1. No category

BOGOSLUŽNA
SPOROČILA
SLOVENCEM
V VELIKI BRITANIJI
Februar,marec,april 2015
Letnik 28, št. 61
POST
Zakaj se postimo?
Kako služiti Bogu? Bogu služimo tako z zunanjimi
kot z notranjimi dejanji. Ljudje imamo dvojno
naravo, smo razumna in obenem čuteča bitja.
Zato naj Bogu namenimo dvojno češčenje - duhovno češčenje, ki ga izražamo z notranjo pobožnostjo našega uma, ter telesno češčenje, ki ga izražamo s telesnimi izrazi ponižnosti. Ker pa so v
vseh načinih češčenja Boga zunanji izrazi odvisni
od notranjih, ki so pomembnejši, Boga počastimo
tudi na zunaj zato, ker ga že častimo v svoji notranjosti. To pomeni, da s svojimi dejanji ponižnosti
podrejamo Bogu vsa svoja nagnjenja in svojo voljo. Razlog za to je naša človeška narava, za katero
je značilno, da razume samo tisto, kar lahko naš
razum zazna na podlagi tega, kar vidimo, čutimo,
slišimo in spoznamo z drugimi čutili.
Tako je tudi z molitvijo, ki se vedno začenja v
naši notranjosti in jo šele v drugem koraku izražamo z besedami. Tudi češčenje Boga se prvotno
začenja z notranjim češčenjem in šele nato z
nekaterimi telesnimi izrazi ponižnosti: to so telesni položaji, kot je na primer klečanje, s katerim
izkazujemo svojo krhkost v primerjavi z Bogom,
ali prostracija, s katero pokažemo, da nismo sami
od sebe pred njim nič.
Sv. Tomaž Akvinski (+ 1274)
je bil dominikanski duhovnik iz Italije.
Je eden izmed najpomembnejših cerkvenih učiteljev.
Pepel
V bogoslužju poleg mnogih, drugih simbolov uporabljamo tudi pepel, ničvreden prah, ostanek nečesa, kar ni
preživelo ognja. Že sam po sebi nas spomni na našo minljivost, na dan slovesa od tega sveta. Na to nas spomnijo
še duhovnikove besede, ki jih bo izrekel ob obredu pepeljenja na pepelnično sredo. Na vernikovo glavo bo posul
pepel blagoslovljenih oljčnih vejic lanske cvetne nedelje
in pri tem govoril: »Pomni človek, da si prah in da se v
prah povrneš!« Besede s svojo realnostjo človeške narave
človeka privedejo do premisleka o življenju: kaj bom
nekoč zapustil temu svetu in drugim ljudem. Kot kristjani seveda razmišljamo o večnih zakladih, ki jih ne uničujeta molj in rja. Postni čas nas že od svojega prvega dne
vabi k spreobrnjenju, uravnavanju svojega življenja po
evangeljskem vzoru. Duhovnik namreč ob obredu pepeljenja lahko vabi tudi drugače: »Spreobrni se in veruj evangeliju.«
Sesti na pepel ali posuti se s pepelom sta dva svetopisemska izraza pokore in priznanja svojega zgrešenega
načina življenja ali svoje nemoči in majhnosti pred Gospodom. In prav to želimo priznati na začetku postnega
časa.
Duhovnik bo pri sveti maši (lahko pa tudi izven nje) po
pridigi blagoslovil pepel. Povabil bo vernike, naj molijo,
da Bog blagoslovi pepel, ki ga bo potrosil po glavah. Sledilo bo nekaj trenutkov tihote, v kateri se pridružimo
duhovnikovemu povabilu. Duhovnik bo molil blagoslovno molitev. V prvi molitvi (od dveh možnih) prosi za blagoslov vernikov, da bi bili ob koncu postnega časa vredni
obhajati velikonočne skrivnosti. Pravzaprav prosimo, da
bi ob koncu postnega časa res obrodili vreden sad spreobrnjenja v svojem vsakdanjem življenju. V drugi molitvi
duhovnik prosi, da bi bili deležni novega življenja; naša
pokora in dobra dela naj nas varujeta greha in podarita
milost čistega srca.
Obred pepeljenja je vernemu človeku lahko v veliko
pomoč pri zavedanju njegove majhnosti in grešnosti ter
vabilo k spreobrnjenju, h kateremu nas vabi postni čas.
David Zag, duhovnik
1
Pod oljkami … za limbar tvoj
Veliki teden se s cvetno nedeljo začne v znamenju veličastne
oljke. Ob premišljevanju Gospodovega trpljenja nam najprej stopi pred oči getsemanski vrt s starodavnimi oljkami. Naše misli se
kar same oprimejo oljk, kakor se je Gospod oprijel skale, na kateri
je potil krvavi pot.
Zakaj ravno oljka? Tako priljubljena nam je postna pesem Oljsko goro, tiha noč pokriva, pa Sattnerjeva Pod oljkami, in še
njegova kantata Oljki na Gregorčičevo besedilo. To je le nekaj
naših izvirnih glasbenih del, ki nas v postnem času še posebej
vodijo v skrivnost dogodkov v vrtu Getsemani.
Oljka je znana v vseh sredozemskih deželah. Tudi v Sveti deželi
je »drevo vseh dreves«. To lahko potrdi vsakdo, če je le obiskal
Sveto deželo. Zato ni presenetljivo, da o njenem sadu, o olju, v
Svetem pismu beremo na mnogih mestih.
Psalm 128,3 kaže na blagoslov rodovitne družine: »Tvoja žena
bo kakor rodovitna trta sredi tvoje hiše; tvoji otroci bodo kakor
oljčne mladike okrog tvoje mize.«
Oljka ima mnogostransko uporabnost. Najprej kot hrana,
potem je mazilo in zdravilo obenem, prav tako tudi kot gorljiva
snov za oljenke. Tudi trd oljkov les je uporaben. V Sveti deželi ga
radi uporabljajo rezbarji, ki s svojimi izdelki razveseljujejo romarje in jih doma spominjajo na svete kraje.
Maziljenje z oljem je pomenilo tudi posvetitev določenih ljudi
za izbrano službo. Kralj je bil maziljen z oljčnim oljem, Mojzes pa
je mazilil tudi brata Arona, da je tako postal duhovnik.
Čisto drugačno je bilo maziljenje Gospodovih nog med solzami,
ki so grešnici naklonile Gospodovo odpuščanje in pohvalo.
Postni čas nas znova mazili z oljem spokornosti in dobrih del.
Vrh slavja predstavlja cvetna nedelja, nedelja oljk, s katerimi slavimo Gospoda, ko vstopa v Jeruzalem. Vse lepe misli, ki so v Sveti deželi vezane na kraljico dreves, nam dajejo odlično podlago za
prelepa postna razmišljanja. Oljke so z Gospodom tako tesno povezane, da so mu ostale zveste tudi v njegovi najtežji uri. Kraljevsko drevo je bilo edino vredno, da je med svoja grčasta debla in
korenine objelo Kralja Kraljev v uri njegovega smrtnega boja. In v
zarji velikonočnega jutra se znova pokaže olje v rokah žena, ki
zarana hitijo h grobu, da bi ga mrtvega pomazilile in tako počastile. Slišale so: »Čemu iščete živega med mrtvimi? Vstal je, ni ga
tukaj.«
Peter Lavrih, frančiškan-komisar za Sveto deželo.
MAŠE IN SREČANJA V POSTNEM
IN VELIKONOČNEM ČASU 2015
LONDON: nedelja, 08. marca, ob 4.00 pop. - 3.
postna nedelja.
LONDON: VELIKA SOBOTA, 04. aprila, ob
4.00 pop., blagoslov velikonočnih jedil v kapeli
Doma.
LONDON: VELIKA NOČ, 05. aprila, ob 10. 00
dop., slovesna sv. maša v kapeli Doma.
LONDON: nedelja, 12 .aprila, ob 4.00 pop. bela nedelja – nedelja božjega usmiljenja.
LONDON: nedelja, 10. maja, ob 4.00 pop. - 6.
velikonočna nedelja.
LONDON: nedelja, 14. junija, ob 4.00 pop. –
11. nedelja med letom.
SPOVED - vsaj pol ure pred začetkom bogoslužja.
OBISKI BOLNIKOV - v vseh krajih po predhodnem dogovoru.
2
Trpel pod Poncijem Pilatom
Vse , kar je Jezus Kristus živel in učil, se strne v dogajanju njegovega pasijona, trpljenja, s smrtjo in z vstajenjem; torej v
skrivnostnem dogajanju, ki ga imenujemo velikonočna skrivnost. Tu izpovedujemo vero v veliko noč Jezusa Kristusa kot
zgodovinsko uresničeno pot našega odrešenja.
Pasijon
Startno mesto velikonočnega izhoda (exodusa) je trpljenje, saj
je trpljenje posledica greha, duhovne ujetosti, iz katere nas
more rešiti samo Bog. Zato je tudi zelo logično, da je Bog želel
biti najprej s človekom solidaren v trpljenju. Verjetno bi v svoji
vsemogočnosti lahko izbiral med neštetimi konkretnimi možnostmi načina odrešenja. A zgodovinsko, dejansko, seje odločil za pot trpljenja. Pri tem ostaja nikoli zadostno razvozlano
vprašanje, zakaj. Zakaj prav po poti trpljenja? Vedno znova je
mogoče iskati odgovor le v smeri zaupanja Bogu, da je'izbral
pot, ki je za človeka najprimernejša. Sam je hotel postati nam
enak v vsem, razen v grehu, da bi se nam laže približal in se
tudi v posledicah greha z nami poistovetil ter tako premagal
greh. Zanimivo je, da latinska beseda passio (trpljenje) nosi v
svojem korenu tudi pomen strastnosti, ki je lahko pozitivna, v
smislu velike angažiranosti, celo dokončne predanosti neki
stvari ali še bolje osebi iz ljubezni. Zato bi lahko sklenili, da je
Jezusov pasijon izraz skrajne (strastne) ljubezni Boga do človeka, v Jezusu Kristusu pa tudi človeka do Boga. Ljubezni, ki gre
do konca. »In ker je vzljubil svoje, ki so bili na svetu je tem izkazal ljubezen do konca« (Jn 13,16).
Umivanje nog
Pri zadnji večerji z najožjimi sodelavci se začenja Jezusova
zadnja pot trpljenja. Pravzaprav je v njej vnaprej uresničena v
prvem obhajanju evharistije, ki jo je ob tej priložnosti postavil.
Kot zgovoren simbol, s katerim želi učencem čimbolj celovito
odpreti oči za dogajanje, izbere umivanje nog. Evangelist
Janez ga opisuje namesto postavitve evharistije. V to dejanje
je zajeto to, kar je želel Bog dokončno storiti v tisti noči za
človeka. On, ki je Stvarnik in Vladar, Absolutni, Bog - vreden
vse časti, se je opasal in sprejel delo sužnja - umivanje nog;
zavzel je mesto poslednjega, zadnjega človeka. S tem pove,
da iz njegovega odrešenjskega dejanja ne bo nihče izvzet, da
želi postati vsem služabnik, samo da bi rešil vsakega človeka,
ki ga neizmerno ljubi. Nato je v vrtu Getsemani pričel svoj zgodovinski pasijon, ki se je končal s smrtjo na križu.
Vsi grešniki imamo svoj delež pri Jezusovem trpljenju
Jezusovo trpljenje ima svoj vzrok v grehu. Zgodovinsko se je
seveda moralo izvršiti v nekih konkretnih okoliščinah in s konkretnimi vlogami posameznikov, a je jasno spoznanje Cerkve,
da je Bog v svoji previdnosti samo uporabil te okoliščine, daje
izpolnil svoj načrt rešitve človeka iz posledic greha. Zato glavne in celostne krivde za Jezusovo trpljenje ne moremo pripisati niti zgolj takratnim judovskim narodnim in verskim voditeljem niti Ponciju Pilatu kot predstavniku Rimljanov, ampak je
prav, da se v ponižnosti zavemo tudi svoje odgovornosti, saj
smo grešniki. Zato tudi kristjani v vsakem času prevzemamo
svoj delež krivde in odgovornosti za trpljenje in smrt Jezusa
Kristusa, našega Gospoda.
Marjan Turnšek,
upokojeni mariborski nadškof in metropolit.
3
GOSPODOVO VSTAJENJE
VELIKA NOČ
Žene (ki so šle k Jezusovemu grobu z dišavami, da
bi mazilile Jezusovo telo) so še čutile ljubezen, ljubezen do Jezusa, ki jih je spodbudila, da pridejo k
njegovemu grobu. Toda v tistem trenutku se je zgodilo nekaj povsem novega in nepričakovanega,
nekaj, kar je vznemirilo njihova srca in njihove načrte in kar bo vznemirjalo vse njihovo življenje ...
Mar se nekaj podobnega ne dogaja tudi nam,
kadar se v našem vsakdanjem življenju zgodi nekaj
povsem novega? Takrat obstanemo, ne razumemo,
ne vemo, kaj nam je storiti. Novosti nas pogosto
prestrašijo, vključno z novostmi, ki jih v naše življenje prinaša Bog, in s tistimi, ki jih od nas pričakuje.
Pogosto smo kakor apostoli v Svetem pismu: raje
bi videli, da vse ostane tako, kot smo bili vajeni, da
malo postojimo pred grobom In mislimo na nekoga,
ki je umrl, ki še naprej živi zgolj v spominu, kot na
primer velike zgodovinske osebnosti. Božja presenečenja pa nas strašijo ... Vendar on vedno preseneča.
Ne bodimo zaprti pred novostmi, ki jih Bog želi
prinesti v naše življenje! Smo pogosto potrti, malodušni in žalostni? Nas težijo naši grehi? Mislimo, da
ne bomo zmogli naprej? Ne zapirajmo svojih src, ne
izgubljajmo zaupanja, nikoli ne obupajmo: ni takšnih okoliščin, ki jih Bog ne bi mogel spremeniti, ni
takšnih grehov, ki jih ne bi mogel odpustiti, če se
mu le odpremo.
Kako pogosto nam mora Ljubezen ponoviti: Zakaj
iščete živega med mrtvimi? Naše vsakodnevne
težave in skrbi nas lahko zaprejo vase, v svojo
žalost in bridkost... In ravno to je naša smrt. To ni
primeren kraj, kjer naj bi iskali Tistega, ki živi!
Naj vstali Jezus vstopi v vaše življenje, sprejmite
ga kot prijatelja, z zaupanjem, kajti on je življenje!
Če ste ga doslej odklanjali, se mu odslej približajte.
Sprejel vas bo z odprtimi rokami. Če ste bili doslej
do njega brezbrižni, sedaj tvegajte: ne boste razočarani. Če se vam zdi, da je hoditi za njim pretežko,
ne bojte se! Zaupajte mu, verjemite, da vam je blizu, da je z vami. Dal vam bo mir, ki ga iščete, in
moč, da živite na njegov način.
In kaj lahko potolaži naša srca, da bi imeli upanje
v prihodnost? Spomin na vse, kar je Bog storil in še
vedno počne zame, za nas; spomin na našo prehojeno pot do tu. Naučimo se spomniti vsega, kar je
Bog storil v našem življenju.
Papež Frančišek
je bil izvoljen na sedež sv. Petra marca leta 2013.
1. Jezus naš je vstal od smrti, * razveseli se, kristjan! * Smrt in pekel je premagal, * vstal iz groba tretji dan. * Dokazal božjo moč * je to veliko
noč. * Aleluja, aleluja, aleluja, aleluja.
2. Tretji dan po silni smrti * njega iščejo žene, * z
Magdaleno v svetem vrti * gledajo zamišljene. *
Le kje bi Jezus bil, * njih ženin ljubezniv! * Aleluja . . .
3. Prvič se je bil prikazal * Magdaleni v vrtu tam;
* da živi, očitno skazal
* je še Petru in ženam; * in dvema učencema, *
ko v Emavs potvata.* Aleluja...
Blagoslovljen post in veselo praznovanje
Velike Noči Vam želi,
Stanislav Cikanek,
župnik za Slovence
v Veliki Britaniji
SLOVENSKA KATOLIŠKA MISIJA
62 Offley Road, London SW9 0LS
Website: http://skm-London.org.uk
Tel + Fax: 020-7735 66 55
4