je, tudi
pri nas ni
es
ved novost.
da se svojci pokojnika odlodijo zaizdelavo diaman_ta iz pepela
umrlega. Se vedno pa
prednjadijo klasidni pogrebi; najved je kremacije, v Sloveniji v povpredju
okrog 60 odstotkov, v Ljubljani 90
odstotkov. Na ljubijanskih Zalah
so povedali, da sicer pri pokopu
upoitevajo Zelje svojcev, opravljajo pa pogrebe na krajevno obidajen nadin, deprav v protokol lahko
vkljudijo predstavnike vseh veroizpovedi, predstavnike razlidnih
dru5tev in zdruZenj ter posebne
Zelje, ki jih narodnik pogreba Zeli
in so izvedljive.
Elvina Babajii, svetovalka in direktorica mednarodnega podjetja
Pogrebne storitve Babajii, ki se
pri nas ukvarja tudi z alternativnimi pogrebi, pa pravi, da je v Sloveniji osem umrlih, ki so zdaj diamanti. Kako pa iz pepela lahko
nastane diamant? E,lvina Babajii
odgovarja: >V laboratoriju Algordanza v Svici simulirajo nastanek
in rast diamantov. Postopek se
zadne tako, da iz pepela pokojne
osebe kemidno izlodijo ogljik, ki
ga nato pod visokim pritiskom in
visoko temperaluro spremenijo v
grafit. Grafit obdelujejo s posebnim postopkom, dodajo 5e kristale pravih diamantov, te kasneje
odstranijo ter diamant pustijo ra-
sti do Zelene velikosti. Diamant veliko-
tradicionalnim oziroma klasidnim pokopom s krsto. Kot uni-
sti 1 karata, to je naj-
katno moZnost spomina in pokopa so predstavili naboje, v katere
shranite pepel pokojnika ter jih
pozneje izstrelite a1i pa ne.
Najdete pa tudi inadice balzamiranja - 22-letni mladenid je
kruto in zgodaj sklenil svojo Zivljenjsko pot. Umrl je v strelskem
obradunu v portoriiki prestolnici
vedji diamant,
raste
do 9 mesecev.<
Vsafa Zelia ie zadnja. Elvina Babajii 3e
dodaja, da nenavadnih
Zelja
ni. Vsaka
Zelja
dnja in zato pomembna.
je
za-
>>Nena-
vadno je relativno. Se pred nekaj
leLi je bil raztros pepela r morje
ali kam drugam nenavadna oblika pogreba. Danes je tak5no slovo
od pokojnega postalo zelo prilju-
bljeno. Enako bo tudi z diamantnim pogrebom.<
Smrt in pogreb sta v na5i druZbi
5e vedno tabu, nekaj, demur
bi
se
najraje izognili. A edini neizbeZni dejstvi v zivljenju sta prav rojstvo in smrt. Na spletu zato lahko
najdete tudi stran Pogreb ni tabu,
kjer lahko svetovalcem brezpladno zastavite kak5no vpraianje,
najdete razli(ne moZnosti pogreba in se celo nasmejite domislicam, ki prihajajo z one strani luZe.
Kot denimo vstop v posmrtno Zi-
vljenje v naboju oziroma strelski
k rogli.
lzstrelieni v vednost. V podjetju Holy Smoke (v prevodu ime
pomeni sveti dim), ki sta ga ustiinovila nekdanja duvaja lovskega
tezervata, zaradi okoljskega vpliva, stro5kov ter zasedanja nepotrebnega prostora nasprotujejo
San Juan. Fant je menda oboZeval
motorje in druZina se je odlodila,
da na prav poseben nadin podasti
spomin na preminulega - balzaso ga. In to kar na motorju.
miraii
Mol
spomenik je drevo. Na-
rodite pa lahko tudi Zaro s pokojnikovim obrazom. Obraz, izde-
lan kot vosccna lutka iz muzeja.
v njem pa pepel umrlega ... No,
takinih nadinov pri nas za zdaj
5e
ni. ze pa lahko postanete po svoji
smrti drevo. Gre za t. i. zelene pogrebe, ko pepel pokojnika shranijo v Zaro, iz katere bo kasneje
na pokojnika, namesto nagrobnika, spominjalo drevo. Zara bios je
popolnoma bioloiko razgradljiva.
Izdelana je iz kokosove lupine,
stisnjene 5ote, celuloze in semena
drevesa, v katero si pokojnik Zeli
zrasti. Potem ko se pepel spra-
vi v Zaro, se ta zakoplje v zemljo
in seme zadne kaliti. Oblikovaiec
Martin Azua, je
poskrbel, da lahko izbirate med
razlidnimi vrstami dreves.
Zare bios, Spanec
Eko pog.eb in pokoinik na platnu. Ekoloiki usmerjenosti se priljubljenost tudi na podrodju pogrebni5tva poveduje s svetlobno hitrostjo.
Susanne Wiigh razvljat. i. promator,
ki je podoben krernatorijski pedi,
vendar z eno pomembno razliko: namesto da bi trupla umrlih segrevai,
jih bo ohlajal. Postopek se tako zadne z globokim zamrzovanjem trupla,
ki ga nato s posebnimi vibracijami
zdrobijo na petmilimetrske koidke. Iz ko5dkov izsesajo vso vodo, ki
pravzaprav povzrodi propadanje in
t(Ir,o
27
)
'li:r'
) gnitje tkiv. Tako od dloveSkega
telesa ostane le prah, ki je shranjen v
biorazgradljivo krsto, v katero podasi prodre voda; tako hranila iz dlovekovega prahu sklenejo krog nastajanja novega Zivljenja.
Pri nas pa poznamo 5e en nadin
Umrli dedek se
je simbolno vrnil
med nas kot
drragulj
ohranjanja spornina na pokojne.
ltii*
Slikar Sredko Romih se je domi
M3g{Neventa GajSek, profesorica,
publicistka in bioterapevtka, o svoji
slil, da iz pokojnikovega prahu nariSe sliko.
prahu vmeiam v
"Zlidko
barvo ali pa v posebno maso in na-
izku5nji z diamantom
slikam razlidne motive. v katerih
,Ode je bil vso bolezen doma,
doma je umiral in doma je umrl.
Bili smo ob njem, ko je njegovo
dihanje postopoma ponehalo, do
nie-goyega zadnjega vdiha. Ker je
umrl zve6er, je ostal z nami vso
in 5e nasle{nje do}ioldne.
je vkljudeno cvetje ali sveda, lahko pa tudi kaj drugega. kar si svojci Zelijo. Tako ie pokojnik na neki
nadin vedno z nami, vsakid, ko pogledamo sliko. se sreiamo z njim...
Zazdalje ustvaril dve takini
s1iki,
cena pa je okrog 150 evrov.
V dasu, ko dihamo z internetom,
seveda ni prav nid presenetljivega,
da se je tudi poslavljanje od pokoj-
nikov preselilo na splet. Na strani
wlvw.vspomin.com lahko pokojniku ustvarite spletni spomin. kjer
prij atelji, znanct,sorodniki priZgete svedko, napi5ete posvetilo, objavite siike preminulih. In deprav
so te strani
5e1e
dokondno poslavljanje.
hudo biti ob mrtvem
je bilq ko so ga
odnesli. Prav
st
,.Ze
dobro zaLivele,
Ze lahko najdete spominske strani TomaZa Humarja, Jureta Robida, Lojzeta S1aka, Toneta Pavdka.
Tudi tako lahko ohranjate spomin
na pokojnika.
s
pokopa nismo
"O obliki
:i
nt!!ll"enot@@f iiiieh ja;a$. pet se
je pokazalo, da je vnaprejSnje
trenutku
6ustva
dloveku se
zdi, da
svojega bliZnjega pad ne more
poslati v pe6! Morda bi bilo
res bolje v zemlji? Najraje ne bi
nidesar; kakor bi raje, da se nam
sploh ne bi bilo treba sooditi
S'smrtjo, minljivostjo, nidem.
A nekaj je bilo treba storiti, in
kakorkoli smo obradali, vedno
je bila posledica na5e odloditve
taka, da nam ni bila v5ed - mrtvo
telo je treba spraviti s tega
sveta. Prevladalo je stali5de, da
se bomo izognili postopnemu
kraj5emu ali dalj5emu telesnemu
razkroju, torej - upepelitev. A da
bi bili odetovi posmrtni ostanki
na pokopali5du, stran od nas,
med neznanimi ljudmi? Da bi v
danaSnjem hitrem Zivljenjskem
ritmu in prometu Ie sem ter tja
utegnili na pokopali6de, da bi
morda dez das hodili tja le ob
dnevu mrtvih? Vse to je bilo
za nas nesprejemljivo. V tej
fazi odlodan.ja in razmi5ljanja
je postala ideja o diamantnem
pogrebu preprosta. Ne bo
na pokopaliSdu. Ne bo med
neznanci. Ne bo stran od nas.
Ne le v spominih, dejansko bo
kot nekaj lepega in dragocenega
ostal pri nas in z nami, doma,
kjer bo zanj ves das gorela
drobna ludka, spomin nanj in
tolaZba srcu. Da je mogode iz
dlovekovega pepela ustvariti
pravi diamant, smo sli5ali 2e prej,
a podrobnosti nismo poznali.
VSed nam je bil simbolni pomen
dloveSkega dragulja: diamant
kot simbol vednosti, neminljivosti
in ljubezni. Je dragocen in
enkraten spomin na dragoceno
in neponovljivo osebo. Zdaj je
Satulja s spominskim diamantom
in napisom NAS DEDA na vidnem
mestu v sredi5dnem prostoru
na5ega doma, v stekleni vitrini
naSe dnevne sobe. Mislim, da bi
bilo odetu v5ed, da je na tak nadin
ostal na5 dragoceni spomin,
predvsem pa, da se je simbolno
vrnil med nas kot droben dragulj."