Mladina_Hiša v Podkorenu.pdf

KONTROVERZNI HIŠI V PODKORENU PRIZNANJE ZA
NAJBOLJŠO ALPSKO ARHITEKTURO
URŠA MARN
V Sloveniji so se zadnja leta razpasle civilne pobude, ki nemalokrat povsem
brezglavo in brez tehtnih argumentov nasprotujejo zdaj enemu, zdaj drugemu posegu v prostor. S tem seveda ne želimo reči, da so civilne pobude
nebodigatreba. So pomemben del demokracije, žal pa so se v zadnjem času
velikokrat izrodile v manifestacijo nestrpnosti, zavisti in slabega okusa.
Tipičen primer tega je civilna pobuda, ki si že dobri dve leti prizadeva za
zrušitev lesene montažne hiše v spomeniško zavarovani vasi Podkoren pri
Kranjski Gori. Ta večstanovanjski objekt so zasnovali v biroju GregorcVrhovec arhitekti, zgradilo pa ga je podjetje Riko hiše. Čeprav je objekt v
celoti zgrajen v skladu z gradbenim dovoljenjem, arhitekturna stroka pa
ga je označila za »zgleden primer alpskega regionalizma«, so ga lokalni prebivalci z gnusom popljuvali. Zaradi črne barve lesa so ga poimenovali
krematorij, pred televizijskimi kamerami pa so kar z motikami napadli
direktorja kranjskega Zavoda za varstvo kulturne dediščine, ker si je drznil odobriti gradnjo sodobne arhitekture. Zmotilo jih je tako rekoč vse
od višine objekta, njegove umestitve v prostor, velikih steklenih površin
do barve lesa. Absurdno je, da se je lokalno prebivalstvo pritoževalo nad
nespoštovanjem tradicije, sočasno pa je mirne vesti dopuščalo propadanje
arhitekturne dediščine. Tudi potem ko je sneg uničil na desetine ključnih
kmetij gornjesavske doline, nikomur še na misel ni prišla ustanovitev civilne pobude. Zganili so se šele ob črni hiši, češ da ni normalna in se ne
ujema s tradicijo in z okoljem . .
Arhitekta Vanja Gregorc in Aleš Vrhovec sta jim zaman skušala dopovedati, da črnega lesa nista uporabila, ker bi želela namenoma provocirati
javnost, pač pa, ker je to tradicionalen gradbeni material gorenjske oz.
gornjesavske arhitekture. Črn les je v tistih koncih zelo pogost, to pa zato,
ker so ga v starih časih zaščitili tako, da so ga premazali s katranom ali z
oljem. A vsa njuna pojasnila so naletela na gluha ušesa. V javnosti je prevladalo prepričanje, da takšna hiša ne spada v zavarovano vas in da vaščani upravičeno zahtevajo rušitev.
Ironija je, da je prav ta kontroverzna hiša v Podkorenu pred kratkim prejela nagrado za najboljšo alpsko arhitekturo. Gre za nagrado, ki jo podeljujeta revija AIT in Design Linz, med državami, ki sodelujejo s projekti, pa
so poleg Slovenije še Avstrija, Nemčija, Švica, Italija, Francija, Monako in
Liechtenstein. Mednarodna žirija arhitektov je 146 prispelih projektov razdelila v štiri kategorije, v kategoriji 'Alpine VVohnen' je nagradila šest projektov, med drugim tudi projekt hiše Podkoren. Med nagrajenimi projekti
gre večinoma za takšne, ki so doživeli številne objave in postavljajo nove
standarde v arhitekturi nasploh, na primer hotel Rockresort v Laaxu, hotel Strata na Tirolskem in koča Monte Rosa na ledeniku. Seznam nagrajenih birojev se bere kot 'kdo je kdo' v alpski arhitekturi, od švicarskih birojev AFGH, Miller-Maranta in Bearth Deplazes, avstrijskih guerkraft in LP
architektur do italijansko-angleškega Plasma studia. Alpski prostor pomeni eno najrazvitejših kulturnih okolij na svetu, arhitektura tega prostora
pa postavlja referenčni okvir in nove mejnike v arhitekturni ustvarjalnosti. Takšna je tudi hiša Podkoren. Domači nestrpneži po njej pljuvajo, v
tujini pa so jo prepoznali kot vrhunsko arhitekturo. X
-