1. No category

vode
počitka
letnik 30, številka 1-2/2014
revija za evangelijsko duhovnost
2
Vode počitka
kazalo
ŽALOSTNO
4
Jezus in njegova realnost
PRESENETLJIVO
6
D a j J e z u s u p iti
NEMOGOČE
8
Hoja po vodi
PRIZEMLJENO 18 Dan po božiču
DEJANSKO 22 Bit i napolnjen s Svetim Duhom
3
SPOKOJNO 32 Obdobje m iru
NEPRI ČAKOVANO 36 Neverjetno Božje kr aljestvo
GANLJI VO 40 Zgodba o nekem dečku
NAZO RNO 43 Evangelij v slikah
MODRO 46 Izreki in modrost i
Vode počitka
4
žalostno
pogled, običajen podeželan, iz nerazvite kmečke pokrajine. Ničesar zavidanja vrednega ni imel, niti nobene
zavidanja vredne funkcije ni opravljal.
Tudi ustanovil ni ničesar.
Peter Golob,
urednik,
doktorand
na Teološki
fakulteti
Univerze v
Ljubljani
Jezus in njegova
realnost
Jezus je bil milo rečeno »brezupen
primer«. Nič ni imel, nič pomembnega
ni bil, nič oprijemljivega ni povedal,
nič posebnega ni znal, nič velikega ni
naredil. Nič ni napisal, nič ni sezidal,
do nobenega položaja se ni dokopal,
nič konkretnega ni ustvaril, pod nobeno mojstrovino se ni podpisal. Nič ni
izumil, nobenega priznanja ni dobil, z
Jezus je bil mladenič, ki je umrl že pri
nobenim dosežkom se ni vpisal v zgo-
33-ih. Izhajal je iz begunske družine.
dovino, nobene bitke ni izbojeval,
Svoje ni imel, tudi poročen ni bil. Živel
nobenih vidnih rezultatov svojega
je pri svojih starših ali pa, če je bil kje
dela ni imel za sabo. Nikjer ni bil čast-
na obisku, je imel navado, da je ostal
ni član, v nobenem društvu ni bil pred-
nekaj čas tam. Da bi naredil kakšno
sednik, na nobeni fronti se ni boril,
šolo, razen veroučne, ni znano. Nikoli
nobenih težkih bolezni ni izkusil,
ni bil na kakšnem vodilnem položaju,
nobenih družinskih tragedij ni doživel.
nobene vidne funkcije ni opravljal.
Razen tega, da je bil vešč tesarske
Jezus je imel poleg vsega tega še
obrti, drugih sposobnosti ali spretnosti
zelo neobičajne nazore. Veliko se je
ni kazal. Baje je bil tudi zelo povpreč-
družil z »marginalci«, z ljudmi z dna
nega videza, nič kaj privlačen na
družbene lestvice. Enostavno – ljubil
5
jih je, opravičeval jih je in jih bodril.
čal, na nikogar se ni stresal, nikomur
Javno pa je preziral duhovnike, ki so
ni delal težav. Nasprotno, hotel je lju-
se delali svete in pobožne. Rohnel je
dem pomagati, jih potolažiti, jim vrniti
proti svetohlinstvu. Enako tudi ni pre-
upanje in vero, jim dati novega zago-
našal ljudi, ki so se obnašali, kot da
na, jih spodbuditi k novemu začetku.
so nad ostalimi. Glede spoštovanja
Svoje življenje je posvetil temu pos-
moralnih pravil, verskih predpisov in
lanstvu, da onemogle ljudi reši njihove
družbenih norm je imel zanimivo stali-
bede. Svoje življenje je posvetil naj-
šče: najprej človek, nato vse ostalo.
bolj odrinjenim, ranljivim in socialno
Ljudi ni delil na boljše ali slabše, na
šibkim slojem družbe. Revež je bil,
bolj ali manj pomembne, na »ta pra-
ker je bil za to svoje delo kaznovan.
ve« in na tiste druge, niti glede bogas-
Namesto spoštovanja, ki bi si ga zara-
tva ne. Bil je poštenjakar, ki je imel
di svoje plemenite drže zaslužil, so
marsikaj za povedati proti dvoličnosti
pljuvali nanj. Namesto priznanja, ki bi
in hudobiji. Če je prišel do njega kak
mu ga zaradi družbeno koristnega
grešnik, ga je potolažil, če je srečal
dela lahko dali, je naletel na odpor in
bolnika, ga je ozdravil, če je naletel na
nevoščljivost. Namesto pomoči in
osovraženega človeka, ga je hotel
razumevanja je dobil udarec po licu in
pobliže spoznati. Do vsakega uboge-
brco v rit. Namesto moralne podpore
ga človeka je bil usmiljen. Nebogljeni,
grožnje s smrtjo. Zaradi svoje člove-
ponižani, obupani ljudje so se mu
koljubnosti si je na vrat nakopal so-
smilili. Hotel jih je vse potolažiti.
vražnike. Doletelo ga je mučenje,
čeprav si ga ni z ničemer zaslužil.
Jezus je bil po svoje revež. Nikomur
ni storil nobene škode, nikomur ni
V imenu ljubezni do Boga in človeka
predstavljal bremena, niti domačim
se je kljub vsem tem bridkostim raz-
niti družbi niti državi niti cerkvi. Proti
dajal še naprej. Čeprav ga je to naza-
nikomur ni rovaril, nikogar ni izkoriš-
dnje stalo življenja …
Vode počitka
presenetljivo
6
Dr. Daniel Brkič,
pastor Evangelijske
cerkve Dobrega
pastirja Novo mesto,
superintendent,
profesor na
protestantski Teološki
fakulteti Univerze v
Zagrebu
Daj Jezusu piti
je vseeno, na kateri gori častijo Boga,
na Sionu v Jeruzalemu ali pa v Samariji na gori Garizim, saj Bog gleda na
srce. Človek pa si tako rad ustvarja
V Janezovem evangeliju
beremo,
bogove in templje po svoji meri in
kako je Jezus pri Jakobovem studen-
okusu. Jezus preseže tudi mejo, ki
cu srečal neko žensko iz Samarije, ki
deli oba spola. Poleg tega se pogo-
je prišla zajemat vodo in je bila na sla-
varja s pol poganko, pa še z javno
bem glasu. A Jezus ji je vseeno rekel:
grešnico. Jezus ve, da mora biti člo-
»Daj mi piti!« (Jn 4,7) Takšno družen-
vek svoboden, če hoče biti skladen in
je je bilo Judom prepovedano, zato so
celovit človek.
se temu čudili celo Jezusovi učenci.
Toda Jezus ruši vse tabuje. Presega
Jezus Samarijanko rehabilitira in jo
meje nacionalizma, ki je prerasel v
celo prosi, da bi pil iz njene posode,
sovraštvo med Judi in Samarijani.
čeprav je bilo to nedopustno. On ver-
Ruši verske predsodke, ko pravi, da
jame vanjo in v njen nov začetek.
7
Ponuja ji možnost za spremembo, ker
sejo tla pod nogami in da se bo mora-
Jezus vedno rešuje človeka, ne pa
la slej ko prej oprijeti čvrstega neba.
črk postave. Samarijanka tako posta-
Vendar – kako težko priznamo svojo
ne podoba nas vseh, ki zajemamo
bolečo točko in se raje borimo in se
običajno vodo, a se ne zavedamo, da
do zadnjega upiramo Božji milosti –
smo bolj žejni drugačne vode. Kajti
samo, da se ne bi vdali!
naša duša je brez Boga prazna in
suha, življenje pa brez pravega smi-
Samarijanko je srečanje z Jezusom
sla. Jezus je zadel v tarčo Samarijan-
povsem spremenilo. Tam je pustila
kinega srca. Zdaj je konec njenega
prazen vrč svojega življenja in ga raje
sprenevedanja. Razkrinkana je in
napolnila s solzami kesanja. In bila je
postavljena pred zid. Slišala je to,
notranje ozdravljena. Spovedala je to,
česar si sama ni upala priznati. Da se
kar jo je grizlo, peklo in bodlo. Neka
splača živeti samo za tisto, za kar se
zgodba govori o volku, ki je slišal, da
splača tudi umreti. In da se splača
gredo ljudje k spovedi. Tudi on je šel.
umreti samo za tisto, kar je nesmrtno
Spovednik ga je vprašal: »Ali si se
in večno. Saj je naše srce nemirno in
zares vsega spovedal?« »Da! Kesam
nepotešeno, dokler se ne spočije v
se s celim srcem!« Medtem pa je volk
Bogu. (Avguštin) Samarijanka je pos-
slišal, kako pred cerkvijo bleje ovca.
kusila prav vse, tudi avanture z moš-
Zato je rekel spovedniku: »Oče, pro-
kimi, samo da bi bila srečna, a je
sim vas, pohitite s spovedjo, kajti
ostala vedno opeharjena, izigrana,
zunaj je nekdo, ki me čaka in ga
zlorabljena in osamljena. Spoznala je
imam zelo rad.« Vsako takšno kesan-
pa, da je ta človek, ki se z njo pogo-
je je brez učinka. Pravo kesanje boli,
varja, drugačen. Da je ne obsoja in je
a ozdravlja. Je kot vrtnica s trnjem,
ne ponižuje, ampak jo razume in
saj je vrtnica brez trnja tudi brez von-
sprejema. Začutila je, da je on sam
ja. Iskreno kesanje ima v sebi vonj
izvir žive vode. Vedela je, da se ji tre-
nebes, v srcu pa izvir žive vode, ki jo
8
nosimo s sabo vedno in povsod.
Kje je mesto grešnikom? Večina jih
takoj pomisli, da v peklu, a nas Evangelij uči drugače. Mesto grešnikom je
pri Jezusu, s tem pa tudi v Cerkvi, kajti Jezus je prijatelj grešnikov. Če nismo grešniki, hitro najdimo nekaj, da
se bomo lahko uvrstili med grešnike
in se postavili v njihovo vrsto. Nekdo
je zapisal, da v Kristusu vse naše
črne saje kristalizirajo in postajajo bel
diamant. Kakšna čudovita Božja reciklaža! Bog iz gnusnih odpadkov naših
grehov izdeluje nebeško zlato.
Čeprav je Jezus Kristus Bog čudežev,
raje trpi žejo in prosi, da mu dá piti
grešna ženska. Mi ga želimo videti v
veka, se zanj bori in stopa v brezno
nedostopni bleščeči svetlobi, kot to
naše izgubljenosti. Zanj smo dragoce-
velja za druge bogove, zato, da bi mu
ni, ne glede na to, kaj govorijo in si
lahko sploh zaupali, on pa sedi pred
mislijo o nas drugi, ko nas ocenjujejo
nami kot utrujeni popotnik. Mi čaka-
po svojih ozkih merilih.
mo, da bo on nas obdaril, on pa prosi,
naj mu najprej mi damo požirek hlad-
Samarijanka je bila prepričana, da
ne vode. Hoče biti deležen naše siro-
opoldne, po njihovo okrog šeste ure,
mašne in omejene ljubezni. Vam to
ko je sonce najvišje, pri studencu ne
kaj pove o pravem Bogu in o njegovih
bo nikogar. Zato je tudi izbrala takšno
merilih? Jezusov Bog verjame v člo-
uro, da bi se kot javna grešnica izog-
9
ko nas Bog zaloti in nas ujame nepripravljene, smo takšni, kakršni smo v
resnici, pristni, brez maske »salonske
vere«.
Jezus tudi danes, v tretjem tisočletju,
stoji pred nami in nas prosi: »Daj mi
piti!« Stoji pred hišo naših zavoženih
življenj, pred vrati naših strahov in
obupov – in trka. Ne čakajmo, da bi
svojo hišo polepšali, preden bi mu
odprli, kajti polepšal jo bo on s svojo
prisotnostjo. Kako ne bi mogel on, ki
je lepota nebes, biti lepota moje in
tvoje hiše? Ne bojmo se Boga, saj
nas želi naučiti ljubiti, kajti človek je
tak, kakršna je njegova ljubezen. Daj
nila priskutnim pogledom, zbadljivkam
Jezusu piti, ker ga žeja po tebi. Tako
in preziru. Ostali so prišli po vodo že
kot je rekel na križu: »Žejen sem!« (Jn
zgodaj zjutraj, ko ni vroče. Najpristnej-
19,28) Bolj kot ga je takrat žejalo po
ši odnos z Jezusom doživimo običaj-
pijači, ga danes žeja po nas in je
no takrat, ko najmanj pričakujemo.
žejen naših grehov. Daj mu piti, odže-
Najlepša srečanja z Bogom so nena-
jamo ga namreč lahko samo grešniki,
povedana, nepričakovana, spontana
kajti želi nas odrešiti in nam v zameno
in povsem nepripravljena. So prese-
dati svojo živo vodo, ki teče v večno
nečenja. Kajti v takšnih trenutkih smo
življenje. (Jn 4,14) »Gospod, daj mi te
najbolj iskreni, najbolj resnični in naj-
vode, da ne bom več žejen.« (Jn
bolj dovzetni za spreobrnjenje. Takrat,
4,15)
Vode počitka
nemogoče
10
dr. Daniel Brkič
se je zvečerilo, je bil tam sam. Čoln
Hoja po vodi
pa se je medtem oddaljil že precej
stadijev od brega. Valovi so ga premetavali, kajti pihal je nasprotni veter.
Vse zmorem v njem, ki mi daje moč.
Ob četrti nočni straži je Jezus hodil po
(Flp 4,13)
jezeru in prišel k njim. Ko so ga učenci videli hoditi po jezeru, so se vzne-
Verovati je težko. Sören Kierkegaard
mirili in rekli: »Prikazen je.« Od strahu
je rekel, da pomeni verovati, kakor
so zavpili. Jezus pa jim je takoj rekel:
hoditi po poti, kjer na vseh smero-
»Bodite pogumni! Jaz sem. Ne bojte
kazih piše: »Nazaj, nazaj!« Kajti
se!« Peter mu je odgovoril in rekel:
verovati pomeni zaupati. Tisti, ki se je
»Gospod, če si ti, mi ukaži, da pridem
zares predal Bogu, pa Bogu toliko
po vodi k tebi.« On mu je dejal:
zaupa, da mu je vseeno, ali ga Bog
»Pridi!« In Peter je stopil iz čolna,
vodi skozi trpljenje ali skozi radost.
hodil po vodi in šel k Jezusu. Ko pa je
(Nicolas Herman, 1608-1691)
videl, da je veter močan, se je zbal.
Ali človek lahko hodi po vodi? Stari
Začel se je potapljati in je zavpil:
Egipčani so pojem nemogočega pri-
»Gospod, reši me!« Jezus je takoj
kazali v hieroglifih, in to ravno s sliko
iztegnil roko, ga prijel in mu dejal:
človeka, ki hodi po vodi. Isto sliko naj-
»Malovernež, zakaj si podvomil?« In
demo tudi v evangeliju.
ko sta stopila v čoln, je veter ponehal.
Oni pa, ki so bili v čolnu, so se mu
Jezus hodi po vodi
poklonili do tal in rekli: »Resnično si
In takoj je primoral učence, da so šli v
Božji Sin.« (Mt 14,22-33)
čoln in se peljali pred njim na drugo
stran; sam naj bi medtem odpustil
Helen Keller je rekla: »Življenje je ali
množice. In ko je množice odpustil, je
drzna pustolovščina ali pa ni nič.« Bila
šel na goro, da bi na samem molil. Ko
je slepa in gluha, vendar je postala
11
ena izmed najvplivnejših ljudi 20. sto-
Takšni so nosilci sprememb, ker si
letja. Zakaj? Ugotovila je, da se ne
upajo iti dlje, kot je možno. Tudi v
sme prepustiti samopomilovanju in
času stare zaveze so Izraelci videli v
strahopetnosti. Odločila se je, da ne
Goljatu velikana in so se pred njim
bo odnehala, dokler ne bo uspela.
tresli, samo David je rekel drugače:
Zato je svoje sanje uresničila. Živela
»Goljat je tako velika tarča, da ga ne
je po načelu: »Padi sedemkrat, vstani
morem zgrešiti!« Vse to bi zvenelo kot
osemkrat!«
novodobna duhovna alternativa, new
age, če ne bi usmerjali svojega pogle-
Kako drugače so sredi viharne noči v
da na Jezusa. Tako pa velja, da vse
čolnu ravnali strahopetni Jezusovi
zmorem v njem, ki mi daje moč.
učenci, saj so se obnašali kot pora-
Je res Jezus Božji odgovor na vse
ženci. Samo eden se je odločil druga-
probleme? Jezus ni odgovor na vse
če, Peter. Še nihče v zgodovini člo-
probleme v tem smislu, da nas iz pro-
veštva ni hodil po vodi, razen on. To
blemov rešuje, ampak da je v vsakem
pa zato, ker se je tako odločil. Vsi so
problemu z nami. Trenutki krize so v
imeli to možnost. Takšni premikajo
bistvu trenutki najgloblje vere. Vera, ki
svet in Cerkev. Albert Einstein je
se ne preizkusi s problemi, ni vera.
rekel: »Jaz nisem bil nadarjen in nadpovprečno inteligenten človek. Bil
Zanimivo, da so se učenci znašli v
sem le radoveden kot mačka in upo-
problemu ravno takrat, ko so bili sredi
ren kot buldog.« Vedimo, da tudi če
Božje volje, kajti Jezus jih je primoral,
bitko zgubimo, vojne še nismo izgubi-
da so šli s čolnom na drugo stran. Bili
li. Poraženci strmijo v problem, zma-
so mu le poslušni. Pa je ravno takrat
govalci pa iščejo rešitev problema.
nastala nevihta. Kdo ne prepozna v
nasprotnem vetru našega nasprotni-
Bog potrebuje ljudi, ki se v odločilnih
ka, hudiča? Toda ob četrti nočni stra-
trenutkih ničesar ne ustrašijo.
ži, ob treh ponoči, je prišel Jezus,
12
Gospodar vesolja, in hodil po vodi.
gih? Le kdo bi stopil iz čolna v vodo?
Zato, ker on stopa po morskih valovih.
A ni to preveč domišljavo in nespame-
(Job 9,8b) Morje je metafora vsega
tno?
zla, vsega hudega. Ali ne molimo tudi
v očenašu »in reši nas vsega hude-
Peter je najprej Jezusa vprašal za
ga«, dobesedno »hudiča«?
dovoljenje. Če bi Jezus rekel, naj ne
stopa iz čolna, bi Peter ostal v čolnu.
Učenci so vedeli, da običajen človek
Če pa bi rekel, naj počaka, pa bi
ne more hoditi po vodi, ker temu nas-
počakal. Peter je lahko hodil po vodi
protujejo vse naravne zakonitosti.
zato, ker je verjel v Jezusov klic:
Zato so pravilno sklepali, da gre za
»Pridi!« Petrova vera je bila preizku-
prikazen. Njihova reakcija strahu je
šena s poslušnostjo. Ne ostanimo v
bila povsem normalna in nima nobene
čolnu, če nas kliče, ampak hodimo za
zveze z nevero ali pa z grešnostjo.
njim v samo večnost. Peter je doživel
Konec koncev nihče kar tako ne hodi
to, o čemer piše prerok Izaija. »Nikar
po besnečem morju, kot da bi šel na
se ne boj … Ko pojdeš čez vodo, bom
sprehod. Od strahu so zavpili. Jezus
s teboj in te ne poplavi …« (Iz 43,1-2)
pa jim je takoj rekel: »Ne bojte se!«
»Je pa vera obstoj resničnosti, v kate-
Peter pa mu je odgovoril in rekel:
re upamo, zagotovilo (dokaz) stvari, ki
»Gospod, če si ti, mi ukaži, da pridem
jih ne vidimo.« (Heb 11,1) Če parafra-
po vodi k tebi.« Jezus pa mu je dejal:
ziram Pismo Rimljanom 8,2-4, bi to
»Pridi!« In Peter je stopil iz čolna,
zvenelo takole: »Zakon višje duhovne
hodil po vodi in šel k Jezusu, ker je
dinamike v Kristusu me osvobaja
slišal besedo Boga.
nižjega zakona hidrodinamike in mi
omogoča, da hodim po vodi«. Življen-
Ali je hotel Peter posnemati Jezusa in
je v Duhu je namreč trajna »hoja po
je zato dobil željo hoditi po vodi? Ali
vodi«. (Gal 5,16)
pa je Peter mislil, da je boljši od dru-
13
Delati moramo tisto, kar Bog hoče, da
Peter je moral premagati strah pred
delamo.
neznanim, strah pred neuspehom in
Peter ni stopil v vodo kar tako, da bi
strah pred kritiko drugih. Kaj se bo
izzival nesrečo ali pa zaradi atrakcije.
zgodilo z mano, ko bom stopil iz čol-
Za dovoljenje je prosil Jezusa. Iz čol-
na? Samo vera omogoča, da narediš
na je stopil na Jezusovo besedo. To
prvi korak, čeprav ne vidiš stopnišča.
je bila Božja volja. Najtežje je namreč
(M. L. King, ml.)
prebiti cono udobja. Če želimo spreje-
Bral sem, da v muzeju v Angliji hranijo
ti nove stvari, moramo storiti tiste
star zemljevid neraziskanih morij iz
stvari, ki jih nismo še nikoli počeli. Ko
leta 1525. Na njem je napisano:
sem prvič pridigal, sem mislil, da bom
»Tukaj naj se pomorščaki varujejo
umrl. Ko sem prvič nastopal pred TV
škorpijonov, tukaj so velikani, tukaj
kamerami, sem mislil, da se bom
domujejo sirene, tukaj so vrata smrti,
zgrudil.
tukaj so zmaji …« Nihče več ni hotel
Thomas Edison je več kot deset tisoč-
potovati, ker jih je bilo strah. Nekoč pa
krat ponovil poskus, preden je odkril
je prišel ta zemljevid v roke nekemu
žarilno nitko za žarnico. Ko so mu pri-
mornarju, ki je čez vse te oznake
jatelji svetovali, naj po že stotih spodr-
napisal: »Tukaj je Bog!« In stvar se je
sljajih in neuspehih preneha, je rekel:
spremenila. Pomorščaki so spet pluli
»Zakaj bi nehal zdaj, ko že vem, da
in odkrivali nova morja in celine. Na
nekaj sto stvari ne bo delovalo?«
tak način si predstavljam Petra. Stopil
Moramo izstopiti iz varnosti v negoto-
je v vodo, ker je vedel, da je tam Bog.
vost, iz čolna v vodo. S tem bo prekin-
Naredil je korak vere, pa čeprav v
jen naravni zakon. Znanost na to
vodo. Vedel je, da je z Jezusom var-
nima odgovora, Bog ga pa ima. »Vse
nejši na vodi kot v čolnu.
zmorem v njem, ki mi daje moč.« (Flp
4,13) Padi sedemkrat, vstani osem-
Glej Jezusa, ne pa vetra in valov.
krat!
Dokler je Peter gledal na Jezusa, je
14
lahko hodil po vodi in šel proti Jezusu.
to je v cono znanosti, logike: »Jaz ne
Ko pa je videl, da je veter močan, pa
morem hoditi po vodi. To je vendar
se je zbal in se začel potapljati. Moč
nemogoče!« Zato ga je strah paralizi-
nevihte je začela spodkopavati trd-
ral. In ko se je začel potapljati, je molil
nost Petrove vere. Ampak isti veter je
eno najkrajših molitev v Svetem pis-
bil tam ves čas, tudi pred Petrovo
mu: »Gospod, reši me!« In Jezus je
hojo po vodi. Tudi okoli nas besnijo
najkrajšo molitev uslišal in ga rešil
življenjske nevihte, a svoj pogled
pred nevarnostjo. Kristusov odziv na
moramo usmeriti nanj. V tem je bis-
Petrov krik je bil takojšen. Ko se pota-
tvena razlika med novodobno duhov-
pljamo, nimamo časa za dolgo moli-
nostjo in krščanstvom. Kajti verovati
tev. Takrat privre iz nas najbolj pristna
pomeni zaupati Kristusu.
in goreča molitev. Takrat smo takšni,
kakršni smo v resnici, originalni, brez
Peter je začel gledati na težko situaci-
maske »salonske vere«. To je dokaz,
jo, ne pa na Jezusa. Njegov um je pri-
da ni treba dolgo moliti, kajti zapisano
šel do zaključka, ki je sicer normalen,
je, da je Jezus takoj iztegnil roko in
15
Petra prijel. »Gospod, reši me!« Naj-
koder so vse to samo opazovali. Opa-
krajša molitev! »Vsak, kdor bo klical
zovalci pa imajo običajno mnogo
Gospodovo ime, bo rešen!« (Apd
nasvetov, pripomb, idej in opazk, ven-
2,21; Rim 10,13) Molitev namreč
dar brez da bi ob tem karkoli poskusi-
spreminja nas, ne pa Boga ali pa oko-
li. Prepričani so, da lahko druge pou-
liščin, kot običajno pričakujemo.
čujejo in da so njihovi nauki briljanti.
Ampak oni so samo teoretiki, nikoli pa
Jezusove besede, ki sledijo, so zelo
si ne upajo postati praktiki. Drži, da
pomembne: »Malovernež, zakaj si
lahko takšni modrujejo in ocenjujejo
podvomil?« V izvirniku imamo izraz
druge, ampak resnica je, da dokler so
oligopistos, kar pomeni biti razdeljen
v čolnu, ne bodo potonili, ne bodo pa
na dva dela. Peter je tako dobil vzde-
tudi nikoli hodili po vodi! Bog potrebu-
vek malovernež, človek z majhno
je ljudi, ki se v odločilnih trenutkih
vero. »Peter, zakaj si razdeljen na
ničesar ne ustrašijo.
dva dela?« Znašel se je med čolnom
in Jezusom, na smrt prestrašen. Ko
Zato to ni zgodba o Janezu, ki je hodil
sta stopila Jezus in Peter v čoln, pa je
po vodi, kajti Janez je ostal v čolnu.
veter ponehal. In vsi so se Jezusu pri-
To tudi ni zgodba o Andreju, ki je
klonili do tal in rekli: »Resnično si
hodil po vodi, kajti tudi Andrej je ostal
Božji Sin.« Ta izjava je predhodnica
v čolnu. Edino Peter je hodil po vodi,
izjave iz Mateja 16,16: »Ti si Mesija,
ker je imel samo on pogum, da je
Sin živega Boga.« Učenci so s tem
izstopil iz čolna. Edini Zemljan. Ljudje
priznali Jezusovo božanstvo.
so že hodili po Luni, niso pa še po
vodi. Zato ga ne smemo kritizirati, tudi
Edino Peter si je upal naredil tisto,
če je bil človek z majhno vero. Kak-
česar ni bil še nikoli pripravljen storiti
šna je potem šele naša vera, saj se
nihče drug.
komaj upamo pomočiti prst v vodo,
Enajst fantov je ostalo v čolnu, od
medtem ko sedimo v čolnu. Morda so
16
drugi učenci želeli hoditi po vodi,
smemo kar na slepo skakati, nekoga
ampak to so bile samo njihove pobož-
posnemati, izzivati nesrečno ali pa to
ne želje. Dejstvo je, da je to storil
početi zato, ker o tem beremo v Sve-
samo Peter, čeprav ga v pridigah obi-
tem pismu. Kajti Peter je Jezusa pro-
čajno prikazujemo skrajno negativno.
sil za dovoljenje. V vodo skačejo kar
tako le fanatiki, zato utonejo brez
Preden kritiziramo Petra kot malover-
Božje pomoči. Pot vere se vedno za-
neža, ne pozabimo, da je imeti malo
čne s poslušnostjo, ne pa s fanatiz-
vere bolje kot biti brez vere. Kajti res-
mom. (Dietrich Bonhoeffer)
nica je, da dokler smo v čolnu, ne
bomo potonili, ampak tudi ne bomo
Biti prerok danes, pomeni hoditi po
po vodi nikoli hodili.
vodi. Sredi poplave mikavnega, popularnega evangelija prosperitete vztra-
Ko je Jezus imenoval Petra »malo-
jati v starem evangeliju – to pomeni
vernež«, to ni bil očitek ali pa graja.
hoditi po vodi. Držati se vrednot,
Tako napadamo Petra. V bistvu to ni
moralnega življenja – to pomeni hoditi
bil ukor za Petrov neuspeli poskus,
po vodi. Prihajati na bogoslužja v
ampak svarilo, ker je Peter premalo
času duhovne mlačnosti – to pomeni
zaupal. »Peter, zakaj nisi obdržal svo-
hoditi po vodi. Ljubiti, ko je normalno,
jih oči usmerjenih vame?« Če bi imel
da drugi sovražijo – to pomeni hoditi
Peter svoj pogled usmerjen v Jezusa,
po vodi. Biti pošten v času korupcije –
bi lahko prepešačil Atlantski ocean!
to pomeni hoditi po vodi.
Drži, da se je Peter utapljal, ampak je
Vidiš, da lahko tudi ti hodiš po vodi.
vsaj poskusil hoditi po vodi, medtem
Kajti danes je smešno in nenormalno,
ko ostalih enajst ni niti poskusilo. To
da nekdo živi drugače kot živi večina.
je razlog, da o njih ne pridigamo, kajti
»Vse zmorem v njem, ki mi daje
raje so ostali na varnem. Iz čolna ne
moč.« (Flp 4,13)
17
Vode počitka
prizemljeno
18
Lea Brkič,
pastoralna delavka in
vodja katehetov,
animatorka in
moderatorka na
področju dejavnosti
Evangelijske cerkve
v Novem mestu
Dan po božiču
Če se vrnemo v dogodke ob Jezusovem rojstvu, so tudi tisti »lepi« dnevi
hitro minili. Minil je čas angelskega
petja, obiska modrih z Vzhoda, obdarovanja in veselja pastirjev zaradi
Božične sveče, ki so bile prižgane
rojenega Odrešenika. Pričakovali bi,
med božičnimi prazniki, so že ugas-
da se bo Jezusovo otroštvo ter star-
njene. Božični okraski so pospravljeni.
ševstvo Marije in Jožefa nadaljevalo
Morda je v kakšni škatli še kakšen
tako, kot je to običajno, ko se rodi
božični piškot, ki ni več nikomur slas-
otrok. Prav gotovo sta bila Marija in
ten. V manj kot mesecu dni je božično
Jožef po vseh teh dogodkih prepriča-
vzdušje minilo. Čas gre naprej in že
na, da sta izpolnila Božjo voljo. Kon-
kmalu bo treba razmišljati o nasled-
čno bi pričakovali, da bo napočil tudi
njih praznikih. Včasih se nam zdi, da
za njiju čas počitka in čas veselja ob
se časovna ura vrti hitreje, kot se je
otroku, za katerega sta vedela, da je
nekoč.
Mesija. Vendar je bil Božji načrt za
19
njuno življenje drugačen. Evangelist
vale to družino pred vsemi Herodovi-
Matej je zapisal, da je Jožef takoj po
mi namerami? Ali ne bi bil to še večji
odhodu modrih v sanjah dobil nasled-
čudež, če bi se Heroda nekako ones-
nje navodilo: »Vstani, vzemi dete in
posobilo, da bi bil za Jezusa neškod-
njegovo mater in beži v Egipt! Bodi
ljiv? Podobno vprašanje se lahko pos-
tam, dokler ti ne povem; Herod bo
tavi tudi ob misli na Jezusovo križanje
namreč iskal dete, da bi ga umo-
in njegovo smrt.
ril.« (Mt 2,13) Jožef bi se lahko upravičeno spraševal: »Ali lahko človek
Bog bi vse to lahko razrešil na tak
ubije Mesija? Ali je Mesija odvisen od
enostaven način, kot si ga mi radi
človeka in od tega, kako ga bom jaz
zamislimo. Vendar ima on mnogo več
zaščitil?«
in mnogo boljših načrtov, kot jih ima
človeški rod. Zato se je v svoji suve-
Jožef ji bil samo človek. Človek pa je
renosti odločil drugače, kot bi se odlo-
bitje, ki nenehno sprašuje, raziskuje,
čil človek. Od Jožefa je Bog pričako-
odgovarja in ugovarja. Navodilo, ki ga
val poslušnost. Ta poslušnost je zah-
je dobil od angela,
je bilo jasno:
tevala konkretno akcijo, ki pa ni bila
»Zdaj vstani, čeprav je noč, vzemi
niti malo lahka. Kdaj je Bog to zahte-
otroka in Marijo in beži v Egipt!« To
val? Takoj po »božiču«. – Bog, ali ne
lahko razumemo kot ukaz: »Ne obota-
bi počakal vsaj še kak teden, da otrok
vljaj se, ne sprašuj Marije za mnenje,
malo zraste in postane bolj krepak?
ne hodi počasi, ampak beži!« – Bog,
Med tem časom pa bi se Jožef in
ali ne zahtevaš od Jožefa preveč?
Marija sprijaznila z dejstvom, da pač
Utrujen od poti zaradi popisa prebival-
morajo zbežati na varno. Bog, zakaj
stva, presenečen nad rojstvom otro-
zahtevaš tako veliko, pa še tako hit-
ka, ki niti ni otrok kot so vsi ostali otro-
ro? Zakaj je en dan po božiču že vse
ci – naj zdaj še beži? Ali ne bi Bog
tako, kot da vseh tistih lepih dogodkov
lahko poslal čete angelov, ki bi varo-
božičnih dni nikoli ni bilo in da je pred
20
človekom le kruta realnost? Mar niso
le naša poslušnost. Tudi takrat, ko
angeli peli o miru na Zemlji? Kakšen
nas kliče v dejanja, ki so za nas nera-
mir je to, če Herod mori otroke in celo
zumljiva in nelogična. Zagotovo pa ne
Jezusu grozi smrt? Bog, čeprav si
bomo osramočeni, če bomo sledili
vsemogočen, zahtevaš, da človek
njegovim navodilom. Tudi Jožef ni bil
naredi to, kar je za človeka nemogoče
osramočen. Bil je na varnem in z
– da pred smrtjo obvaruje Mesijo!
Marijo sta ob Jezusovem odraščanju
doživljala srečne trenutke. Njegova
Morda se tako sprašujemo tudi mi. Po
poslušanost je bila nagrajena. Pred-
blagoslovljenih dnevih božičnih praz-
vsem pa je izpolnil Božji načrt, ki je bil
nikov smo že izzvani z novimi proble-
razodet po preroku Ozeju že mnogo
mi. Bog nam želi pokazati, kako se
let pred Jezusovim rojstvom: »… iz
soočiti s situacijami, ki nam niso všeč.
Eg ip ta
Lahko bi jih preprečil, pa jih ne.
sina.« (Ozej 11, 1) Ali želiš izpolniti
Zakaj? Na to vprašanje ima odgovor
Božji načrt že naslednji dan po
samo on. Vse, kar zahteva od nas, je
»božiču«?
s em
pok l ic al
s v oje g a
21
Lush Gjergji
Roke, ki govorijo
Nekaj dobrega se lahko naučiš za celo življenje.
Ko se prebudiš, najprej poglej svoje roke in svoje prste. Ob
eni roki se vprašaj: »Kaj bom danes naredil za Boga?« In ob
drugi roki: »Kaj bom danes naredil za sočloveka?«
Daj roki skupaj in z molitvijo pojdi v nov dan.
Ko boš imel zvečer že cel dan za seboj in boš utrujen legel,
si zopet pomagaj z rokami in se izprašaj: »Kaj sem danes
storil za Boga?« In ob drugi roki: »Kaj sem danes storil za
sočloveka?« Potem spet skleni roke v molitvi in, če si storil kaj
dobrega, se zahvali Bogu. Glede tistega, kar ni bilo dobro, pa
prosi Boga za odpuščanje in šele nato mirno zaspi.
Vir: medmrežje
Vode počitka
dejansko
22
Marija Barborič,
pastoralna delavka in
voditeljica molitvene
skupine v Evangelijski
cerkvi v Novem mestu
Biti napolnjen
množično spreobračali. Toda kaj kma-
s Svetim
bna leta učenja, ko se oblikujemo
Duhom
odrekanja, padce, razočaranja, da bi
lu ugotovimo, da ni tako. Da so potreskozi
trpljenje,
preizkušnje,
bitke,
bili podobni Jezusu, kot pravi apostol
Pavel. Da bi bili dorasli do te mere, da
se ne bi zanašali zgolj na človeško
Kristjani se večkrat sprašujemo, zakaj
modrost in moč, ampak na Božjo
trpljenje, stiske, preganjanja, preizku-
moč, na njegovo modrost in vodstvo.
šnje in zakaj je hoja za Gospodom
Da bi doumeli, da le Božja Beseda in
Jezusom mnogokrat tako težka. Pri-
moč Svetega Duha spreminjata člove-
čakovali bi, da bo zdaj, ko hodim z
kovo srce in pravzaprav delata vse
Bogom, življenje lažje, lepše, brez
novo. Kmalu ugotovimo, da za prido-
problemov, stisk in tesnobe. Skratka,
bivanje ljudi za Kristusa ni dovolj le
da bo življenje kot pravljica. Da bomo
človeška moč in sposobnost, ampak,
polni veselja in da se bodo ljudje kar
da je to predvsem delo Svetega
23
Duha. Da pa bi imeli uspeh v evange-
jateljih. Po vsej verjetnosti so ga
lizaciji, je zelo potrebno to, kar pravi
odpeljali iz domovine v izgnanstvo pri-
Sveto pismo – polnost Svetega Duha.
bližno 580 let pred Kristusom. Kot
vidimo iz odlomka, so med izgnanci
POT K VZVIŠENEMU CILJU
izbrali več mladeničev, ki naj bi se kar
tri leta učili in usposabljali na kralje-
… temveč naj vas napolnjuje Duh.
vem dvoru. Potrebno je bilo toliko let
(Ef 5,18; SSP)
usposabljanja, da bi stopili pred kralja,
… napolnjujte se z Duhom.
ki je samo človek. Ko pa se nekdo
(Ef 5,18; CHR)
spreobrne k Bogu, pa pričakujemo, da
Moja beseda in moje oznanilo nista
lahko kar čez noč postane služabnik
bila v prepričevalnih besedah modro-
Najvišjega. Pozabljamo, da je Jezus
sti, temveč sta se izkazala Duh in
rekel, naj naredimo vse narode za
moč, zato da vaša vera ne bi temeljila
njegove učence, ne pa za služabnike.
na človeški modrosti, ampak na Božji
Kajti služabnike si on sam izbira
moči. (1 Kor 2,4-5)
izmed učencev in jih usposablja. Tako
kot si je izbral učence, kasneje apo-
Apostol Pavel piše korintski Cerkvi,
stole, in jih nato tri leta usposabljal. A
da ni prišel k njim z besedo svoje
jih je vse na enak način uporabil? Ne!
modrosti, ampak se je zanašal na
Komur je bilo več dano, se je od nje-
Svetega Duha in mu zaupal. Pavel je
ga tudi več pričakovalo. Zavedati se
dobro vedel, da vera, ki sloni na člo-
moramo, da služimo živemu Bogu, ki
veški modrosti, razočara, kajti takšna
je Kralj nad kralji. In če so se mladeni-
vera ne prerodi človekovega srca in
či iz zgodbe morali usposabljati kar tri
uma. Pa si poglejmo na primeru.
leta, da so lahko služili kralju, ki je bil
samo človek, potem se ne čudimo, če
V prvem poglavju Danielove knjige je
nas Bog leta in leta usposablja, da bi
zgodba o Danielu in njegovih treh pri-
nas lahko uporabil. Vsi Božji služabni-
24
ki so šli skozi šolo učenja, testiranja in
takšni hrani in se jim ni bilo potrebno
usposabljanja, preden jih je Bog začel
omadeževati s pogansko hrano. Vpra-
uporabljati.
šajmo se, koliko se jih je zaradi tega
spreobrnilo ali vsaj začelo razmišljati
Med mladeniči iz zgodbe so bili tudi
o tem, kdo je Bog? Pismo Hebrejcem
Daniel in njegovi trije prijatelji. Vsem
daje odgovor: »Jezus Kristus je isti,
so določili, naj jedo hrano in pijačo,
včeraj in danes in na veke. Ne pustite,
kakršno je jedel kralj. Vsi ti mladeniči
da bi vas zapeljevali različni tuji nauki.
so bili Judje, Hebrejci, ki so imeli od
Zato je dobro okrepčati srce z milo-
Boga dano postavo. Ta postava jim je
stjo, ne pa z jedmi. Te niso nič koristi-
tudi predpisovala, kaj lahko in česa ne
le tistim, ki so se glede njih držali
smejo jesti, kaj je čista, kaj pa nečista
predpisov.« (Heb 13,8-9)
hrana. Iz zgodbe je razvidno, da so
Dobro se je držati postave, zakonov
od vseh mladeničev izstopali le ti štir-
in predpisov, a to samo po sebi ne
je, ki niso hoteli delati kompromisov.
daje duhovne moči, ampak le pobo-
Tudi v izgnanstvu so hoteli služiti
žen videz, zunanjo formo. Jezus Kris-
Jahveju in mu ostati zvesti. Zato se je
tus pa je isti, včeraj in danes in na
Daniel opogumil in prosil kneza evnu-
veke.
hov, naj ugodi njihovi prošnji, da bi
lahko jedli samo sočivje in se tako ne
V drugem poglavju Danielove knjige
bi omadeževali. Ker je bil Daniel Bogu
je zapisano, da je imel kralj Nebukad-
zvest, je Bog storil, da je našel naklo-
nezar sanje, ki so ga tako zelo vzne-
njenost pri knezu evnuhov. Po desetih
mirile, da ni mogel več spati. Sklical je
dnevih so mladeniči stopili pred komi-
vse čarovnike, vedeževalce, vražarje
sijo. In kaj so videli? Ti štirje mladeni-
in Kaldejce, da mu povedo, kaj je san-
či, ki so jedli samo sočivje, so celo
jal in da mu razložijo, kaj sanje pome-
močno izstopali od ostalih. Bili so lep-
nijo. A nihče ni znal razrešiti te ugan-
ši in bolj rejeni. Zato so lahko ostali pri
ke. Zato se je kralj strašno razjezil in
25
ukazal, naj vse te babilonske modre-
toda ali se je spreobrnil ali pa se vsaj
ce pokončajo. Ko je izšel ta ukaz, so
poklonil Bogu, ki razodeva skrivnosti?
iskali tudi Daniela in njegove prijatelje,
Ne! Kaj pa je storil? Poklonil se je
da jih pobijejo. Daniel pa je bil moder
Danielu in ga obdaril ter povišal. A je
mož in si je izprosil nekaj časa, da bi
zaradi tega dogodka nastala kakšna
se lahko tem sanjam posvetil v miru.
sprememba v srcu Nebukadnezarja?
Vrnil se je domov, stvar razložil svojim
Nasprotno, še globlje je zdrsnil.
tovarišem in skupaj so šli v molitev. In
Bog je odgovoril. V nočnem videnju je
Ali se ne srečujemo s takšnim proble-
bila Danielu skrivnost sanj razodeta in
mom tudi mi? Kdor hodi z Gospodom
Daniel je za to hvalil Boga nebes.
in preučuje Sveto pismo, postaja
Nato je šel do kralja Nebukadnezarja
modrejši. Saj pravi psalmist, da ga
in mu njegove sanje opisal in tudi raz-
Božja zapoved dela modrejšega od
ložil njihov pomen.
ostalih. Tudi nam se je že večkrat
zgodilo, da smo se s kom pogovarjali
Daniel je sanje ugotovil in jih celo raz-
in da je na koncu strmel in bil osupel
ložil. A ni bil to čudež? Kajti gledano
nad odgovori. Vendar me to ni osre-
človeško, je to nemogoče. Toda Bogu
čevalo. Občutila sem žalost in se
ni nobena stvar nemogoča. Kaj pa se
spraševala, zakaj? Bolelo me je, ker
je zgodilo, čeprav je Danielu sam Bog
so občudovali vse drugo, samo Boga
razodel sanje? Koliko ljudi se je spre-
ne. Pripisovali so človeški modrosti,
obrnilo ali vsaj začelo razmišljati o
ne pa Božji veličini, milosti in ljubezni.
Bogu, ki razodeva skrivnosti? Nihče!
In pogostokrat sem pri ljudeh, ki so se
Kaj pa je storil kralj? Zapisano je, da
tako odzvali, opazila to, kar se je zgo-
je kralj Nebukadnezar padel na svoj
dilo tudi Nebukadnezarju. Zdrsnili so
obraz in se poklonil Danielu. Drži, da
še globlje.
je dal s tem Nebukadnezar priznanje,
da je Danielov Bog nad vsemi bogovi,
Naslednje, tretje poglavje Danielove
26
knjige govori o tem, kako je dal kralj
zadonela glasbila, so se morali vsi
Nebukadnezar narediti veliko zlato
vreči na tla in k zlati podobi moliti. Vsi
podobo, ki je segala v višino šestde-
so se vrgli na tla in vsi so častili zlato
set komolcev in v širino šest komol-
podobo, razen treh mladeničev: Šad-
cev. Preračunano v današnje mere je
ráh, Mešáh in Abéd Negó. Takoj so
to sedemindvajset metrov v višino in
se našli ljudje, ki so jih hitro zatožili
okoli tri metre v širino. To je bil ogro-
kralju. Kralj se je strašno razjezil. Dal
men kip. Kralj je dal sklicati vse ljudi
jih je poklicati. Imeli so še zadnjo pri-
tiste pokrajine k posvetitvi te zlate
ložnost. Ko naj bi zadonela glasbila,
podobe. Morali so priti vsi. In ko so
bi se morali vreči na tla in počastiti
27
zlato podobo, sicer bodo vrženi v
bomo častili tvojih bogov in ne bomo
gorečo peč, in to zelo razbeljeno. Ali
molili zlate podobe, ki si jo posta-
so se mladeniči ustrašili takšnih gro-
vil.« (Dan 3,16-18)
ženj ali pa goreče peči? Ne! Kaj pa so
rekli? »Ne zdi se nam potrebno, da bi
Ko je kralj slišal te besede, se je stra-
se tebi zaradi tega opravičevali. Če
šno razjezil, raztogotil in zapovedal,
nas naš Bog, ki ga častimo, more
da peč sedemkrat huje zakurijo ter
osvoboditi, nas bo rešil tudi iz goreče,
mladeniče zvežejo in jih vržejo vanjo.
ognjene peči in iz tvoje roke, o kralj.
Može, ki so mladeniče zvezali in jih
Pa čeprav ne, vedi, o kralj, da ne
vrgli v gorečo peč, pa je plamen
ožgal, da so pomrli. Sveto pismo pravi, da je tedaj kralj ostrmel in vstal,
kajti videl je štiri može razvezane,
kako hodijo sredi ognja, ne da bi bili
poškodovani. In četrti izmed njih je bil
podoben sinu bogov. Bodimo pozorni
na besedico »tedaj«. Koliko časa so
bili ti mladeniči v ognju, ne vemo. Verjetno pa so bili v peči kar nekaj časa.
Kako lahko to vemo? Ker zgodba ne
pravi, da je kralj ostrmel takrat, ko so
bili vanjo vrženi, ampak šele »tedaj«.
Glede na to, kako se je kralj raztogotil, je verjetno rabil kar nekaj časa, da
ga je ta togota minila. Medtem ko se
je on boril s svojo jezo, pa so mladeniči v peči slavili Boga. Kako to vem?
Človek, ki joče, je navadno sključen in
28
stoka. Oni pa so v peči plesali, kar
Abéd Negójevega Boga, bodi razse-
pomeni, da so bili razvezani, svobodni
kan na kosce, njegova hiša spremen-
in veseli. Ko pa je nekdo vesel, Boga
jena v razvaline; kajti ni drugega
slavi. In ti mladeniči so ga slavili, kajti
Boga,
z njimi je bil sam Gospod Bog. Ko je
ta.<« (Dan 3,28-30)
ki
more
rešiti,
kakor
je
kralj to videl, je pristopil k peči in mladeniče poimensko pozval, naj pridejo
Kakšna sprememba! Ko je Daniel kra-
ven. Dejal je: »Šadráh, Mešáh in
lju opisal njegove sanje in mu jih raz-
Abéd Negó, služabniki Boga Najvišje-
ložil, je kralj Daniela občudoval, se
ga, pridite ven in stopite sem!« (v. 26)
mu poklonil, ga obdaril in ga povišal.
Hitro so stopili ven in vsi ljudje in kralj
Tokrat pa se je zgodilo povsem dru-
so še bolj ostrmeli, ko so videli, da
gače. Kralj Nebukadnezar, poganski
ogenj ni imel nobene moči nad njiho-
kralj, mladeničev ni občudoval, niti jih
vimi telesi. Lasje na njihovih glavah
ni obdaril ali pa povišal, kot se je to
niso bili osmojeni, njihova oblačila
zgodilo Danielu, ampak je slavil Boga.
niso bila ožgana in nanje ni prišel niti
»Kralj Nebukadnezar vsem ljudstvom,
vonj po ognju. Tedaj je kralj izjavil:
narodom in jezikom, ki prebivajo po
»Hvaljen bodi Bog Šadráhov, Mešá-
vsej zemlji: Mir naj se vam pomnoži!
hov in Abéd Negójev, ki je poslal svo-
Zdi se mi prav, da sporočim o zname-
jega angela in osvobodil svoje služa-
njih in čudežih, ki jih je Bog Najvišji
bnike, kateri so zaupali vanj, prestopili
storil pri meni. Njegova znamenja,
kraljev ukaz in bili pripravljeni žrtvova-
kako so vzvišena, in kako mogočni so
ti svoja telesa, da ne bi častili nobene-
njegovi čudeži! Njegovo kraljestvo je
ga drugega boga in ga ne molili,
večno kraljestvo, njegova oblast je iz
razen svojega Boga. Zato zdaj ukazu-
roda v rod.« (Dan 3,31-33)
jem: >Kdor koli, ne glede na ljudstvo,
narod ali jezik, ki bi izrekel kletev
Sprašujemo se, zakaj mora kristjan
zoper Šadráhovega, Mešáhovega in
skozi takšne stiske in preizkušnje. Ko
29
se nekdo spreobrne, pogostokrat raz-
tavljeni na vidnejše položaje. Vendar
mišlja, da mu bo zdaj, ko je Božji
vse to ni nikogar pripeljalo k iskanju
otrok, vse lepo. Da bo Bog skrbel za
Boga. Šele tedaj, ko so bili ti trije mla-
vse. A ko nekaj časa hodi z Gospo-
deniči vrženi v peč, in so bili priprav-
dom, vidi, da ima še več problemov,
ljeni darovati svoja življenja, vidimo
stisk in skušnjav. Skratka, čisto nas-
premike. Poganski kralj Nebukadne-
protje tistemu, kar je pričakoval. Pos-
zar je začel slaviti živega Boga Jahve-
tane zmeden in največkrat mu vera
ja. Vsemu narodu je ukazal, da mora-
opeša. Ker na začetku še ne razume,
jo častiti Boga, ki dela čudeže.
da krščanstvo ni pravljica, ampak to,
kar pravi Sveto pismo: »Vsak dan
Tudi mi imamo takšna pričevanja.
vzemi križ in hodi za Gospodom.« To
Preden sem se spreobrnila, sem zelo
vključuje učenje, odrekanje, usposa-
rada prebirala različne revije, romane,
bljanje, preizkušnje in duhovne bitke.
horoskope ... Ko pa sem se spreobrnila in sem začela brati Sveto pismo,
Daniel in njegovi trije tovariši so se v
pa me prvenstveno vse to ni več zani-
izgnanstvu odločili za zvestobo Bogu,
malo. V srcu sem začutila, da ima
ne glede na to, kakšno ceno bodo
odgovore na moja življenjska vpraša-
plačali, in ne glede na to, da se je toli-
nja samo Bog, ki je izpolnil praznino v
ko
s
mojem srcu. Mnogi so mi ponujali raz-
poganskimi navadami. A preden je
lično duhovno literaturo, od novodob-
prišlo do zaželenih rezultatov, je bil
nih new age knjig do znanih uspešnic.
dolg proces. Na začetku smo videli,
Ker sem to odklanjala, so mi očitali,
da so se držali Božjih navodil glede
da sem pristranska, nerazgledana,
hrane, ker se niso hoteli omadeževati.
ozkogledna in fanatična. Posebno na
Se pravi, da so preučevali Božjo
samem začetku, ko sem postala pre-
Besedo in so bili v neprestani molitvi.
pričana kristjanka. Mnogokrat so me
Tako so postali modrejši in so bili pos-
zasmehovali, češ, le kdo še v post-
njihovih
rojakov
sprijaznilo
30
moderni družbi bere Sveto pismo? Da
stvari, dobri nasveti in dobre misli.
je potrebno iti s časom naprej, ne pa
Res je, ampak Bog ima najboljše in
živeti v nekih zastarelih iluzijah. Minilo
najmodrejše. Samo Bog ima odrešu-
je kar nekaj let, ko so me ti isti ljudje,
joče in osvobajajoče. Zgodi se, da
ki so se mi prej posmehovali, začeli
nam sosedje ali sodelavci ponudijo
občudovati. Čudili so se, kako mirna
kakšno knjigo, ki jo vzamemo iz navi-
in vesela sem, kljub stiskam, ne da bi
hane preračunljivosti, kajti pomislimo,
godrnjala. Kako potrpežljivo sem pre-
da če bomo mi vzeli njihovo knjigo,
našala krivice, ne da bi govorila proti
bodo potem tudi oni vzeli krščanske
drugim. Tudi ko sem zgubila zaposli-
knjige. A se to nikoli na dolgi rok ne
tev, sem zaupala Bogu, kar je bilo
obrestuje.
drugim v pričevanje. Kadar smo se
pogovarjali, so me začeli občudovati,
Mladeniči iz prebrane biblične zgodbe
in velikokrat se je zgodilo, da so me
so naredili jasno črto, kaj je Božje in
spraševali, od kod mi taka modrost.
kaj je posvetno. Brez vsake popustlji-
Končno sem spoznala, da je Bog tisti,
vosti. Niso hoteli vsega skupaj pome-
ki nas opravičuje in povišuje.
šati in se omadeževati. Ta Božji princip ne velja samo za omenjene mla-
Marsikdaj opazim, da si verniki vza-
deniče, ampak za vse bogaboječe.
mejo le nekaj minut za branje Svete-
Tako so ravnali tudi v prvi Cerkvi:
ga pisma in za molitev, ali pa še tega
»Prihajalo je veliko verujočih, ki so
ne, ure in ure pa za prebiranje razno-
javno priznavali svoja dejanja. Številni
raznih knjig. Pa knjige zelo cenim in
med temi, ki so se pečali z vražar-
jih rada berem. Vendar se zavedam,
stvom, so znesli knjige na kup in jih
da obstaja knjiga vseh knjig, Sveto
javno sežgali.« (Apd 19,18-19)
pismo. Koliko vernikov še vedno prebira knjige z novodobno duhovnostjo
Kralj Nebukadnezar je slavil Boga.
z opravičilom, da so tudi v njih dobre
Zakaj? V življenjih mladeničev je videl
31
zaupanje v živega Boga. Videl je očit-
vemo, kako preživeti z minimalnimi
no Božje posredovanje. Ogenj, v
dohodki in ko nas skrbi za zdravje?
katerega so bili vrženi, ni imel nobene
Kam se zatekamo, ko nas skrbi za
moči nad njimi. Iz peči so prišli nedo-
naše otroke? Kam se zatekamo, ko
taknjeni. Zakaj ogenj ni imel nad njimi
nas kdo sramoti in ko trpimo krivico?
nobene moči? Ker je bil ogenj, ki je bil
Je naše zaupanje res v Bogu? Ali
v njih, močnejši kot ogenj, ki je bil
naše življenje res govori okolici, koliko
okoli njih. Leta so se napolnjevali z
resnično je Bog živ, dober, usmiljen,
Božjo močjo in ko so bili v preizkušnji,
mogočen in vreden zaupanja?
so preizkušnjo prestali in Bog se je
lahko izkazal. Niso se sami branili, niti
Ljubi, ne čudite se požaru, ki prihaja
pravdali. Bog jih je obvaroval, zaščitil
nad vas, da vas preizkusi, kakor da bi
in uporabil v slavo svojega imena.
se vam dogajalo kaj nenavadnega.
Nasprotno, kolikor ste soudeleženi pri
Ljudje nas opazujejo. Ne poslušajo
Kristusovem trpljenju, bodite veseli,
toliko naših besed, ampak predvsem
da se boste veselili in radovali tudi, ko
opazujejo naše življenje. Opazujejo,
se bo razodelo njegovo veličastvo.
koliko v resnici verujemo Bogu, koliko
Blagor vam, če vas zaradi Kristusove-
mu zaupamo, koliko živimo s tem
ga imena sramotijo, saj nad vami
Bogom, za katerega trdimo, da je edi-
počiva Duh slave, Božji Duh.
ni pravi Bog.
(1 Pet 4,12-14)
Kam se zatekamo, ko smo v stiskah?
Gospod je dober, utrdba ob dnevu sti-
Kje iščemo tolažbo, ko smo žalostni,
ske in pozna tiste, ki se zatekajo k
obupani in kadar ne vidimo izhoda?
njemu.
Kje
(Nah 1,7)
iščemo
navodila,
vodstvo
in
nasvete? Kje iščemo pomoč, ko nas
skrbi negotova prihodnost, ko ne
Vode počitka
spokojno
32
Atonija Blatnik
dovem in rasla v tolažbi Svetega
Obdobje miru
Duha. Tu imamo tri glagole, ki opisujejo dogajanje na duhovnem področju
v obdobju miru: Cerkev se je izgraje-
vala, napredovala in rasla. Ne vem,
V Apostolskih delih, v 9. poglavju, v
kaj bi o tem povedali teologi, povem
31. vrstici beremo o obdobju miru:
lahko le svoje razmišljanje. Vemo, da
»Cerkev je tedaj po vsej Judeji, Gali-
je Gospod tisti, ki gradi svojo Cerkev.
leji in Samariji živela v miru. Izgraje-
Toda pri tej izgradnji smo aktivni tudi
vala se je, napredovala v strahu Gos-
mi sami. Če Sveto pismo pravi, da se
podovem ter rasla v tolažbi Svetega
je Cerkev izgrajevala, to zagotovo ne
Duha.«
pomeni samo tega, da so se Cerkvi
pridružili novi ljudje. Gradbeniki vedo,
Pred tem odlomkom Sveto pismo
da se hiše ne zgradi tako, da se ope-
poroča o silovitem preganjanju Cer-
ko strese na kup. Če se hoče nekaj
kve, tri poglavja naprej pa spet vidi-
izgraditi, je potrebno imeti načrt. Gra-
mo, da je Peter v ječi in da je bila Cer-
dbenik ve, kam bo vgradil posamezen
kev ponovno preganjana. Vmes pa je
element in zakaj, da bo stavba trdna
bilo obdobje miru.
in funkcionalna. Prav tako Cerkev ne
more biti trdna, močna in zdrava, če
V vojni se ne da dolgo živeti. Obdobje
se ljudje skupnosti priključijo samo kot
miru nam je še kako potrebno in dra-
opazovalci, medtem ko se pa v samo
goceno.
Cerkev »ne vgradijo«, če v njej ne
najdejo svojega mesta in svojega
Kako je prva Cerkev izrabila navede-
namena. Kdor je vgrajen v Cerkev, v
no obdobje miru? Sveto pismo pravi,
njej običajno tudi obstane. Opeke, ki
da se je Cerkev v tem obdobju izgra-
jo zidarji vgradijo v zid, se ne da zla-
jevala, napredovala v strahu Gospo-
hka iztrgati in odnesti stran. Nasprot-
33
no pa opeko, ki je ostala nekje ob
ve tolažbe razveseljujejo našo dušo
zidu na tleh in je niso vgradili v stav-
tudi v času najhujše stiske. Samo on
bo, lahko vsakdo prime in odnese
je sposoben usmeriti naš pogled nav-
proč. Vsak od nas je poklican v služe-
zgor in naprej, da se ne oziramo
nje Gospodu z namenom. Gospod
nazaj in se ne vrtimo okrog preteklih
želi vsakega od nas uporabiti. V času
krivic in stisk, pač pa gremo odločno
relativnega miru, ki ga sedaj uživamo,
naprej, s pogledom uprtim v Gospoda
je prav, da se usposabljamo za delo
Jezusa. Tolažba Svetega Duha, nje-
služenja Kristusovemu telesu, to je
gova moč, njegova modrost, njegovo
Cerkvi, ter tako pripomoremo k svoji
vodstvo, njegov ogenj – vse to nam je
osebni izgradnji in izgradnji skupnosti.
nujno potrebno, da lahko tudi mi, tako
kot prva Cerkev, izkoristimo obdobje
Sveto pismo pravi, da je Cerkev v
miru, da se izgrajujemo, napredujemo
obdobju miru tudi napredovala v stra-
in rastemo.
hu Gospodovem. Strah Gospodov je
začetek modrosti. Strahospoštovanje
Poglejmo še, čemu obdobje miru ni
se porodi in raste v srcu, ki išče Gos-
namenjeno. Ni namenjeno duhovne-
poda in ga spoznava bolj in bolj. Pravi
mu lenarjenju in duhovnemu spanju.
odnos do Gospoda je odnos globoke-
To je zelo nevarno, saj prav to sovra-
ga spoštovanja in hvaležnosti, odnos
žnik želi doseči, ko nam daje občutek
ljubezni, predanosti in poslušnosti.
preutrujenosti. Želi, da bi izpustili svo-
Tudi za to nam je dan čas miru, da
je duhovno orožje in bi nas dobil ne-
rastemo v spoznavanju Gospoda in v
pripravljene in neoborožene. Ne daj-
strahu Gospodovem.
mo mu tega veselja!
Navedena vrstica navaja tudi, da je
To je čas, ki nam je dan, da se pripra-
Cerkev rasla v tolažbi Svetega Duha.
vimo na nov spopad s sovražnikom,
Sveti Duh je resnični Tolažnik. Njego-
na nove duhovne bitke. Izgrajujmo se
34
v skupnosti, bodimo koristni povsod,
mo enotnost … Rastimo v spoznanju
kjer zmoremo, ukoreninimo se čim
Gospoda Jezusa in to v pravem odno-
globlje v duhovno zgradbo, podpiraj-
su do njega. Rastimo v Svetem Duhu,
35
njegovi tolažbi, njegovi gorečnosti,
miru, da bomo imeli dovolj moči in da
modrosti, moči … Rada bi nas vse
bomo, kot je rekel Primož Trubar, stali
spodbudila: Dobro izkoristimo čas
in obstali tudi v težkih časih!
Vode počitka
nepričakovano
36
dr. Daniel Brkič
Jezusove parabole (gr. παραβολη, to
Neverjetno
pomeni primerjava slikovitih polovic)
Božje
način judovskega slikovitega izražan-
kraljestvo
govoril, razen v prilikah. Da bi Jezus
so vzete iz resničnega življenja in so
ja. Jezus jim skorajda ni drugače
ponazoril pomen in rast Božjega kraljesta (gr. το Βασίλειο του Θεού), je
In Jezus je govoril: »Kako naj ponazo-
vzel za primer majceno gorčično
rimo Božje kraljestvo in s kakšno prili-
seme, ki je veljalo za najmanjše zrn-
ko naj ga predstavimo? Takšno je kot
ce. Tako kot pravi Zaharija 4,10: »Ne
gorčično zrno, ki je takrat, ko se vseje
zaničuj majhnih in skromnih začet-
v zemljo, manjše od vseh semen na
kov.« Pričakovali bi, da bo Jezus
zemlji. Ko pa je vsejano, raste in pos-
izbral največje, najboljše, najmodrejše
tane večje od vseh zelišč in naredi
in najdražje, ampak se je odločil za
velike veje, tako da morejo ptice neba
najmanjše in povsem običajno. Izbral
gnezditi v njegovi senci.« (Mr 4,30-32)
je ribiče in cestninarje, z eno besedo
grešnike. Pričakovali bi, da bo Božje
Najprej naglašam, da je evangelist
kraljestvo primerjal s cedro ali vsaj s
Marko v svojem zapisu uporabil izraz
hrastom, ne pa z gorčičnim seme-
»Božje« kraljestvo, ne pa »nebeško«
nom, ki je imelo v tedanjem času pre-
kraljestvo, kot to najdemo pri evange-
govorno status najmanjšega, komaj
listu Mateju. (Mt 13,31) Matej je evan-
vidnega in nepomembnega. (Mišna
gelij napisal predvsem za Jude, ki pa
Niddah 5,2) Ko pa zraste, postane
iz strahospoštovanja do Boga Božje-
večje in močnejše od vseh zelišč,
ga imena in njegovih izpeljank niso
grmovnic (gr. λάχανον). Verjetno je
uporabljali, zato so ga raje nadomesti-
šlo za rastlino z botaničnim imenom
li z drugimi izrazi.
»sinapis nigra«.
37
Potem so tu še ptice neba, ki pona-
da se gorčica ne seje po vrtovih,
zarjajo vse narode sveta, univerzal-
ampak na njivi, ker potrebuje veliko
nost Božjega kraljestva Kristusove
prostora. (Kil'ayim 3,2) Toliko zraste,
Cerkve. Jezus namiguje na pogane,
da daje celo senco, ki v bibličnem
ki bodo vključeni v kraljestvo, čeprav
jeziku označuje počitek, spokojnost,
Judje tega nočejo slišati. Že stara
varnost, zavetje in mir.
zaveza preroško omenja vsakovrstne
ptice, ki bodo prebivale v senci njenih
Začelo se je le z dvanajstimi učenci. A
vej. (Ez 17,23) To poudarja tudi vrsti-
če bi vsak pripeljal k Jezusu samo
ca, ki jo je Jezus zagotovo poznal:
eno osebo letno, bi bila rast števila
»Med njenim vejevjem in v njeni senci
verujočih kot rast gorčičnega semena.
so gnezdile vse ptice neba …« (Ez
V petih letih bi jih bilo 640, v desetih
31,6) Tudi Daniel omenja podobno:
letih
»… imele so senco in na njegovih
20.971.520, v petindvajsetih letih pa
vejah so gnezdile ptice neba …« (4,9)
že 1.342.177.280 verujočih … Kako
In Psalm prav tako: »Ob njih prebivajo
eksplozivna rast! Evangelist Luka,
ptice pod nebom, izmed vej se ogla-
doktor, je hotel Teófilu povedati, da
šajo.« (104,12)
gre pri Božjem kraljestvu za popolno
20.480,
v
dvajsetih
letih
izpolnitev in dovršenost, ki je brez
Jezus potrjuje, da bo Bog naredil iz
meja. A to ni vse. Jezus govori tudi o
majhnih začetkov veliko kraljestvo, ki
košati zeleni krošnji, v kateri lahko
bo večje od tedanjega rimskega impe-
živijo ptice neba, v senci in na var-
rija. Gorčica namreč zraste v višino
nem. Gre za različne vrste ptic v isti
do štirih metrov in doseže debelino
krošnji. Tako je sestavljena tudi veso-
štirih centimetrov. Naprej je seme
ljna Kristusova Cerkev, ki je ena, sve-
neznatno, skrito v zemlji, konča pa
ta in apostolska, ena sama krošnja, v
tako prepričljivo in impresivno, da
njej pa mnogo različnih ptic neba.
daje močan vtis. Zato so rabini učili,
Omenjena Jezusova parabola je lep
38
primer ekumenskega sožitja in sobi-
začela v vrč metati kamenčke in je s
vanja Kristusove Cerkve. Naglašeno
tem dvignila raven vode. Tako se je
je, da so veje velike, na široko razpro-
napila vode sama in tudi druge polj-
strte. To pomeni, da je Božje kraljes-
ske živali so lahko prišle in pile. Ena-
tvo dostopno in ptice neba vabi z dob-
ko velja za Cerkev. Žejnim je zaradi
rodošlico in z odprtostjo. Zato mora
predolgega in zelo ozkega »cerkve-
biti tudi Cerkev takšna. Ker Bog ni
nega« grla mnogokrat evangelij nedo-
nameraval iz svoje Cerkve narediti
segljiv, nezanimiv in nerazumljiv. Zato
hladilnika, v katerem bi čuval in varo-
vsi, ki si upamo in drznemo v vrč Cer-
val našo pokvarljivo pobožnost. Nikoli
kve metati kamenčke – za kar smo
ni nihče tako slab, da ne bi smel biti v
kritizirani –, omogočamo, da se nivo
Cerkvi, niti ni nihče toliko dober, da bi
vode dviguje. Mi ne moremo ustvariti
bil lahko brez nje. Cerkev mora biti
več vode kot je je (več evangelija in
topel inkubator za resnično duhovno
več Božje milosti), ampak iščemo
prerojene kristjane, ki bodo znali biti
načine, kako bi lahko služili drugim v
aktivni, reaktivni, proaktivni in kreativ-
dobro in jim to vodo življenja približali.
ni. Cerkev je duhovna bolnišnica, ne
Vsaka pridiga o reformah je en tak
pa sodišče ali pa muzej za svetnike.
kamenček, ki dviguje vodo.
Zato se mora Cerkev stalno reformirati, da ne bi zatajila v svojem primar-
Všeč mi je, ker Jezus naglasi, da pti-
nem poslanstvu. Zato, da cerkev ne
ce neba v krošnji tudi gnezdijo, kar
postane sektaška, zaprta in ozka, so
pomeni, da niso le občasne obisko-
potrebne stalne spremembe. Spomnil
valke, ki priletijo in spet hitro odletijo,
sem se manj znane Ezopove basni, ki
ampak najdejo v tej krošnji svoj dom
pripoveduje o vrani, ki je poskušala
in se v teh gnezdih tudi razmnožujejo,
piti vodo iz vrča. Ker je imel lončeni
imajo potomstvo. Cerkev ne sme pos-
vrč dolgo in ozko grlo, vrana ni mogla
tati kot kolodvor, kamor ljudje pridejo
priti do vode. Znašla se je tako, da je
in spet hitro odidejo, ampak kraj, kjer
39
imajo verniki svoj
stalni dom, toplo
ognjišče. Omenjena Jezusova prilika
je tudi misijonarska. Vsaka Cerkev
mora imeti jasno
vizijo in pogum, da
bi v njeni krošnji
kar se da veliko
ptic
našlo
svojo
senco in bi se v njej tudi ugnezdilo.
svoji strani brega odpraviti proti izviru
Zato, da bo krošnja vsake Cerkve pri-
te reke. S tem bo za njiju reka posta-
vlačna in varna, pa se trudimo živeti
jala ožja in če ne prej, se bosta zago-
po bibličnem načelu, ki ga je izrazil
tovo srečala ob izviru. Celotna Cerkev
John Stott: »Edinost v bistvenem,
se mora vrniti nazaj k izviru, kot so
svoboda v postranskem, ljubezen v
učili reformatorji, Ad fontes. Skupni
vsem.« Naučiti se moramo živeti kot
izvir vsem je Sveto pismo, Sola Scrip-
»edinost v spravljeni različnosti«.
tura, ki pa nas ne vodi k sebi, h knjigi,
ampak h Kristusu, živi Besedi, da bi
Teolog Walter Kasper je duhovno
obrodili sad Duha, ki je ljubezen. Le
sožitje in dialog lepo uprizoril z zgod-
tako bodo v krošnjo celokupne Cer-
bo, v kateri se znajdeta dva prijatelja
kve priletele različne ptice neba in v
na nasprotnih bregovih zelo široke
njej tudi ostale, vsaka v svojem gnez-
reke. Rada bi se srečala in se pogo-
du. Takšno rastoče Božje kraljestvo
vorila, a reke ne moreta prečkati. Nik-
ima Kristus, kajti on sam je to Božje
jer tudi ni nobenega mostu. Kaj lahko
kraljestvo, ki se nam je približalo in
naredita? Vsak od njiju se mora po
prišlo med nas.
Vode počitka
40
ganljivo
Avtor neznan
sproščena in igriva. Drža njegovega
Zgodba o
telesa je izražala resen namen. Če-
nekem dečku
očitno, da se je trudil hoditi počasi.
prav sem ga videla le v hrbet, je bilo
Nekaj minut po tem, ko je izginil v
gozd, je že prišel ven in stekel nazaj
Bil je vroč poletni dan. Že cel mesec
do hiše. Mislila sem, da je s tem nalo-
ni deževalo. Suša je popolnoma uniči-
ga, ki si jo je zadal, opravljena, zato
la polja. Krave niso več dajale mleka.
sem se vrnila k pripravljanju kosila.
Potoki so bili suhi. Nekaj kmetov je
Vendar je kmalu zatem enako kot prej
zaradi propadlega pridelka celo izgu-
zbrano in mirno hodil proti gozdu,
bilo ves svoj zaslužek. Moj mož in
nato pa hitro stekel nazaj do hiše. To
njegovi bratje so trdno delali, da so
je trajalo približno eno uro. Ker me je
vsaj delno namočili presuho zemljo.
zanimalo, kaj počne, sem se odločila,
Vsak dan znova so morali s tovornja-
da mu bom sledila.
kom po vodo od lokalnega črpališča.
Vendar je bilo tudi to črpanje vode
Pazila sem, da me ne bi videl, saj je
natančno odmerjeno. Če ne bi kmalu
očitno opravljal pomembno delo in pri
začelo deževati, bi izgubili vse.
tem ni potreboval svoje mamice.
Tistega dne sem se naučila, kako
Medtem ko je hodil, je skupaj držal
pomembno je, da svoje tegobe delimo
obe roki in v dlaneh previdno nosil
z drugimi. Doživela sem pravi čudež.
vodo. Te je bilo zelo malo, morda za
V kuhinji sem pripravljala kosilo za
dve ali tri jedilne žlice. Ko je šel noter
moža in njegove brate, ko sem opazi-
v gozd, so veje vsakič oplazile njego-
la, da moj šestletni sin Billy koraka
vo majhno glavo, vendar se jim ni
proti gozdu. Njegova hoja pa ni bila
skušal izogibati. Imel je precej bolj
41
pomembno nalogo. Ko sem se mu
na tleh zagledala majhno srnico, ki je
malo približala, sem zagledala never-
bila očitno zelo dehidrirana in izmuče-
jeten prizor. Nekaj velikih jelenov s
na zaradi strašne vročine. Z velikim
širokim rogovjem je stalo zelo blizu
naporom je dvignila glavo in v trenut-
Billyja, on pa je neustrašno stopil do
ku spila vso vodo iz rok mojega sina.
njih. Skoraj sem zavpila, da naj se hitro umakne. Ko je Billy počepnil, pa se
Billy je nato hitro stekel nazaj do hiše.
jeleni niso niti premaknili. Nato sem
Sledila sem mu do vodovodne pipe, ki
42
smo jo že pred časom morali zapreti
svoj trud je vložil v to, da bi rešil življe-
zaradi velike suše. Billy pa jo je odprl
nje živali. Začela sem jokati in nena-
in voda je začela počasi kapljati. Z
doma sem opazila, da so se mojim
rokami je naredil »jamico« v dlaneh in
solzam pridružile še dežne kapljice, ki
v njo lovil kapljice vode. Sonce je
so ravno takrat začele padati z neba.
močno pripekalo, vendar ga to ni
Kot da bi od ponosa jokal sam Bog.
zmotilo. Takoj sem razumela, zakaj
me ni prosil za pomoč. Prejšnji teden
Nekateri bodo morda rekli, da je bilo
se je namreč igral z gumijasto cevjo in
to samo naključje in da čudeži ne
po nepotrebnem spuščal vodo in
obstajajo. Tako in tako bi moralo
takrat smo mu jasno povedali, da
začeti deževati. In temu ne nasprotu-
moramo z vodo strogo varčevati.
jem. Vse, kar lahko rečem, je to, da je
dež, ki je začel padati tisti dan, rešil
Skoraj dvajset minut je moralo miniti,
našo kmetijo … tako kot je dejanje
da so kapljice napolnile njegove roke.
malega fantka rešilo življenje srnici.
Nato je vstal in se ponovno namenil v
gozd. Nenadoma
pa je
zagledal
Ne vem, če bo ta članek kdorkoli kdaj
mene. Od solz so se mu takoj orosile
prebral … V srcu čutim, da sem ga
oči. Rekel mi je: »Saj varčujem.«
morala napisati v čast mojemu čudovitemu sinu, ki je bil prekmalu vzet od
Pridružila sem se mu z majhno poso-
mene … V majhnem telescu, ki je
dico vode iz kuhinje. Dovolila sem
reševalo življenje živali in ga je ob
mu, da je sam odšel do srnice, saj je
tem opeklo sonce, sem odkrila pravi
bila to njegova naloga. Jaz pa sem ga
obraz Boga.
od daleč samo opazovala.
Prevod: Ema Vitek
Na robu gozda sem občudovala fantka z najlepšim srcem na svetu. Ves
Vir: http://gatewaytojesus.com/
inspirationalstoriespage1.html
nazorno
Vode počitka
Avtor neznan
Evangelij v slikah
V začetku sta bila Bog in človek prijatelja in nič ju ni ločevalo.
Nekega dne pa se je človek v svoji svobodi odločil, da mu je vseeno, in ne da bi
pomislil, je vrgel neko stvar v cev …
In potem spet in spet … V kratkem času je človek prekinil prijateljstvo z Bogom,
ker je bilo v cevi preveč nesnage. Nista se več videla, niti pogovarjala in zaradi
tega je Bogu od žalosti pokalo srce.
43
44
Toda Bog ni hotel ostati pri tem. Preoblekel se je v človeka in prišel na svet v
osebi Jezusa Kristusa. Preskočil je ograjo, ki je ločevala človeka od Boga …
… in začel pobirati nesnago iz cevi ter jo metati v svojo vrečo. Kmalu je bila cev
popolnoma očiščena, toda človek se je jezil.
Potem je človek Jezusa Kristusa kar ubil. Ker pa iz rok ni hotel izpustiti vreče z
nesnago, ga je človek pribil na križ skupaj z njo.
45
Tri dni pozneje, ko se je človek počutil osamljenega, ga je Jezus Kristus, ki je
vstal od mrtvih, potrepljal po ramah in mu rekel: »Prijatelj, ali se ne bi raje obrnil
k meni?«
+++
Ljubeči Bog se zanima zate, kdor koli si in kakršen koli si. Želi, da bi bilo vajino
prijateljstvo ponovno vzpostavljeno. Sveto pismo pravi: »Če boš s svojimi usti
priznal, da je Jezus Gospod, in boš v svojem srcu veroval, da ga je Bog obudil
od mrtvih, boš rešen.« (Pismo Rimljanom 10,9) Kajti »Bog je svet tako vzljubil,
da je dal svojega edinorojenega Sina, da bi se nihče, kdor vanj veruje, ne pogubil, ampak bi imel večno življenje. Bog namreč svojega Sina ni poslal na svet, da
bi svet sodil, ampak da bi se svet po njem rešil.« (Evangelij po Janezu 3, 16-17)
MOLITEV
»Jezus Kristus, verujem, da si izplačal ves dolg mojih grehov, ko si namesto
mene umrl na križu, da lahko jaz večno živim. Verujem tudi, da te je Bog tretji
dan obudil od mrtvih, zato ti lahko zaupam. Z usti izpovedujem, s srcem pa verujem, da si ti moj edini Odrešenik in Gospod. Priznavam ti svoje grehe in se odpovedujem vsem duhovnim vplivom zlih sil in oblastem teme. Zdaj te prostovoljno
sprejemam in ti izročam svoje celo življenje. Hvala ti za odrešenje in za dar večnega življenja. Verujem v tvojo milost in ljubezen. Amen.«
Vode počitka
46
modro
V ČLOVEKU, KI JE POLN SAM SEBE, NI PROSTORA ZA BOGA.
[BAAL SHEM TOV ]
ZAČETEK ODREŠITVE JE SPOZNANJE GREHA.
[LUCIJ ANEJ SENEKA
]
BOLJŠE JE NIČ REČI KOT NIČ POVEDATI.
[PORTUGALSKI]
NA SVETU NI NIČ MOČNEJŠEGA IN NIČ ŠIBKEJŠEGA OD BESEDE.
[IVAN SERGEJEVIČ TURGENJEV]
VSE TISTO, KAR SEM VIDEL, ME UČI, DA ZAUPAM STVARNIKU
VSEGA TISTEGA, ČESAR NISEM VIDEL.
[RALPH WALDO EMERSON]
BOG ME VARUJE, KO DELAM, IN LJUBI, KO PREPEVAM.
[RABINDRANATH TAGORE ]
KDOR V TEMI KLEČE MOLI, TA RES MOLI.
[KITAJSKA]
VSAKA ČLOVEŠKA MOLITEV V BISTVU POMENI:
O, BOG, STORI, DA DVA KRAT DVA NE BO ŠTIRI!
[TURGENJEV]
ZARADI VIHARJEV POŽENEJO HRASTI GLOBLJE KORENINE.
[GEORGE HERBERT]
NAUČITE SE TRPETI. KDOR PRAV TRPI, MANJ TRPI.
[ANATOLE FRANCE]
Letnik 30, številka 1-2/2014
VODE POČITKA
REVIJA ZA EVANGELIJSKO DUHOVNOST
Izdajatelj:
Evangelijska cerkev "Dobrega pastirja" Novo mesto
Trdinova ulica 27, p.p. 47,
8001 Novo mesto
Matična številka: 5811309000
Elektronski naslov: [email protected]
Ureja uredniški odbor.
Urednik: Peter Golob
Odgovorni urednik: dr. Daniel Brkič
Jezikovni pregled, oblikovanje in grafična priprava:
Evangelijska cerkev "Dobrega pastirja" Novo mesto
Portretne fotografije: Damjan Kozjan
Digitalni tisk:
Špes, grafični studio, d.o.o.
Naslov uredništva in naročila:
Revija Vode počitka
Evangelijska cerkev “Dobrega pastirja” Novo mesto
Trdinova ulica 27, p.p. 47,
8001 Novo mesto
Kontakt:
telefon: 07/334-13-41
gsm: 040/469-749
elektronski naslov:
[email protected]
Informativna vrednost revije Vode počitka je 2€.
Revija se financira s prostovoljnimi prispevki in z
darovi. Prevodi, prispevki, lektura, oblikovanje in
vsa priprava za tisk so brezplačni.
Prostovoljne prispevke za stroške izdelave,
tiskanja, distribucije, promocije in ostalih potreb
lahko prispevate tudi na transakcijski račun pri NLB
št.: 0297 0009 2053 359, prejemnik Evangelijska
cerkev Novo mesto, Trdinova ulica 27, 8000 Novo
mesto, namen – dar za Vode počitka.
ISSN (tiskana izdaja):
1855-2854
ISSN (spletna izdaja):
1855-2862
UDK: 274(497.4)
Revija Vode počitka je na voljo tudi v digitalni obliki
na spletni strani Evangelijske cerkve »Dobrega
pastirja« Novo mesto:
www.evangelijska-cerkev-nm.si
Svetopisemska besedila so vzeta iz Slovenskega
standardnega prevoda Svetega pisma (SSP). Copyright ©
1996, 2003 Društvo Svetopisemska družba Slovenije, z
dovoljenjem. Vse pravice pridržane. Razen če ni ob
navedku zapisano drugače.
47
48
Če so vaši grehi rdeči kakor škrlat,
bodo beli kakor sneg.
Sveto pismo, Izaija 1,18