selection were formed, created an image of
inevitable decline or necessity of enslavement of economically weaker populations.
That is why the myth of progress, about the inevitable and constant improvement, explaining history of humanity as a struggle from savagery to all
the benefits of modern civilizations, from barbarism to sophistication, makes
difficult the general perception of cultural evolution. It is here that we can
look for the first supposition from which the perception of Neanderthals was
derived. There is a fact that they have gone extinct. But from the fact derived
evolutionary inferiority is a myth.
Ideological changes in western culture left behind in the last decade’s remarkable traces on hypotheses explaining human origins and depictions of
human nature. Majority of traditional depictments from the 19th and early
20th century presented the origins of culture as a rivalry between beast and
man or as the conflict between different human groups. This image did not
lose its meaning due to new archaeological and anthropological discoveries
but was omitted due to changes in thinking in post war Europe. We have witnessed a reconceptualization of the noble savage which was not depicted in
conflict with nature but was able to his cultural capacity to optimally make
one’s advantage of nature. Development of human culture became depicted
as successful collaboration between people and nature. And people were depicted, differing from animals due to their capacity to interact and communicate, to feel compassion, altruism… and to share prey among their closest
(Stoczkowski 1999, 131).
224
Literatura
AHRENS, C. 1990, Wiederaufgebaute Vorzeit. Archäologische Freilichtsmuseen in Europa. Karl Wachholtz Verlag, Neumünster.
ALLEN, T. W. 1994, The Invention of the White Race. Volume One: Racial
Opression and Social Control. Verso, London.
ASHCRAFT, R. 1972, Levithan triumphat: Thomas Hobbes and the politics
of the Wild man. V: DUDLEY, E., NOVAK, M. E. (ur.) The Wild Man
Within. An Image in Western Thought from the Rennaissance to Romanticism. University of Pittsburgh Press, Pitsburgh, str. 141–181.
ARMELAGOS, G. J. 1995, Race, Reason and Rationale. Evolutionary
Anthropology 4 (3), str. 103–109.
ARMELAGOS, G. J., VAN GERVEN, D. P. 2003, A century of skeletal biology and paleopathology: contrasts, contradictions, and conflicts. American Anthropologist 105 (1), str. 53–64.
AUFERMANN, B., ORSCHIEDT, J. 2002, Die Neanderthaler. Eine
Spurensuche. Wissenschaftliche Buchgesellschaft, Stuttgart.
AUGUSTA, J., BURIJAN, Z. 1960, Preistorijski čovek. Mlado Pokolenje, Beograd.
BALTRUŠAITIS, J. 1997, Aberacije. Studia humanitatis, Ljubljana.
BARNICOT, N. A. 1960, From Darwin to Mendel. V: HOGBEN, L. (ur.)
Man, Race and Darwin. Oxford University Press, London, str. 24–32.
BATAILLE, G. 1989, The Tears of Eros. City Lights Books, San Francisco.
BAXANDALL, M. 1996, Slikarstvo in izkušnja v Italiji XV. stoletja. ISH,
Studia humanitatis, Ljubljana.
literatura
225
devet esejev o (skoraj) človeški podobi
BAXANDALL, M. 2003, Words for Pictures. Seven Papers on Renissance Art
and Criticism. Yale University Press, New Haven.
BERMAN, J. C. 1999, Bad hair days in the Palaeolithic: Modern (re)constructions of the Cave man. American Anthropologist 101 (2), str. 288–304.
BLANCKAERT, C. 1999, Contre la méthode: unité de l'homme et classification dans l'anthropologie des lumières. V: CALAMI, C., KILANI,
M. (ur.) La fabrication de l' humain dans les cultures et en anthropologie.
Editions Payot, Lausynne, str. 111–126.
BLANCKAERT, C. 2000 Avant Adam. Les représentations analogiques de
l‘homme fossile dans la première moitié du XIXe siècle. V: DUCROS,
A., DUCROS, J. (ur.) L‘ homme préhistorique. Images et imaginaire.
L‘Harmattan: Paris, str. 23–61.
BOAS, F. 1982, Um primitivnog čoveka. Prosveta, Beograd.
BOSINSKI, G. 1993, Der Neanderthaler und seine Zeit. Archäologie im Ruhrgebiet 1, str. 25–48.
BOULE, M. 1923, Les hommes fossiles. Éléments de paléontologie humaine.
Masson st Cie Editeurs, Paris.
BOULE, M., VALLOIS, H. V. 1952, Les hommes fossiles. Éléments de paléontologie humaine. Masson st Cie Editeurs, Paris.
BREUIL, A. H. 1958, Soixante ans de découvertes d'hommes primitifs et
leur influence sur les idées. V: Von KOENIGSWALD, G. H. (ur.) Hundert Jahre Neanderthaler. Beiheft der Bonner Jahrbüch, Böhlau Verlag,
Köln, str. 1–6.
BURKE, P. 2001, Eyewitnessing. The Uses of Images as Historical Evidence.
Cornell Universsity Press, Ithaca.
BURROUGHS, C. 1990, From Signs to Design. Environmental Process and
Reform in Early Renaissance Rome. The MIT Press, Cambridge.
CAMILLE, M. 1998, The Medieval Art of Love. Objects and Subjects of Desire. Harry N. Abrams, Inc., Pub., New York.
CAMPBELL, M. B. 1999, Wonder and Science. Imagining Worlds in Early
Modern Europe. Cornell University Press, Ithaca.
CARTMILL, M. 1993, A View to a Death in the Morning. Hunting and Nature Through History. Harvard University Press, Cambridge Massachusetts.
226
literatura
CASPARI, R. 2003, From types to populations: a century of race, physical
anthropology, and the American Anthropologist Association. American Anthropologist 105 (1), str. 65–76.
CLANCY, M. T. 1999, Abelard. Človek v srednjem veku. Znanstveno in publicistično središče, Ljubljana.
CLARKE, J. R. 2002, »Just like us« Cultural constructions of sexuality and
race in Roman art. V: PINDER, K. N. (ur.) Race–ing Art History. Critical Readings in Race, Arta and Art History. Routledge, London, str.
13–20.
COHEN, C. 1991, Les races humaines en histoire des sciences. V: HUBLIN,
J.–J., TILLIER, A.–M. (ur.) Aux Origines d'Homo sapiens. Presses
Universitaires de France, Paris, str. 7–47.
COHEN, E. 1994, Animals in medieval perceptions. The image of the ubiquitous other. V: MANNING, A., SERPELL, J. (ur.) Animals and Human Society. Changing Perspectives. Routledge, London, str. 59–80.
COON, C. S. 1954, The Story of Man. From the First Huamn to Primitive
Culture and Beyond. Alfred A. Knopf, New York.
COON, C. S. 1977, Overview. Annual Reviev for Anthropology 6, str. 1–10.
COYE, N. 2000, En leur science et conscience. V: DUCROS, A., DUCROS,
J. (ur.) L'Homme Préhistorique. Images et imaginaire. L'Harmattan, Paris, str. 205–224.
COYE, N. 2005, Remous dans le creuset des temps: la Préhistoire à l'épreuve
des traditions académiques (1850–1950). Bulletin de la Societé Préhistorique Française 102 (4), str. 701–707.
DAVIES, M. W. 2001, Darwin and Fundamentalism. V: APPIGNANESI,
R. (ur.) Postmodernism and Big Science. Icon Books, Cambidge, str. 53–
97.
Da VINCI, L. 2005, Traktat o slikarstvu. Studia humanitatis, Ljubljana.
DESMOND, A. 1997, Huxley. From Devil's Disciple to Evolution's High Priest. Helix Books, Reading, Massachusetts.
DEVISSE, J. 2002, A sanctified black: Maurice. V: PINDER, K. N. (ur.)
Race–ing Art History. Critical Readings in Race, Arta and Art History.
Routledge, London, str. 37–65.
DOUGLAS, M. 1999, Polution. V: DOUGLAS, M. Implicit Meanings. Selected Essays in Anthropology. Routledge, London, str. 106–115.
227
devet esejev o (skoraj) človeški podobi
DRELL, J. R. R. 2000, Neanderthals: A history of interpretation. Oxford Journal of Archaeology 19 (1), str. 1–24.
EISELEY, L. 1979, Darwin and the Mysterious Mr. X.. New Lights on the Evolutionists. J. M. Dent and Sons LTD, London.
ELDREDGE, N., TATTERSALL, I. 1982, The Myths of Human Evolution.
Columbia University Press, New York.
ELLER, C. 2000, The Myth of Matriarchal Prehistory. Why an Invented Past
Won't Give Women a Future. Beacon Press, Boston.
ELLINGSON, T. 2001, The Myth of the Noble Savage. University of Callifornia Press, Berkeley.
FAGAN, B. M. 1998, Clash of Cultures. Altamira Press, Walnut Creek.
FERNÁNDEZ–ARMESTO, F. 2005, So You Think You're Human? Oxford
University Press, Oxford.
FiDDES, N. 1991, Meat. A Natural Symbol. Routledge, London.
FLUEHR–LOBBAN, C. 2000, Anténor Firmin: Haitian pioneer of anthropology. American Anthropologist 102 (3), str. 449–466.
GAMBLE, C. 1993, Ancestors and agendas. V: YOFFE, N., SHERRATT,
A. (ur.) Archaeological theory: who sets the agenda. New directions in Archaeology, Cambridge University Press, Cambridge. str. 39–52.
GAMBLE, C. 1997, The peopling of Europe 700,000 – 40,000 years before the present. V: CUNLIFFE, B. (ur.) The Oxford Illustrated History of
Prehistoric Europe. Oxford University Press, Oxford, str. 5–41.
GAMBLE, C. 1998, Foreword. V: MOSER, S. Ancestral Images. The Iconography of Human Origins. Sutton Publishing, Phoenix Mill, str. ix–xxiv.
GAMBLE, C. 1999, The Palaeolithic Societiess of Europe. Cambridge University Press, Cambridge.
GERASIMOV, M. M. 1964, Ljudi kamennogo veka. Hajka, Moskva.
GEREMEK, B. 1990, The Marginal Man. V: LE GOFF, J. (ur.) The Medieval
World. Collins and Brown, London, str. 347–373.
GERO, J., ROOT, D. 1994, Public presentations and private concerns: archaeology in the pages of National Geographic. V: GATHERCOLE, P.,
LOWENTHAL, D. (ur.) The Politics of the Past. One World Archaeology 12, Routledge, London, str. 19–37.
GIFFORD–GONZALEZ, D. 1998, The real Flintstones? What are artist's
depictions of human ancestors telling us? V: OSTERWEIS SELING,
228
literatura
R., LONDON, M. R. (ur) Anthropology Explored. Smithsonian Institution Press, Washington, str. 74–82.
GILMAN, S. 2002, The Hottentot and the prostitute. Toward an iconogrphy of fmale sexuality. V: PINDER, K. N. (ur.) Race–ing Art History. Critical Readings in Race, Art and Art History. Routledge, London,
str. 119–138.
GILMORE, D. D. 2003, Monsters. Evil Beings, Mythical Beasts, and All
manner of Imaginary Terrors. University of Pennsylvania Press, Philadelphia.
GOLDING, W. 2002, Dediči. Založba Mladinska knjiga, Ljubljana.
GOULD, S. J. 1991a, Time's Arrow, Time's Cycle. Myth and Metaphor in the
Discovery of Geological Time. Penguin Book, London.
GOULD, S. J. 1991b, Knight takes Bishop? – V: GOULD, S. J. Bully for Brontosaurus. Reflections in Natural History. Vintage, London, str. 385–401.
GRANT, R. M. 1999, Early Christians and Animals. Routledge, London.
GRAN–AYMERICH, È. 2006, L'abbé Breuil et les institutiions de l'archéologie. V: Sur les chemins de la préhistoire. L'abbé Breuil du Périgord à
l'Afrique du Sud. Musée départemental de Préhistoire d'Île–de–France. Paris, str. 57–66.
HASKELL, F. 1993, History and its Images. Art and Interpretation of the Past.
Yale Universsity Press, New Heaven.
HATCH, E. 1973, Theories of Man and Culture. Columbia University Press,
New York.
HEBERER, G. 1965, Zur Geschichte der Evolutionstheorie, besonders in
ihrer Anvendung auf den Menschen. Von Darwin bis zum Ende des
19. Jahrhunderts. V: HEBERER, G. (ur.) Menscliche Abstammungslehre. Gustav Fischer Verlag, Stuttgaart, str. 5–12.
HEINRICH, A. 1995/96, Vom Museum der Anthropologischen Gesellschaft in Wien zur Prähistorischen Sammlung im k.k. Naturhistorischen Hofmuseum (1870–1876–1889–1895). Mitteilungen der Anthropologischen Gesellschaft in Wien 125/126, str. 11–42.
HENKE, W., KIESER, N., SCHNAUBELT, W. 1996, Die Neandertalerin.
Botschafterin der Vorzeit. Edition Archaea, Gelsenkirchen.
HERSKOVITS, M. J. 1982, Uvodna reč. –V: BOAS, F. Um primitivnog čoveka. Prosveta, Beograd. str. 5–14.
229
devet esejev o (skoraj) človeški podobi
HEYWOOD, C. 2001, A History of Childhood. Polity Press, Cambridge.
HOLLIDAY, T. W. 1997, Body proportions in Late Pleistocene Europe and
modern human origins. Journal of Human Evolution 32, str. 423–447.
HOOTON, E. A. 1947, Up From the Ape. The Macmillan Company, New
York.
HRDLIČKA, A. 1931, The most ancient skeletal remains of man. V: KROEBER, A. L., WATERMAN, T. T. (ur.) Source Book in Anthropology.
Harcourt, Brace and Co, New York, str. 43–67.
HUSBAND, T. 1980, The Wild Man. Medieval Myth and Symbolism. The
Metropolitan Museum of Art, New York.
HUXLEY, J. S., HADDON, A. C. 1938, We Europeans. Jonatan Cape, London.
HUXLEY, T. H. 2001, Man's Place in Nature. The Modern Library, New
York.
INGOLD, T. 1995, Humanity and animality. V: INGOLD, T. (ur.) Companion Encyclopedia of Anthropology. Routledge, New York, London, str.
14–32.
JANSON, H. W. 1952, Apes and Ape Lore in the Middle Ages and the Renaissance. The Warburg Institute, University of London, London.
JONES, S. 1997, The Archaeology of Ethnicity. Constructing Identities in the
Past and Present. Routledge, London.
KAESER, M.–A. 2002, On the international roots of prehistory. Antiquity
76, str. 170–177.
KANT, I. 1964a, Bestimmung des Begriffs Einer Menschenrasse. V: KANT,
I. Werke XI. Schriften zur Anthropologie, Geschichtsphilosophie, Politik
und Pädagogik I. Suhrkamp Verlag, Frankfurt am Main, str. 63–82.
KANT, I. 1964b, Von den Verschiedenen Rassen der Menschen. – V: KANT,
I. Werke XI. Schriften zur Anthropologie, Geschichtsphilosophie, Politik
und Pädagogik I. Suhrkamp Verlag, Frankfurt am Main, str. 11–30.
KAVUR, B. 1999a, Najnevarnejši mit človeštva? Kratka zgodovina evropskega rasizma. Azijske in afriške študije 3 (1–2), str. 1–33.
KAVUR, B. 1999b, Sto let Krapine in stoletje Krapine. Arheo 19, str. 59–71.
KAVUR, B. 2002, Kdaj se je svet res postaral. V: FUJS, M. (ur.) Na prelomih
tisočletij. Pokrajinski muzej murska Sobota, Murska Sobota, str. 21–31.
230
literatura
KRITSCHER, H., SZILVÁSSY, J., HAUSER, G. 1995/96, Zur Geschichte
der physischen Anthropologie in Österreich. Mitteilungen der Anthropologischen Gesellschaft in Wien 125/126, str. 43–82.
KUPER, A. 1999, Culture. The Anthropologists' Account. Harvard University
Press, Cambridge.
LAMING, A. 1952, Introduction. : LAMING, A. (ur.) 1952 La découverte du
passé. Éditions A. Et. J. Pichard & Cie, Paris, str. 11–31.
LEWIN, R. 1993, Human Evolution. An Illustrated Introduction. Blackwell
Scientific Publications, Boston.
LIEBERMAN, L. 1997, Gender and the deconstruction of the race concept.
American Anthropologist 99 (3), str. 545 – 558.
LITTLEFiELD, A., LIEBERMAN, L., REYNOLDS, L. T. 1982, Redifining race: the potential demise of a concept in physical anthropology.
Current Anthropology 23 (6), str. 641–655.
LOCHER, A. 1986, The structure of Pliny the Elder's Natural History. V:
FRENCH, R., GREENAWAY, F. (ur.) Science in the Early Roman Empire: Pliny the Elder, his Sources and Influence. Croom Helm, London,
str. 20–29.
LOZNY, L. 2002, Far outside, looking in. Polish archaeologists and looking–
glass self. Archaeologia Polonia 40, str. 137–148.
LUCRETIUS CARUS, T. 1959, De rerum natura. Slovenska matica, Ljubljana.
MANN, A. E. 2003, Imagining prehistory: pictoral reconstructions of the
way we were. American Anthropologist 105 (1), str. 139–148.
MILL, J. S. in TAYLOR, H. 2005, Podrejenost žensk, Zgodnja eseja o zakonu
in ločitvi. Studia humanitatis, Ljubljana.
MINER, E. 1972, The wild man through the looking glass. V: DUDLEY, E.,
NOVAK, M. E. (ur.) The Wild Man Within. An Image in Western Thought from the Rennaissance to Romanticism. University of Pittsburgh
Press, Pitsburgh, str. 87–114.
MONTAGU, A. 1964, On Coon's The Origin of Races. V: MONTAGU, A.
(ur.) The Concept of Race. The Free Press of Glencoe, London, str. 228–
241.
MONTAGU, M. F. A. 1968, The new littany of »innate depravity« or original sin revisted. V: MONTAGU, M. F. A. (ur.) Man and Agression. Oxfor University Press, Oxford, New York, str. 3–17.
231
devet esejev o (skoraj) človeški podobi
MOSER, S. 1998, Ancestral Images. The Iconography of Human Origins. Sutton Publishing, Phoenix Mill.
MOSER, S., GAMBLE, C. 1997, Revolutionary images. V: MOLYNEAUX,
B. L. (ur.) The Cultural Life of Images. Visual Representations in Archaeology, Routledge, London, str. 184–212.
MOSSE, G. L. 1996, The Image of Man. Oxford University Press, Oxford.
MÜLLAUER–SEICHTER, W. 1995/96 Ein Beitrag zur Spanischer Anthropologie: Das Wirken Hugo Obermaiers (1877–1946). Mitteilungen der
Anthropologischen Gesellschaft in Wien 125/126, str. 83–91.
MURRAY, R. W. 1948, Man's Unknown Ancestors. The Story of Prehistoric
Man. The Bruce Pub. Co, Milwaukee.
MURRAY, T. 1995, The history, philosophy and sociology of archaeology:
the case ot the Ancient Monuments Protection Act (1882). V: PINSKY,
V., WYLIE, A. (ur.) Critical Traditions in Contemporary Archaeology.
Essays in the Philosophy, History and Socio–Politics of Archaeology. University of New Mexico Press, Albuquerque, str. 55–67.
MURRAY, T. 2002, Epilogue: why the history of archaeology matters. Antiquity 76, str. 234–238.
NELSON, H., JURMAIN, R. 1988, Introduction to Physical Anthropology.
West Publishing Company, St. Paul.
OLIVIER, L. 1999, The origins of French archaeology. Antiquity 73, str. 176–
183.
OSBORN, H. F. 1916, Men of the Old Stone Age. Their Environment, Life and
Art. Charles Scribner's Sons, New York.
OVERHAGE, P. 1957, Der Neanderthaler. Der Wandel seines Bildes.
Stimmen der Zeit 160, Heft 9, str. 209–224.
PASTOUREAU, M. 2004, Une histoire syymbolique du Moyen Âge occidental. Éditions du Seuil, Paris.
PFANNENSTIEL, M. 1972/73, Der Fosile mensch in der Geschichte der
Geologie. Quartär 23/24, str. 1–19.
PROKOP, V. 1995, Ilustrátor Zdenĕk Burian. Monografie a soupis díla. Nakladelství Ostrov, Praha.
RETZIUS, G. 1931, The development of race masurements and classification.
V: KROEBER, A. L., WATERMAN, T. T. (ur.) Source Book in Anthropology. Harcourt, Brace and Co., New York, str. 94–101.
232
literatura
RICHARD, N. 1999, Gabriel de Mortillet. V: MURRAY, T. (ur.) Encyclopedia of Archaeology. The Great Archaeologists. Vol. I. ABC–CLIO Santa
Barbara, str. 93–107.
RICHARD, N. 2002, Archaeological arguments in national debates in late
19th–century France: Gabriel de Mortillet's La Formation de la nation
française. Antiquity 76, str. 177–184.
RICHARDS, R. J. 1989, Darwin and the Emergence of Evolutionary Theories
of Mind and Behavior. University of Chicago Press: Chicago.
RITVO, H. 1998, The Platypus and the Mermaid and Other Figments of the
Classifying Imaginations. Harvard University Press, Cambridge, Massachusetts.
ROBE, S. L. 1972, Wild Men and Spain's Brave New World. V: DUDLEY,
E., NOVAK, M. E. (ur.) The Wild Man Within. An Image in Western
Thought from the Renaissance to Romanticism. University of Pittsburgh
Press, Pittsburgh, str. 39–53.
ROMER, J. 2000, Great Excavations. Cassell & Co., London.
RÖSENER, W. 1994, The Peasantry of Europe. Blackwell, Oxford.
ROWLEY–CONWY, P. 2007, From Genesis to Prehistory. The Archaeological Three Age System and Its Contested Reception in Denmark, Britain
and Ireland. Oxford University Press, Oxpord.
RUDWICK, M. 1989, Encounters with Adam, or at least the hyaenas: Nineteenth–century visual representations of the deep past. V: MOORE, J.
L. (ur.) History, Humanity and Evolution. Cambridge University Press,
Cambridge, str. 231–251.
RUDWICK, M. J. S. 1992, Scenes From Deep Time. Early Pictoral Representations of the Prehistoric World. The University of Chicago Press, Chicago.
RUSE, M. 1999, Mystery of Mysteries. Is Evolution a Social Construction? Harvard University Press, Cambridge, Massachusetts.
SCHMITZ, R. W., THISSEN, J. 2000, Neandertal. Die Geschichte geht weiter. Spektrum Akademischer Verlag, Heidelberg.
SCHNAPP, A. 1993, La conquête du passeé: aux origines de l‘archéologie. Carré, Paris.
SCHNAPP, A. 2002, Between antiquarians and archaeologists – continuities and ruptures. Antiquity 76, str. 134–140.
233
devet esejev o (skoraj) človeški podobi
SHANKLIN, E. 2000, Representations of Race and Racism in American
Anthropology. Current Anthropology 41 (1), str. 99 – 103.
SHARPLEY–WHITING, T. D. 1999, Black Venus. Sexualized Savages, Primal Fears, and Primitive Narratives in French. Duke University Press,
Durham.
SHIPMAN, P. 2002, The Evolution of Racism. Human Differences and the
Use and Abuse of Science. Harvard University Press, Cambridge.
SIMS, M. 2003, Adam's Navel. A Natural and Cultural History of the Human
Form. Viking, New York.
SKLENÁŘ, K. 1983, Archaeology in Central Europe: the First 500 Years. Leicester University Press, New York.
SLOTKIN, J. S. 1965, Readings in Early Anthropology. Aldine Pub. Co., Chicago.
SNOWDEN, F. M. Jr. 1970, Blacks in Antiquity. Belknap Press, Cambridge.
SPENCER, F. 1984, The Neanderthals and their evolutionary significance: A
brief historical survey. V: SMITH, F., SPENCER, F. (ur.) The Origins of
Modern Humans. Alan Liss, New York, str. 1–49.
STANGL, J. 1981, Das Reisen als Kunst und als Wissenschaft (16. – 18.
Jahrhundert). Mitteilungen der Anthropologischen Gesellschaft in Wien
CXI, str. 78–92.
STOCZKOWSKI, W. 1997, The painter and prehistoric people. V:
MOLYNEAUX, B. L. (ur.) The Cultural Life of Images. Visual Representations in Archaeology. Routledge, London, 249–262.
STOCZKOWSKI, W. 1999, Les conceptions de la »nature humaine« dans
les scénarios de l'hominisation. V: CALAME, C., KILANI, M. (ur.)
La fabrication de l' humain dans les cultures et en anthropologie. Editions
Payot, Lausanne, str. 127–138.
STRINGER, C., GAMBLE, C. 1993 In Search of Neanderthals. Solving the
Puzzle of Human Origins. Thames and Hudson: New York.
TATTERSALL, I. 1995, The Last Neanderthal. The Rise, Success, and Mysterious Extinction of Our Closest Human Relatives. Macmillan, New York.
TATTERSALL, I. 1999a, Po sledi fosilov. Kaj si mislimo, da vemo o človeški
evoluciji. Znanstveno in publicistično središče, Ljubljana.
TATTERSALL, I. 1999b, Paleoantropologija in evolucijska teorija. V: BAJD,
B., KAVUR, B. (ur.) Pliocenski in pleistocensski hominidi. Scripta, Študentska založba, Ljubljana, str. 23–33.
234
literatura
TAYLOR, T. 1996 The Prehistory of Sex. Four Million Years of Human Sexual Culture. Fourth Estate, London.
TRAUTMANN, T. R. 1992, The revolution in ethnological time. Man 27
(2), str. 379–397.
TRIGGER, B. G. 1989a, A History of Archaeological Thought. Cambridge
University Press, Cambridge.
TRIGGER, B. G. 1989b, Sociocultural Evolution. Blackwell Pub., Oxford.
TRINKAUS, E., SHIPMAN, P. 1993, The Neanderthals. Changing the Image of Mankind. Jonatan Cape, London.
VAN REYBROUCK, D. 2002, Boule's error: on the social context of scientific knowledge. Antiquity 76, str. 158–164.
WALKER, P. L. 2000, Bioarcheological ethics: a historical perspective on
the value of human remains. V: KATZENBERG, M. A., SAUNDERS,
S. R. (ur.) Biological Anthropology of the Human Skeleton. Willey–Liss,
new York, str. 3–39.
WERNHART, K. R. 1995/96, 125 Jahre Anthropologischer Gesellschaft in
Wien. Reflexionen über politische und ideengeschichtliche Strukturen. Mitteilungen der Anthropologischen Gesellschaft in Wien 125/126,
str. 1–9.
WHITE, A. D. 1993, A History of the Warfare of Science with Theology in
Christendom. Prometheus Books, Buffalo.
WHITE, H. 1972, The forms of wildness: Archaeology of an idea. V: DUDLEY, E., NOVAK, M. E. (ur.) The Wild Man Within. An Image in
Western Thought from the Rennaissance to Romanticism. University of
Pittsburgh Press, Pitsburgh, str. 3–38.
WOLF, E. R. 1999, Envisioning Power. Ideologies of Dominance and Crisis.
University of California Press, Berkeley.
WOLPOFF, M., CASPARI, R. 1997, Race and Human Evolution. A Fatal
Attraction. Westview Press, Boulder.
WOOD, B. 1976, The Evolution of Early Man. Peter Lowe, London.
235
Imensko kazalo
A
Adam Bremenski (Adamus
Bremensis) 43
Agatarhid 29
Ahrens, Claus 153
Alberti, Leon Battista 37
Albert Veliki 48, 55, 56
Albizzi, Francesco 87
Aleksander Veliki 33, 34
Aleksander VI., papež 68
Alighieri, Dante 66
Allen, Theodore W. 106, 179, 180
Anderson, Michael 203, 204
Angelo Decembrio 32
Anna, kraljica 26
Arijan 63
Aristotel 28, 30, 51, 52, 55, 59, 65, 70
Armelagos, George J. 89, 94, 117, 163,
166, 179, 180
Ashcraft, Richard 70, 71, 73
Aubertine, Ernest 120
Auffermann, Bärbel 203, 206
Augusta, Josef 183, 184
Avrelij Ambrozij 30, 63
Avrelij Avguštin 30, 54, 56, 63, 65
B
Baartmaan, Saartje 90
Bach, Johann Sebastian 154
Bachofen, Johann Jakob 189
Bacon, Francis 72, 83
Bally, Carl Franz 153
Baltrušaitis, Jurgis 58
Banks, Joseph 104
Barberini, Francesco 87
Bardon, Lucien 193
Barnicot, Nigel Ashworth 104, 105
Bartolomej Angleški 35
Bataille, Georges 196
Baude, Henri 39
Baudin, Nicholas 105
Baxandall, Michael 24, 25, 32, 37, 41, 53,
66, 215, 216
Bayard, Émile 137, 138, 141, 143, 188,
190
Bazilij iz Cezareje 63
Beaulieu, Augustin de 68
Beddoe, John 96
Bell, Alexander Graham 201
Benjamin iz Tudele (Benjamin
Tudelensis) 67
imensko kazalo
237
devet esejev o (skoraj) človeški podobi
Berman, Judith 38, 147, 148, 208, 221, 222
Bernard iz Clairvauxa 53
Bernard Silvestris 34, 53, 54
Bernier, François 87, 88, 91
Bismarck, Otto von 110
Blake, C. Carter 125
Blanckaert, Claude 89, 90, 140
Blotius, Hugo 102
Blumenbach, Johann Friedrich 91, 93,
94, 95, 96, 97
Boas, Franz 95, 163, 179
Boitard, Pierre 133, 140, 141
Bonnet, Charles 59
Boot, Boetius de 85
Bosinski, Gerhard 123, 124, 127, 160, 195
Boulainvillers, Henry de 95
Boule, Marcelin 28, 29, 156, 160, 161, 177,
193, 194, 195, 196, 197, 198, 199, 235
Bourdichon, Jean 38, 39, 40
Bouyssonie, Amédée 193
Bouyssonie, brata 196
Bouyssonie, Jean 193, 197
Breuil, Henry 166, 193, 210
Broca, Paul 96, 163, 197
Brown, Thomas 87
Bruno, Giordano 69
Burian, Zdeněk Michael František 162,
169, 182, 183, 184, 185, 211
Burke, Peter 25, 102, 150, 215
Burnett, James, lord Monboddo 59, 89, 130
Burroughs, Charles 24, 214
Busk, George 126
C
Calvin, Jean 71
Camille, Michael 43, 44, 46
Campbell, Mary 61, 62, 71, 77, 87, 102,
106, 217
Camper, Peter 58, 90, 91
238
Canarella, V. 203, 205
Carcano da Milano, Michele da
(Michael de Carcanis de Mediolano)
25, 215
Cartmill, Matt 46, 103, 109, 137, 166,
180, 181
Carus, Carl Gustav 95
Casas, Bartolomej de las 70
Caselli, Giovanni 174
Caspari, Rachel 69, 78, 88, 91, 94, 167,
181, 219
Caylus, Anne Claude de 85
Caylus, Claude de 104
Chrétien iz Troyesa 34, 36
Christianus, duhovnik 64
Christie, Henry 121
Cicero 51, 63
Clarke 30
Cleuziou, Henri Raison du 158, 159, 192
Cluverius, Philip 137
Cohen, Esther 34, 35, 87, 89, 91
Colenso, John William 113
Cook, James 104
Coon, Carleton S. 165, 167, 180, 181, 202
Cope, Edward Drinker 125
Courtet de l'Isle, Victor 97
Coye, Nöel 81, 120, 122, 141, 191, 221
Crawfurd, John 139
Cuvier, Georges 88, 90, 105, 107, 118
D
Darwin, Charles 59, 81, 108, 111, 112, 113,
114, 115, 116, 117, 119, 120, 124, 137,
138, 151, 165, 224, 228, 229
Darwin, Emma 114
Darwin, George 114
Daubenton, Louis Jean-Marie 89, 90, 91
Davies, Meryllyn 77, 101, 111, 217
Davis, Joseph Barnard 125
imensko kazalo
Defoe, Daniel 72
Descartes, Rene 83
Desmond, Adrian 113
Devisse, Jean 65
Devy, Georges 190, 192
Dias, Bartolomej 68
Diodor Siciljski 28
Dioklecijan, cesar 29
Disraeli, Benjamin 109
Dobzhansky, Theodosius 165, 166
d'Orbigny, Alcide 131
Douglas, Mary 80, 209
Drell, Julia 123, 124, 160, 195
Dreyfuss, Alfred 99
Dubois, Eugene 157, 158
Duplessis-Mornay, Phillipe 71
Dürer, Albrecht 44, 45, 47
E
Eanes de Zurara, Gomez 66
Eisley, Loren 60, 124
Eldredge, Niles 151, 224
Élie de Beaumont, Jean-Baptiste 118, 119
Eller, Cynthia 189, 190
Ellingson, Ter 48, 49, 74
Engels, Friedrich 99, 187
Enkidu 27
Epikur 63
Eratosten 29
Erazem Rotterdamski 25, 216
Euribat 27
Evans, John 119
Ezop 51
F
Fagan,Brian 64,66,68,69,72,97,104,105
Falconer, Hugh 119, 126
Faraday, Michael 115
Ferguson, Adam 78, 90, 218
Ferguson McLennan, J. 189
Fernández-Armesto, Felipe 11, 34, 43,
48, 56, 59, 60, 65, 66, 68, 70, 103, 116,
208
Fichte, Johan Gottlieb 107
Fiddes, Nick 98
Figuier, Guillaume Louis 130, 131, 132,
133, 138, 141, 143, 188, 191
Filip II., kralj 26
Filostrat 63
Firmin, Anténor 120
Fluehr-Lobban, Carolyn 120
Forciglioni, Antonio Pierozzi de
(sv. Antonin Firenški) 53
Fotij 29
Fraipont, Julien Jean Joseph 127
Frančišek Asiški 48
Franc Jožef I., cesar 110
Frere, John 86
Fresne, Marion de 104
Freud, Sigmund 189
Friedenthal, Hans 154
Fuhlrott, Johann Carl 123, 124, 125, 126
G
Gaj Julij Solin (Gaius Julius Solinus) 30,
34, 52
Galen 51, 52
Gama, Vasco da 68
Gamble, Clive 29, 33, 95, 105, 116, 117,
138, 144, 160, 161, 169, 170, 194, 195,
196, 197, 198, 206, 211
Gauthier de Metz (Gauthier, Gossuin,
Gossouin Walther von Metz) 32
Geiler von Kaysersberg, Johann (Jean) 36
Gerald iz Walesa 64
Gérando, Joseph Marie de 105
Geremek, Bronislav 36, 38
Gero, Joan 201, 202
239
devet esejev o (skoraj) človeški podobi
Gersimov, Mihail Mihajlovič 169, 170,
171, 182
Gervazij iz Tilburyja (Gervase
of Tilbury, Gervasius Tilberiensis) 32,
34
Gerven, Van 89, 94, 117, 163, 166
Gifford-Gonzales, Diane 150, 174, 223
Gilgameš 27
Gilman, Sander 67
Gilmore, David 31, 38, 49, 53
Golding, William 181, 182
Gorjanović-Kramberger, Dragutin 127
Gould, Stephen Jay 108, 112
Gözinger, Max 153
Gran-Aymerich, Eve 119
Grant, Robert 30, 31, 32, 52
Gray, Asa 112
Gregor 30
Gregor iz Nise 63
Gregor Veliki 25, 215, 216
Grosvenor, Gilbert Hovey 201, 202
Gulliver, Lemuel (psevdonim; glej Swift,
Jonathan) 103
Gunther iz Pairisa 43
H
Haddon, Alfred Cort 58, 87, 96
Haeckel, Ernst 156, 157, 158, 160
Haller, Albrecht von 107
Hannemann, Johann Ludwig 67
Haskell, Francis 104, 107
Hatch, Elvin 125
Hatouma, duhovnik 33
Hauser, Otto 125
Heberer, Gerhard 157, 170, 171
Heinrich, Angelika 110, 111
Helwing, Georg Andreas 85
Henke, Wilfried 59, 140, 154, 156, 158,
160, 162, 169, 170
240
Henrik Pomorščak 48
Herakles 20, 51
Heraklit 51
Herder, Johann Gottfried von 107
Herodot 28, 32, 63
Herskovits, Melville J. 103
Hesler, Heinrich von 35
Heywood, Colin 41, 143
Heziod 63
Hieronim 30, 35
Hiss, Wilhelm 154
Hobbes, Thomas 73
Hochstetter, Ferdinand von 110
Hoernes, Moritz 111
Hohenstaufovci, dinastija 65
Holliday, Trenton 178
Home, Henry, lord Kames 69, 78, 91, 218
Homer 27, 28
Honorij Avgustodunski (Honorius
Augustodunensis) 32
Hooton, Earnest A. 163, 164, 167, 178,
179, 198, 199
Hoppius, Christian Emmanuel 59, 129,
130
Horacij 28
Hrdlička, Aleš 125, 126, 163, 178, 179
Hubbard, Gardiner Green 201
Humboldt, Alexander von 97
Humboldt, Wilhelm von 97
Hume, David 88
Hunter, John 93
Hunt, James 139
Husband, Timothy 30, 32, 33, 34, 35, 36,
38, 39, 41, 42, 43, 44, 45, 47
Huxley, Thomas Henry 58, 87, 96, 112,
113, 115, 116, 124
imensko kazalo
I
Ingold, Tim 99, 129, 130
Izidor Seviljski (Isidorus Hispalensis),
30, 32, 33, 38, 52, 54
J
Jäger, Georg Friedrich 118
Jamin, Paul 190
Janez iz Pian del Carpine (Giovanni
da Pian del Carpine) 33
Janez Zlatoust 47
Janson, Horst W. 51, 53, 54, 55, 56, 57, 109
Janvier, Louis-Joseph 120
Jean de Gènes (Giovanni Balbi, Johannes
Januensis de Balbis) 25, 215
Joanny-Durand, M. 195
Jobson, Richard 60
Jones, Siân 78, 218
Julij II., papež 68
Jurij II., kralj 26, 216
Jurmain, Harry 87, 89, 93, 96, 178
Jussieu, Antoine de 85
Justin I. (Flavius Iustinus Augustus), cesar 29
K
Kaeser, Marc-Antoine 122
Kalisten iz Olinta, zgodovinar 33
Kant, Immanuel 91, 92, 93, 95, 154
Karel V., cesar 58, 70
Kaulbach, Wilhelm von 107
Kavur, Boris 69, 88, 90, 91, 94, 96, 97,
115, 127, 178, 179, 193
Keith, Arthur 195, 196
Keller, Ferdinand 153
Kennis, Adrie 206
Kennis, Alfons 206
King, William 125, 193
Klaatsch, Hermann 125, 193
Klement VII., papež 84
Klement VI., papež 65
Klemm, Gustav Friedrich 95
Knight, Charles R. 183, 197, 199, 200,
210, 211
Kollmann, J., zdravnik 154
Kolumb, Krištof 48, 68, 101
Konrad iz Megenberga (Konrad
von Megenberg, Conradus
de Montepuellarum) 32
Kopernik, Nikolaj 79, 219
Köping, Nicholas 129, 130
Kritscher, Herbert 90
Kuper, Adam 157
Kupka, František 160, 161, 195
Kuwasseg, Josef 135
L
Lafitau, Joseph-François 85
Laktancij (Lucius Caecilius Firmianus
Lactantius) 63
Laming, Annette 64, 85, 86
Lartet, Edouard Armand 119, 120, 121
Latini, Brunetto, filozof 32
Leclerc, Georges-Louis, comte
de Buffon 89, 90, 91
Legrand d'Aussy, Jean-Baptiste 85
Leon iz Neaplja, nadškof 33
Leroi-Gourhan, Andre 169
Lescarbot, Marc 73
Lewin, Roger 59
Lieberman, Leonard 179
Lightfoot, John 114
Linné, Carl von 59, 60, 89, 90, 129, 130
Littlefield, Alice 167, 179, 181
Locher 29
Locke, John 78, 218
241
devet esejev o (skoraj) človeški podobi
Lozny, Lubomir 168, 169, 207
Lubbock, John, baron Avebury 116, 189
Lukrecij 28, 63
Luther, Martin 25, 67, 101, 216
Lyell, Charles 108, 119, 124
M
Mahudel, Nicholas 85
Maillet, Benoît de 89
Maksimiljan II., cesar 102
Mann, Alan 19, 168, 199
Manouvrier, Leonce 197
Marbod iz Rennesa, škof 64
Marcijan, bizantinski cesar
(Flavius Marcianus Augustus) 29
Marcijan Kapela (Martianus Minneus
Felix Capella) 30
Martin, John 101, 133, 134
Marx, Karl 99
Matternes, Jay 199, 200, 211
Maupertuis, Pierre de 89
Max, Gabriel von 155, 156, 158, 160, 162
Mayer, August 125
Mayer, Franz Josef Carl 123
Mayr, Ernst 165, 166
McGregor, James H. 194
Matilda iz Magdeburga (Mechthild
von Magdeburg) 54
Menander 67
Mercati, Michele 84, 85
Miller, Gerrit S. 168
Mill, John Stuart 97, 109
Miner, Earl 19, 71
Mojster ES 37, 47
Mojster Hišne knjige 47
Montagu, Ashley 181, 182
Montaigne, Michel de 70, 72, 84
Montesquieu, Charles de Secondat 95
Montfaucon, Bernard de 85
242
Moore, Thomas 72
Morgan, Lewis H. 163, 189
Mortillet, Gabriel de 99, 100, 120, 121,
122, 193, 197
Morton, Samuel George 94
Moser, Stephanie 20, 38, 39, 40, 41, 132,
133, 134, 136, 137, 138, 140, 141, 142,
143, 155, 156, 158, 159, 183, 188, 189,
190, 191, 192, 210, 211
Mosse, Claude 80, 139, 187, 220
Müllauer-Seichter, Waltraud 109
Müller, Fritz 95
Murray, Peter Raymond 17, 57, 67, 94,
95, 114, 118, 168, 177, 178
Murray, Tim 172
Muston 154, 158, 191
N
Napoleon III., cesar 99, 119, 121
Neander, Joachim 123
Nelson, Harry 87, 89, 93, 96, 178
Newton, Isaac 79, 115, 219
O
Odisej 27
Odorik 33
Olivier, Laurent 84, 85, 98, 100, 168, 169
Orscheid, Jörg 203, 206
Osborn, Henry Fairfield 125, 197, 198,
199, 210
Oto Freisinški 65, 68
Overhage, Paul 125, 170, 171, 197
Ovington, John 68
P
Paracelzij (Theophrastus Philippus
Aureolus Bombastus von
Hohenheim) 69
Pasquier, Etienne 57
imensko kazalo
Pastoureau, Michel 42, 53, 59
Pavel III., papež 69, 70
Penelopa 27
Peron, François 105
Perthes, Jacques Boucher de 78, 118, 119,
219
Petronij 63
Peyrère, Isaac de la 57, 69, 86
Pfannenstiel, Max 118, 119
Pfeiffel, Johann Anders 142
Philippart, Clemens August Josef 190
Picaud, Aiméry 43
Pichardt, John 137
Pij V., papež 84
Pij XI., papež 166
Pitt Rivers, Augustus, Henry Lane Fox
122
Platon 51
Plavt 67
Plinij Starejši 28, 29, 30, 34, 49, 51, 63
Plutarh 63
Polo, Marko 43
Pomponij Mela 30
Porta, Giambattista della 57
Prestwich, Joseph 119
Pritchard, James Cowles 91, 105
Prokopij iz Cezareje, 29
Prokop, Vladimír 183
Pruner-Bey, Franz Ignaz 124
Ptolomej 101
R
Raban Maver (Rabanus Maurus
Magnentius) 32
Ratramen iz Corbiea (Ratramnus
von Corbie) 54
Rehorić, J. 127
Reinach, Salomon 121
Reinhard, B. 197
Renan, Ernest 99
Renaud iz Montaubona 36
Retzius, Anders 89, 94, 96
Reybrouck, David Van 20, 194, 196, 197
Richard, Nathalie 99, 100, 121
Richards 139, 140
Rimbert 54
Riou, Edouard 131, 132
Ritvo, Harriet 60, 98
Robertson Smith, W. 189
Robe, Stanley, L. 33, 70
Romer, John 18, 122
Root, Dolores 201, 202
Rösener, Werner 24, 214
Rousseau, Jean-Jacques 59, 74
Rowley-Conwy, Peter 96
Royer, Clemence 119
Rudolf iz Emsa (Rudolf von Ems) 32
Rudwick, Martin 19, 129, 130, 131, 132,
133, 135, 136
Ruse, Michael 114
S
Sassoferrato, Bartolo da 66
Sawyer, Gary J. 203, 205
Sas Gramatik (Saxo Grammaticus, Saxo
cognomine Longus) 65
Scarre, Chris 86
Schaaffhausen, Hermann 113, 123, 124,
125, 126, 154, 156, 190, 193
Schedel, Hartmann 32
Scheuchzer, Johann Jakob 140, 142
Schiller, Friedrich 154
Schmerling, Philippe-Charles 126
Schmitz, Ralf W. 123, 124, 125, 126, 157,
158, 190, 193, 203
Schnapp, Alain 38, 86, 87, 106, 118, 172
Schultz, Adolph, H. 178
243
devet esejev o (skoraj) človeški podobi
Schwalbe, Gustav 193
Sehested, Frederik 153
Sekst Empirik (Sékstos Empeirikos; lat.
Sextus Empiricus) 63
Semenić, K. 127
Sépulveda, Gines de 70
Serenij, škof 25, 216
Serres, Marcel de 121
Shanklin, Eugenia 180
Sharpley-Whiting, Tracy Denean 90
Shipman, Pat 111, 112, 114, 161, 188, 195,
201, 203, 204
Simphson, George 165
Sims, Michael 27, 209
Sklenář, Karel 64
Sloan, Hans 26, 216
Slotkin, James 66, 69, 88, 90, 93
Smith, Adam 105
Smith, Grafton Elliot 117
Smith, Wortinghton G. 144
Snowden, Frank M. jr. 28, 29, 32, 63
Sollas, William Johnson 177
Spencer, Herbert 96, 124, 126, 127, 178,
189
Spiegel, Adriaan van den 58, 87
Stangl, Justin 102, 105
Stoczkowski, Wiktor 151, 182, 187, 224
Strabon 28
Stringer, Chris 160, 161, 170, 194, 195,
196, 197, 198, 206
Susemihl, Johann Theodor 140
Swift, Jonathan 72, 103
T
Tacijan, krščanski pisec in teolog 51
Tasso, Torquato 71
Tattersall, Ian 111, 112, 126, 151, 166, 167,
199, 200, 203, 205, 224
244
Taylor, Edward Burnett 109, 138, 163,
173, 189, 190
Teofil Aleksandrijski, škof 53
Terencij 67
Tesard, Robinet 42
Thissen, Jurgen 123, 124, 125, 126, 157,
158, 190, 193, 203
Thomsen, Christian Jürgensen 85
Thomson, William, lord Kelvin 114
Tit Lukrecij Kar (Titus Lucretius
Carus) 28
Tomaž iz Cantimpreja (Thomas
Cantipratensis) 32, 55
Topinard, Paul 96
Törok, Aurel von 178
Trautmann, Thomas R. 81, 116, 221
Trinkaus, Eric 161, 188, 195, 201, 203,
204
Tylor, Edward 125
Tyson, Edward 58
U
Uccello, Paolo 46
Unger, Franz 134, 135, 136
V
Valla, Lorenzo 66
Vallois, Henri 28, 29, 194, 195
Vega, Garcilaso de la 70
Vergil 30
Verneau, Rene 177
Verne, Jules 131
Vesalius, Andreas 58, 88
Vico, Gian Battista 105
Vilijam iz Conchesa (Guillaume
De Conches) 65
Vincent iz Beauvaisa (Vincentius
Bellovacensis, Vincentius
Burgundus) 32
imensko kazalo
Vinci, Leonardo da 41, 48
Virchow, Rudolf Ludwig Carl 96, 125,
126, 157, 193
Virgil 63
Vitoria, Francisco de 69, 70
Vitruvij (Marcus Vitruvius Pollio) 20, 49
Voltaire (François-Marie Arouet) 118
W
Walker, Phillip L. 26, 59, 216
Wallace, Alfred Russel 112, 116
Wandel, Gerhard 170, 171
Washburn, Sherwood L. 166, 181
Weidenraich, Franz 181
Welcker, Hermann 154
Wernhart, Karl R. 110
White, Charles 94
White, Hayden 13, 28, 30, 35, 37, 48, 57,
64, 66, 70, 78, 79, 104, 105, 207, 218,
219
Wilberforce, Samuel 112
Wilde, Oscar 80
Wilhelm Boldenselski (Wilhelm von
Boldensele, Otto de Nyenhusen) 33
Wilser, Ludwig 125
Wirnt iz Gravensberga 36
Wolf, Eric Robert 78, 107, 218
Wolpoff, Milford Howell 69, 88, 91, 94
Wood, Bernard 174
Worm, Ole 86, 87
Wotton, Edward 66
Wright, Sewal 166
Z
Zallinger, Rudolph F. 173
Zurara, Gomez Eanes de 66
245
k a v ■ ci a az ar
a ip ῇ
V γ e m ng sl ra ὁ a V g
λόγu ie b s Wo o ■ ImVъ pio e ■ ἀhetk das slov ъ nος ■ Inßeda ∫azh war ovo t Ver λόγ BeßeTim war dčal7io er ἦ
rat ος ■ ila ta rt ■ An nač rat V ρχῇ u ie Wor o ■ I ača pri ■ etku das ■ Im bum ος ■ da ■ ∫azh as W b7 at
Ve In B VT fa al erb ἦν bila t ■ m A l7 nc ἀρ ie W A ■ In p
etk or s
r
i
n
n
V
e
7
o
χ
p
b
V
p
i
u
b
r
ὁ
ß
ἀ
f
t
g
b
n
m
r
ῇ
ъ
i
inc ρχ u ie t ■ V
slo um rin ed ∫ w b7 m λό a B Ti fa 7 io ἦ la t ■ an
n
e
g
n
ν
t
■
a
m
a
c
a
γ
s
V
as vo ■ V ip ■ zh r d sl Vъ ος eße ∫ g w lo rat ὁ λ a B T w ač ipio ῇ ἦν bila
bil Wort ■ Im ъ n io era ἀρ etku as Wovo na ■ In pda ■ azhet ar d vo ■ Verb όγος eßed im ∫aar da al7 erat ὁ λό t
a
■ č
s b V γ
A a t χ i
a
k a I u
In ta Be■ VT nfančal7Verb ῇ ἦν e bila ort ■ Im Aal7 rinci ἀρχ u ie s Wom Anm ■ V■ In p ■ zhetk Wor 7 sl erbu ο
um prin ßed im ∫ g w b7 um ὁ λό ta B VTi nfan b7 pio e ῇ ἦν bila t rt ■ fang ъ n rinc ἀρχ u ie t ■ V ovo
■ γ e m g sl ra
ci a az ar
a ip ῇ b T ■
a V
■ Im■ Vъ pio e ■ ἀhetk das slovVъ nος ■ Inßeda ∫azh war ovo t Verὁ λόγ BeßeTim war dčal7io er ἦν ὁ ila ta im ∫ I
t ■ An nač rat V ρχῇ u ie Wor o ■ I ača pri ■ etku das ■ Im bum ος ■ da ■ ∫azh as W b7 at Ve λόγο Beß a
I
m l n
b
V
a e
r ς e
eß Timfang l7 rbumἦν ὁ ila tat ■ VT An 7 b7cipi ἀρχῇ ie bilWort Anfa ■ Vъn prin ἀρetku ort ■ slo bum ■ In d
cipeda ■ ∫azh war b7 s ■ V λόγος Beß im ∫fang sl o erat ἦν ὁ a ta B ■ VTng w nač cipi χῇ ἦ ie bil VTivo ■ I ■ Vъpr
io e
etk das lov ъ n ■ I eda azh war ovo Ver λόγ eß im ar d al o er ν ὁ a ta m ∫ m A n
n ra ἀρ u W o a n ■ e d ■ b ος ed ∫ a 7 at λό B az n
nfaačalt Ver χῇ ἦ ie bil ort ■■ Im čal7princ ἀρtku ie as WIm Aum ■ ■ In a ■ azhet s Wo b7 s Verb γος ■ eßed hetk fa
ng 7 bum ν ὁ a ta VT An b ipi χῇ bil ort nfa Vъ pri ἀρ ku rt ■ lo um In a ■ u i
∫az war b7 s ■ V λόγο Beß im fang 7 sl o era ἦν ὁ a ta ■ V ng w na ncip χῇ ie bi VT vo ■ ■ V prin ἀ
het da lo ъ ς ■ ed ∫az wa ov t V λό Be Tim ar ča io ἦν la t im Im ъ n cip
l er ὁ a ∫ A
o e γ ß
k s v n I a h
i
t V ἀρχῇ u ie b Wor o ■ Imača n pri ■ etkur das ■ Imrbum ος ■ Ieda ■ ∫azhdas W7 b7 at Ve λόγο Beß azhe nfanačal o
l n
e
r ς e
7 rbumἦν ὁ ila tat ■ VT An 7 b7cipi ἀρχῇ ie bilWort Anfa ■ Vъn prin ἀρetku ort ■ slo bum ■ In da ■ tku ie g wa7
ar b7 s ■ V λόγος Beß im ∫fang sl o erat ἦν ὁ a ta B ■ VTng w nač cipi χῇ ἦ ie bil VTivo ■ I ■ Vъprinc ἀρ bila r
o
a
d l ъ
e
ku as Wovo na ■ In pda ■ azhe war d vo ■ Verbλόγος eßed im ∫aar da al7 o erat ν ὁ λό ta Bm ∫azm An nač ipio χῇ ἦνta
tk a I u ■ a z s b V γ e h f a er
■ č
ie
ἦν bilaort ■ VIm Aal7 rincip ἀρχ u ie bs Wom Anm ■ V In p ■ hetk Wor 7 sl erbu ος ■ Ißeda etku ang wl7 bat Veὁ
m ὁ λό ta B Ti nfan b7 io e ῇ ἦν ila rt ■ fang ъ n rinc ἀρχ u ie t ■ V ovo m ■ n pr ■ ie b ar 7 s r
t
■
m
i d
ῇ
lo Vъ γος ■ eßed ∫az g waslovorat Ve ὁ λό a BeßVTim war ačalipio e ἦν ὁbila t Tim ■ Im Vъ nincip ἀρχῇ la ta as Wl
vo na In a ■ he r d ■ rb γος ed ∫ da 7 rat λό a B ∫az An ač io ἦν Be o
ort ■ Im čal prin ἀ tku as WIm Aum ■ In a ■ azhe s W b7 Ver γος eße het fan al7 erat ὁ λ ßed
la t ■ V An 7 b cip ρχῇ ie b or nf ■ V pr ἀ tku ort slo bum ■ In da ■ ku i g w b Ver όγο a
e b ar 7 bu ς ■
a B T fa 7 io ἦ ila t ■ an ъ in ρχ ie ■ V vo ■ p
založba univerze na primorskem
isbn 978-961-6963-14-5