projekt prenove graščine v Radovljici - povezava na
Aleš Hafner Nova odkritja ob prenovi radovljiške graščine EŠD 600 Radovljica R d lji – Grad G d Linhartov trg 1 Radovljica ZGODOVINSKI ORIS Grad je bil dedina pl. Radmannsdorfov, pozneje pa last Ortenburžanov Leta 1418 so ga podedovali Celjani, ko pa so leta 1456 izumrli, jje z ostalo celjsko j dediščino p pripadel p Habsburžanom V 16.stoletju so kot zastavni gospodi imeli gospostvo v lasti Dietrichsteini – Valvasor omenja 1549 Volfa, leta 1571 pa Moritza. Od leta 1616 ima grad v lasti plemiška družina Thurn – Valsassina, ki izhaja iz francoskega plemstva in naj bi se že okoli leta 1000 naselila v S Italiji, v okolici Milana in Coma, odkoder se je razširila po vseh habsburških deželah deželah, tudi na slovensko ozemlje. Prvi lastnik radovljiške posesti je grof Janez Ambrož, ki je bil od leta 1601 lastnik posesti v Pliberku, od leta 1616 pa tudi v Radovljici. Za utemeljitelja radovljiške veje štejemo Janeza Karla, ki je bil poročen z Ano Maksimiljano grofico Auersperg. Najstarejše j j upodobitve p Valvasorjeva upodobitev v Topografiji sodobne Vojvodine Kranjske leta 1679 Najstarejše j j upodobitve p Votivna slika s Studenčic iz leta 1761 Najstarejše j j upodobitve p Wagnerjeva upodobitev Radovljice iz leta 1842 Najstarejše j j upodobitve p Pogled na graščino Ladislava Benescha Najstarejše j j upodobitve p Franciscejski kataster iz leta 1826 Arhiv RS Najstarejše j j upodobitve p Franciscejski kataster iiz leta 1867 1867, Arhi Arhiv RS Graščina skozi čas Pogled na zahodni del grajskega parka Graščina skozi čas Glorieta - podiranje zaradi gradnje hotela Graščina skozi čas Pogled na fasado graščine leta 1941 Graščina skozi čas Pogled v avlo pred letom 1941 Graščina skozi čas Pogled v avlo s kipom avtorja Štreklja Štreklja, foto dr dr. Nace Šumi leta po letu 1948 Graščina skozi čas Pogled na baročno fasado leta 1972 Starejše j fotografije g j iz arhiva zavoda Baročna štukatura na fasadi s Thurnovim grbom leta 1972 Starejše j fotografije g j iz arhiva zavoda Baročna štukatura na fasadi leta 1972 Graščina skozi čas Štukaturna dekoracija na fasadi: medaljona z ženskim poprsjem in rimskim vojščakom Graščina skozi čas Atrij leta 1972 Prenova leta 1980 in 1989 Renesančni zgrafito na severni fasadi Prenova v letih 1980 in 1989 Odkritja v zahodnem atriju Prenova v letih 1980 in 1989 Sončna ura iz leta 1565 z grbi Kheuenhuellerjev Dietrichsteinov in Harrachov Raziskave v letu 2006 Osrednja dvorana – zg. zg nadstropje 21 21. junija 2006 Raziskave v letu 2006 Fragment štukature v zg. zg nadstropju odkrit 21. junija 2006 Raziskave v letu 2006 Fragment štukature v zgornjem nadstropju odkrit na vzhodni steni Raziskave in p pripravljalna p j dela Odstranjeni strop in predelne stene baročna štukatura Raziskave in p pripravljalna p j dela Renesančne freske v dvorani – Thurnov grb Raziskave v letu 2006 Kasetirani leseni samostanski pod v dvorani Raziskave in p pripravljalna p j dela Odpiranje zazidane niše na stopnišču Raziskave in p pripravljalna p j dela V celoti odprti niši na stopnišču Raziskave in p pripravljalna p j dela Odstranjeni sekundarni ometi v dvorani Raziskave in p pripravljalna p j dela Dvorana po odstranitvi sekundarnih ometov Raziskave in p pripravljalna p j dela Očiščeni oboki pritlične etaže v zahodni dvorani kamnite konzole, ostanek stropa ostanek peči Najdbe j Ostanka kipov iz polnila v oknu in nad oboki Raziskave in p pripravljalna p j dela Poslikava na stropu vzhodne dvorane iz 19.stol. Gradbeni posegi p g Statična sanacija poda v avli Restavratorski posegi p g Ograja in pilaster pred restavriranjem Vzporednice p Baročna fasada v Celovcu Celovcu, ki jo je oblikoval Kilian Pittner leta 1730 Vzporednice p Detajli štukatur v Pliberku Vzporednice p Štukatura iz Thurnovega gradu v Pliberku Prenova dvorane - načrti Načrt vhodne stene v dvorani Prenovljeno j stopnišče p Dvorana med restavriranjem j Vzhodna dvorana med restavriranjem j Osrednja j baročna dvorana Restavrirana in rekonstruirana štukaturna dekoracija (K. Pittner po 1711), restavriral Tomaž Furlan s sodelavci in RC Vzhodna dvorana p po restavriranju j Poslikava je datirana po letu 1836 1836, ko je pogorela grajska streha; restavrirala Vesna Obid Obnovljena j severna fasada graščine g Po sondiranju ometov v letu 2008 so bili na severni fasadi restavrirani okenski okviri iz tufa (RC), pokrpani ometi in rekonstruirana arhitekturna poslikava na baročnem rizalitu. Obnova strehe in vzhodnega g atrija j Na celotnem objektu je bila v letu 2007/08 obnovljena kritina. Sočasno je bil zastekljen vzhodni atrij atrij, v katerem je bilo izvedeno tudi dvigalo in povezovalni balkon. Obnova fasade V letu 2009 je bila sanirana tržna stran fasade fasade. Po raziskavah med katerimi je bila odkrita renesančna poslikava na spodnji plasti ometov so bile vgrajene horizontalne vezi in vsa i f t kt infrastruktura Obnova fasade Sledilo je restavriranje baročnih štukatur in fasadnih ometov ter kamnitega portala, zamenjava venca z novim kamnitim in zamenjava oken. Restavrirana fasada Obnovljeni beleži z grafitno grafitno-sivim sivim coklom coklom, odkritim med raziskavami. Predlagana je posvetlitev zaradi prevelikega kontrasta Prezentacija kletne dvorane Sočasno s fasado je bila urejene tudi kletna dvorana dvorana, izoblikovana po letu 1711 z osrednjim poznogotskim stebrom (pripeljanim verjetno iz župnišča).
© Copyright 2024