Arhitekturaintervju
Kombinat(orika)
nadebudnih
Pogovarjali smo se s Tomažem Čeligojem, Blažem Kandusom in
Alenko Korenjak iz biroja Kombinat arhitekti. Arhitektura,
ki jo podpisujejo, je zelo premišljena, ustvarjalna
in predvsem skupna. Radi delajo drug z drugim.
114
Kombinat zdaj deluje šesto leto.
V kakšno smer vas je pripeljalo in
kam vas pelje?
B: Začeli smo v nekem zelo
dobrem času. Precej optimistično
Za enega vaših večjih projektov,
Dom upokojencev Brda, sem
zasledila, da niste bili zadovoljni
z izvedbo.
B: Mogoče je na to vplivalo tudi
dejstvo, da je bil to eden naših
prvih projektov, pripravili smo
ga skupaj z arhitektom Kosto
Jurkasom. Kot mladi in nadebudni
smo hoteli izvedbo, kot smo je
bili vajeni iz večjih, renomiranih
birojev, v katerih smo delali.
Midva z Alenko sva ravno prišla
iz Avstrije, kjer se vse gradi izjemo
natančno in odgovorno. Potem nas
je hitro prizemljilo.
A: V Avstriji si moral vse narisati
in vse se je upoštevalo. Tukaj
smo pripravili vse, pa načrtov še
prebrali niso!
B: Nismo bili pripravljeni na to,
da bo, če narišemo detajl vgradnje
blaž kandus (03, slovenj gradec)
Povezovanje je nekako logično …
B: Je in ni. Delati na natečaju
z nekom, s komer še nisi delal,
je zahtevno, saj projekt poteka
hitro in terja hitre odločitve.
Mislim, da smo z izbiro imena
Alenka, skupaj z Ano sta hkrati
tudi članici kolektiva prostoRož.
Ali to pomeni, da se Kombinat ne
ukvarja dovolj z javnim prostorom?
A: Ne! Na prostoRož smo vedno
gledale kot na prostočasno
dejavnost. Vzele smo dopust
in naredile prvo inštalacijo.
Naslednje leto smo spet vzele
dopust ... Nikoli si nismo mislile,
da bo prostoRož prerasel v
organizacijo, kjer je ena oseba
angažirana za polni delovni čas.
Zdaj bi skoraj potrebovali dve.
Nismo vedele, kam nas bo peljalo.
B: ProstoRož se loteva bolj
začasnih, improviziranih
projektov, Kombinat se pa ukvarja
z arhitekturo. Vendar se vse bolj
prepletata. Zdaj tudi prostoRož
dela stvari, ki so trajno zastavljene,
pa Kombinat se kdaj vkjuči v
začasne projekte. Ko pri nas
zazvoni telefon, nikoli ne vemo, ali
naj se oglasimo kot prostoRož ali
kot Kombinat.
je bilo, da smo se štirje spravili
skupaj, s tem da smo na začetku
imeli samo en projekt, manjšo
hišo. Potem se je dogajalo sproti:
ali nam je kdo kaj odstopil, ker
je imel preveč dela, ali smo sami
dobili nov projekt. Z natečajem
za tržnico smo zelo zrasli,
presegli smo okvirje, ki smo si jih
predstavljali.
A: Zdaj smo spet na točki, ko ne
vemo, kam nas pelje.
Klemen Ilovar (o1, dolenjska), Matevž Paternoster (02, ljubljana),
Kombinat označuje združenje
več podjetij, pri vas pa gre za
združenje več arhitektov. Ste želeli
to poudariti z izbiro imena?
T: Skupaj smo začeli štirje
arhitekti, kar je precej velika
skupina. Biroji imajo po navadi
dva, morda tri partnerje.
B: Prve projekte smo delali
skupaj z arhitektoma Marjanom
Zupancem in Kosto Jurkasom. Še
danes ne izpeljemo vseh projektov
vedno povsem samostojno in se
povezujemo. Tudi nekaj natečajev
smo delali v širši zasedbi.
hoteli prikazati skupinski duh. In
delovanje brez stroge hierarhije.
besedilo ana ivančič Fotografija miran kambič (portret), Matjaž Tančič in
P
redstavitveni portret na vaši
spletni strani je za arhitekte
precej nenavaden. Kaj ste
želeli z njim sporočiti?
A: Dobro se razumemo, družimo
se in skupaj delamo arhitekturo.
Zelo radi počnemo to, kar
počnemo. Zelo nas navdihuje,
vsaj mene, ko se v biroju dogaja
veliko različnih stvari, vsak nekaj
»brklja«. Veliko laže delam, če na
kupu dela več ljudi.
izzivi
Portret Tomaža,
Ane, Blaža in
Alenke (od leve
proti desni) pred
hišo v Bašlju.
Brunarico so
preoblikovali v
stanovanjsko hišo.
115
Arhitekturaintervju
01
02
03
01 hiša mj, dolenjska Hiša se z rahlim zamikom nivojev prilagaja terenu, kar jo
hkrati deli na bivalni in spalni del. Notranjo opremo je zasnovala Tina Rugelj.
02 stanovanje hš, Ljubljana Prenova staromeščanskega stanovanja tako, da
odgovarja današnjim potrebam mlade družine.
03 ureditev mestnega središča slovenj gradca Nova ureditev ustvarja
različne ambiente znotraj enovitega prostora mestnega središča.
okna, nekdo prinesel najcenejša
plastična okna in jih bo montiral,
kot ve in zna. Na koncu pa ne
morem reči, da je projekt izpadel
čisto narobe.
T: Pri projektu se nam je že od
začetka zdela problematična
predvsem lokacija doma, zato smo
razmišljali, ali bi pri projektu sploh
sodelovali. Pri idilični pokrajini
Goriških Brd je namreč investitor
na kratko
... leta 2006 se Tomaž Čeligoj, Blaž Kandus in Alenka
Korenjak (vsi diplomanti Fakultete za arhitekturo
v Ljubljani) združijo v skupino Kombinat ... leta 2008 se
skupini pridruži Ana Grk (diplomirala na FA v Ljubljani leta
2003) ... leta 2008 ustanovitev podjetja Kombinat arhitekti,
projektiranje d.o.o.
Izbrani natečaji in nagrade
2012Ribja brv čez Ljubljanico, priznanje
2011Islamski versko-kulturni center, priznanje
2010Kulturni center Miren, 2. nagrada
2008Ureditev širšega območja ljubljanskih tržnic/
sklop A, 1. nagrada
2006Varovana stanovanja v Radovljici/vabljen natečaj, 1. nagrada
2004Ureditev mestnega središča Slovenj Gradec,
1. nagrada
116 H.O.M.E.
Dom umestil v ozko dolino ob
regionalni cesti.
Hiša MJ stoji na robu naselja, pri
gozdni meji, zato ste verjetno imeli
več svobode pri načrtovanju. Kako
je delati, če niste (toliko) omejeni z
obstoječim?
B: Morda smo nekoliko shizofreni.
Težko se odločimo med vsemi
možnimi različicami.
T: Rezultat je zato drzen, radikalen.
Ko gradiš v nekem obstoječem
kontekstu, si veliko bolj subtilen.
Najprej odčitaš kvalitete in neke
danosti ter jih nato korigiraš
ali se jim celo podrediš. Delaš z
majhnimi koraki.
Vaš video »House in Transition«,
v katerem ste raziskovali odnos
Nizozemcev do individualnega
bivanja, se mi je zdel zelo zanimiv.
Kako se njihove bivanjske navade
razlikujejo od naših?
B: Nekateri so nam rekli, da ko
je treba prvič prebarvati stene,
že razmišljajo, ali se ne bi raje
preselili. Nizozemci imajo čisto
drugačen, bolj svoboden odnos do
hiše. S slovenskim naročnikom
moraš že danes razmišljati, ali bo
lahko šel po stopnicah, ko bo star
60 let, zanima ga, ali se bodo vrata
čez deset let še tako dobro zapirala.
Vse rešitve morajo biti preizkušene,
medtem ko nizozemskega
naročnika to sploh ne zanima.
Ste razmišljali, da bi skupaj s
prostoRožem izpeljali kakšno
posebno akcijo, glede na to, da
je pri nas vsaj 100.000 praznih
stanovanj?
B: Veliko smo razmišljali o tem,
v kaj bi se lahko usmerili, da bi si
poiskali dodatno delo. Ena od idej
so tudi prazna stanovanja, a smo za
zdaj pri ideji.
Po izkušnjah prostoRoža se da
narediti marsikaj, če s predlogom
prideš, še preden ti kdo kaj naroči.
Do novih projektov, predvsem
v občinah, skušamo priti s
samoiniciativo. V občini Pivka, na
primer, smo predstavili projekt
ureditve javnih površin, zato so nas
povabili na neki razpis, ki smo ga
pozneje tudi dobili. Pred kratkim
smo na lastno pobudo pripravili
predlog preureditve Čufarjeve
ulice in ga predstavili mestu.