Hrvaška – seminar Krušec 2009
° HRVAŠKA 2009 ° Seminar Krušec oktober 2009 arhitekti IVAN VITIĆ 1917 - 1986 Rojen 21.2.1917 v Šibeniku. Diplomiral na tehnični fakulteti, smer arhitektura, v Zagrebu leta 1941. Po končanem študiju je bil med leti 1941 -43 asistent na katedri za arhitekturne kompozicije, za tem pa sodelavec profesorja Alfreda Albinija. Od leta 1945 do 1946 je delal v Gradbenem ministrstvu republike Hrvaške, nato pa prešel v novo ustanovljeni projektni zavod / inštitut (Arhitekturni Projektni Zavod). Med leti 1947 in 1950 je delal kot arhitekt Ministrstva za zunanje zadeve FNRJ. Leta 1951 je ustanovil arhitekturni biro VITIĆ, ki ga je vodil do svoje smrti, 22. decembra 1986. V času svojega ustvarjanja je dosegel izredne uspehe, o njem se je pisalo v mnogih evropskih strokovnih revijah. Nekateri izmed najvidejših projektov: Moteli - Trst, Umag, Reka, Biograd, Trogir; Paviljon št. 40, Zagreb; Kocka (nekdanja stavba Družbeno političnih organizacij), Zagreb; Vojaški kulturni center, Šibenik... arhitekti RANDIĆ TURATO Saša Randić in Idis Turato sta poznana po oblikovanju vizualne identitete mesta Reka, preko mnogih izvedenih projektov kot so npr: Most na vratih jadrana, Zagrad, Pastorialni center na Trsatu in drugi. Arhitekta sta se združila v biro Randić-Turato leta 1993. Izdala sta monografijo z naslovom “Arhitektura tranzicije”, kjer so opisana njuna dela od leta 1992 do 2000. V tranzicijsko “revnih” časih ukvarjati se z arhitekturo v primeru Randića in Turata pomeni na izjemno inteligenten način ancipirati in transformirati tranzicijske pojave. Randić in Turato sta tranzicijska arhitekta, ki sta s preobrazbo v dinamična “menedžerja sprememb” razširila tradicionalno polje delovanja. Kenneth Framptom, s čigar sijajnim esejem se tudi začenja pričujoča monografija, ju vidi kot “urbano gverilo” in “agent provocateur”.Monografija prikazuje kritično selekcijo projektov in realiziranih objektov v času od nastanka biroja Randić-Turato, d. o. o., na Reki leta 1992 do danes. Arhitekturno delovanje Randića in Turata je tangencialno povezano z reško kulturno in arhitekturno produkcijo 20tega stoletja in poraja nove strategije in scenarije delovanja. Naredila sta tudi veliko ostalih arhitekturnih rešitev: Osnovna šola Krk (2005), Restavracija “le mandrač”(2004), Kongresni center Rijeka (2004), Tehnološka fakulteta Rijeka (2003), Terase Rijeka (2003), Lapidarium Novi grad (2001) in drugi. http://www.randic-turato.hr/ arhitekti RANDIĆ TURATO Saša Randić, Idis Turato Saša Randić rojen v Reki leta 1964, diplomiral na Fakulteti za arhitekturo v Zagrebu leta 1990. Takoj po tem se je pridružil podiplomskem programu na Berlage inštitutu v Amsterdamu, kjer je leta 1992 magistriral. Je tudi direktor mednarodnega arhitekturnega simpozija ČIPTalks in urednik časopisa Čip ter predsednik združenja hrvaških arhitektov (UHA). Idis Turato rojen v Reki leta 1965, diplomiral na Fakulteti za arhitekturo v Zagrebu leta 1991, leta 2004 pa na isti fakulteti tudi magistriral. Arhitekturni biro “Turato&Randić” je bil ustanovljen leta 1992. V tranzicijsko “revnih” časih ukvarjati se z arhitekturo v primeru Randića in Turata pomeni na izjemno inteligenten način ancipirati in transformirati tranzicijske pojave. Randić in Turato sta tranzicijska arhitekta, ki sta s preobrazbo v dinamična “menedžerja sprememb” razširila tradicionalno polje delovanja. Kenneth Frampton britanski arhitekt in kritik, ju vidi kot “urbano gverilo” in “akcent provokacije”. Natečajna dela pokrivajo ves svet od Yokohame do Beneškega bienala, medtem ko so zgrajeni objekti in urbani načrti osredotočeni na reško področje. Arhitekturno delovanje Randića in Turata je tangencialno povezano z reško kulturno in arhitekturno produkcijo 20-tega stoletja in poraja nove strategije in scenarije delovanja. Med njuna najznamenitejša dela štejemo: rekonstrukcijo Tehnične fakultete v Reki, za katero sta nagrajena z največjim državnim priznanjem “Viktor Kovačić”, ter osnovna šola “Fran Krsto Frankopan” na Krku, za katero sta dobila nagradi “Piranesi” in “Vladimir Nazor” leta 2005 ter bila nominirana in uvrščena med 40 najboljših realizacij v Evropi za nagrado “Mies Van Der Rohe” leta 2007 v Barceloni.Letos zopet nominirana za nagrado “Mies Van Der Rohe” za: pastoralni center svetišča Aula Pape Ivana Pavla II ter za stavbno poslovni center Zagrad. http://www.randic-turato.hr/ arhitekti GUSTAVO PULITZER FINALI 1887-1963 Gustavo Pulitzer Finali se je rodil v Trstu. Študiral je na dunajski in munchenski politehniki in diplomiral pri Theodorju Fischerju. Precej je potoval po Italiji, Evropi in Braziliji. V Trstu ustanovi podjetje STAURD. Z izrednim okusom za oblikovanje notranjščine stanovanj visoke buržoazije, hotelov, pisarn, razstav in pohištva si je kmalu pridobil potreben ugled v stroki. Izjemno združitev kakovosti in funkcionalnosti je uresničil pri svojih najbolj znanih delih - luksuzni modernih potniških ladjah Victoria (1931), ter Calitea (1933), ki ju je oblikoval kot enkratni umetnini. Pri projektih pa je pogosto sodeloval z ostalimi tržaškimi umetniki, Avgustom Černigojem, Marcello Mascherinijem,... Najbolj dejaven je bil v 30. letih ko je zahvaljujoč oblikovanju ladij in odprtosti za različne vplive ( v Londonu je oblikoval nekaj interierjev) oblikoval in raziskoval nove moderne oblike in uporabljal nove tehnike. Leta 1939 se je preselil v NY, kjer je ostal do leta 1947, ko se je vrnil v Italijo, Genovo. Tam je sodeloval pri številnih razspisih za kolektivna stanovanja. Rašo je torej projektiral arhitekt, ki so ga navduševale izjemne oblike in izumi industrializacije. arhitekti NEVAN ŠEGIĆ 1971-1992 Rojen 26.01. 1917 v Splitu. Po maturi na srednji tehnični šoli v Splitu se je vpisal na Akademijo likovnih umetnosti, smer arhitektura v Zagrebu. Po maturi se vrne v Split in l. 1942 se pridruži antifašističnemu gibanju. Po osvoboditvi postane postane prvi urednik “Slobodne Dalmacije”. Proti koncu leta 1945 se preseli v Zagreb, kjer leta 1946 postane asistent na fakulteti za arhitekturo. Leta 1972 postane redni profesor, dvakrat je pa tudi bil dekan fakultete (1968-1970, 1986-1987). Njegov delovni opus je velik in raznolik. Delal ali sodeloval je na vseh pomembnejših natečajih tistega časa. Na žalost je relativno majhno število realiziranih del, ki so popolnoma zadovoljila kriterij avtorja, večno nezadovoljnega nad interpretacijami sodelavcev, katerim je prepuščal izvedbo. Med njegova najvažnejša dela lahko štejemo “Hišo Lloyd” v Splitu, šola v Kumrovcu in muzej v Reki. On je morda najbolj zaznamoval hrvaško arhitekturo med drugo svetovno vojno. Poleg arhitekturne dejavnosti je tudi bil urednik “Slobodne Dalmacije” in kasneje tudi časopisa Arhitektura, ki je imela poseben pomen na hrvaških tleh. S svojim osebnim stališčem in pa odprtostjo za dialog je na straneh časopisa omogočil razpravo o vlogo in mestu arhitekture v družbi in kulturi v tedanjih nemirnih časih. arhitekti 3LHD 3LDD predstavlja kolaborativni studio za umetnost, arhitekturo in urbanizem. Skupino sestavljajo štirje relativno mladi arhitekti. Studio deluje predvsem po Hrvaški in njeni okolici. Zase pravijo, da so kreativna skupina, ki se ukvarja s kontekretnimi itervencijami v prostoru, ki so vezane na začasni ter trajni kontekst prostora. Izhajajo iz okoliščin prostora, ki jih pretvorijo v prednosti, na katere se naslonijo njihovi projekti. Arhitekti v svojih projektih pokažejo spoštovanje hrvaškega modernizma, obenem pa želijo ustvariti svojo arhitekturo z lastno identiteto časa in prostora. Lotevajo se programsko in razsežnostno različnih projektov. Njihov opus sestavlja stanovanjska, turistična in poslovna arhitektura, pa tudi krajinski in urbanistični projekti. Pomembnejši izvedeni projekti zajemajo splitsko rivo, spominski most v Rijeki, hrvaški paviljon za Expo 2006, rješki nakupovalni center Zamet, športno dvorano Bale, avtobusni terminal v Reki, Hotel Lone v Rovinju, rekonstrukcijo zgodovinskega gledališča v Zagrebu, itd. www.3lhd.com arhitektura MOTEL SLJEME Ivan Vitić Že samo ime ‘mo-tel’ pove, da je to hotel ob motorni cesti, namenjen gostom, ki potujejo z motornimi vozili. Je stavbni tip, ki združuje človeka, njegovo prevozno sredstvo ter prostor, kjer iščeta zavetje. V primerjavi človeka z vozilom, je človek izgubil prioriteto, saj je motel oblikovan predvsem za vozilo, nastanitev gosta pa je drugorazrednega pomena. Ponudba v motelu je minimalna, osnovna, saj je pričakovano da gosti ne bodo ostali dolgo. Vitić je vedno sestavil motel iz dveh delov; iz centralnega objekta (v pritličju administracija in servisni prostori, v prvem nadstropju sobe), ter iz zunanjih bivalnih enot okoli parkirišča. Centralni objekt je funkcionalno zaokrožena celota, odprta vse leto, medtem ko so zunanje enote odvisne od klimatskih pogojev ter zato odprte le poleti. Vsi njegovi moteli (pa ne samo njegovi) so preprosti, funkcionalni in tektonični. Nosilna konstrukcija je lahka, jeklena, polnila pa so iz siporeksa. Streha je ravna, okna so tipska, nepotrebnih detaljov ni. Lahko bi rekli, da konstrukcijska in oblikovna čistost Vitićevih motelov spominja na ˝revolucionarni˝ čas modernizma, saj je vskršna kompleksnost izpuščena, povdarjen pa je njihov osnovni, elementarni element. arhitektura MUZEJ LAPIDARIUM Randić Turato, 2007 Zagotovo si lapidarij v Novemgradu zasluži posebno pozornost v sklopu predstavitve zgodovine kulture. Saj sta arhitekta ustvarila več kot le muzej za stare kamne, zgradila sta pravo zakladnico. Odgovorila sta na vprašanje reinterpretacije zgodovine in lastne identitete Novigrada znotraj turističnega kaosa ponudbe in povpraševanja. Z diskretno intervencijo sta ustrezno predstavila zgodovino v središču starega ribiškega mesteca. Njun namen je bil ustvariti dnevno sobo mesta. To idejo poudarjajo 3 sklopi – transparentnost, fleksibilnost in odprtost; vsi trije pa so odvisni od enega samega elementa, zložljivega steklenega pročelja. Veliki stekleni paneli vzdolž celotnega pročelja se čez dan zložijo in tako ustvarijo enoten prostor, ni več meja med zunanjostjo in notranjostjo. Odlična lastnost lapidarija je prikazovanje kosov v njihovem originalnem položaju. Dve črni skrinjici predstavljata telo stavbe. Osemkotni volumen baptisterija vsebuje srednjeveške razstavne eksponate. Pravokotni volumen pa simulira cerkvico v kateri so ostanki pregrade s pluteji. Oboje osvetljuje mehka zenitalna svetloba. Parter je nadkrit z konzolno streho in mišljen kot podaljšek parka in pristopnega trga. Le ta je izpeljan z elegantno povezanostjo betonskih plošč in lepljenih kamnitih prodnikov, sam prostor pa služi kot povabilo mimoidočih k lapidariju in parku. http://www.randic-turato.hr/ arhitektura ŠPORTNA DVORANA BALE 3LHD Istrsko mesto se nahaja med Puljem in Rovinjem. Izredna nedotaknjenost stavbnega tkiva brez drastičnih posegov je ohranila opazen duh prostora in močan kontekst. Ohranjenost srednjeveške mediteranske arhitekture je pri projektu športne dvorane zahtevala pozoren in previden pristop arhitektov. Morfologija strnjene mestne zazidave s težavo sprejme obsežno športno dvorano, ki tako poleg cerkve postane dominanten objekt. Njena pojavnost dobi na pomenu tudi zaradi vloge glavne mestne dvorane, zato so materiali in oblike zasnovane premišljeno. Uporabljen je motiv suhega zidu, ki se odraža na fasadi, druga pa je prisotnost volumna, ki bi naj vsaj asociativno izražal montažnost. Kamen na fasadi ni tektoničen, temveč obešen na betonsko konstrukcijo in maskira kontekstualno nesprejemljivi beton. Po mnenju snovalcev dvorana reinterpretira kontekst in mestu omogoča, da se prilagaja novim ekonomskim in družbenim zahtevam. www.3lhd.com arhitektura RAŠA_RUDARSKO MESTO Gustavo Pulitzer Finali Na območju so rudnik izkoriščali že na začetku 19.stol., vendar so delavci prihajali iz bližnjih rudarskih centrov kot je Krapen. Rudnik je bil najbolj dejavn v obdobju pred 2 svetovno vojno ter tako leta 1935 prišel v Italiansko last. Raša je rudarsko mest zgrajeno v letih 1936 in 1937 kot del programa Mussollinijeve vlade o ustanavljanju novih mest. S tem je režim skušal prikazati, kako naj izgledajo industrijska mesta prihodnosti. Mesto za 2000 prebivalcev je bilo v celoti zgrajeno v 547 dneh, kasneje so načrtovali širitev za 6000 prebivalcev vendar razširitve niso nikoli realizirali. Funkcionalnost zgradb in mestnih ambientov so dosegli z najmodernejšim ustrojem infrastrukture: lastna telefonska centrala je imela 130 številk, ki so delovale nad in pod zemljo, hotel za delavce in nameščence - 152 postelj, vodovod, javna razsvetljava, toplarna, bolnišnica, pošta in drugi javni uradi. Uredili so 22000m2 ulic in cest, mestni vodnjak, sanitarije, mostičke in prehode. Mesto Raša je projektiralo tržaško podjetje STAURD arhitekta Gustava Pulitzer Finalija. arhitektura RAŠA_RUDARSKO MESTO Gustavo Pulitzer Finali Raša je linearno zasnovano naselje, ki spremlja dolino in rokav Raše na eni ter cesto Reka-Pulj na drugi strani. 2/3 naselja zavzemajo vrste delavskih hiš z pripadajočim vrtom, od stanovanj za nadzornike ter vil za upravnike pa jih loči urbano središče. Osnova projekta so strogo zasnovane funkcionalne in socialne cone. Kvadrati praznine in zelenih površin imajo povsot prednost pred grajenim. Vrhunec projekta in realizacije predstavlja glavni mestni trg. Komunikacijska žila, ki vodi v naselje, ga deli na jugovshodni del Piazzeta del Mercato, ki ga obkrožajo pošta, pekarna, vrsta trgovin in uradov (danes nadzidani) in na severozahodni del Piazza. Trgu daje identiteto cerkev sv. Barbare, zavetnice rudarjev. Njena ladja spominja na prevrnjen rudarski vagon, zvonik pa na rudarsko svetilko. Zrcalno ravnovesje pa vzpostavlja hotel z barom in menzo. Jugovzodno stran trga tvori dolga družbena zgradba ladijske zasnove (s prostori različnih združenj, kinom ter gledališko dvorano). arhitektura SAMOSTANSKI KOMPLEKS NA TRSATU Randić Turato 2008 Cerkev Device Marije in frančiškanski samostan ležita na Trsatu nad Reko in sta najstarejši cilj marijanskih romarjev na Hrvaškem. Samostan spada pod Marijansko svetišče, katerega glavna značilnost je povezovanje ljudi različnih veroizpovedi. Rekonstrukcija in dograditev samostanskega kompleksa predstavlja socialno, civilizacijsko in duhovno sožitje utelešeno v arhitekturi. Vsako leto samostan obišče množica deset tisočih vernikov. Pot do samostana se prične pri trstaškemu stopnišču Petra Kružića in ima sakralen in ceremonialen pomen, saj ob njem stoji vrsta kapelic. Prav tu se zgodi preplet urbane infrastrukture in sakralnega prostora, kar je skladno z odprtostjo frančiškanskega reda in javno tradicijo samostana. V nadaljenavnju poti projekt narekuje scenarij gibanja in uporabe preko : parka, cerkvenega trga, prehoda skozi zid samostana v odprt avditorij do Kalvarije znotraj dvorišča ter nazadnje zadnji vhod v samostanskemu zidu. Arhitekturni sklop pastoralnega centra sestavljata dva elementa: pokrit hodnik z L-tlorisom in volumen dvorane, katere oblika je povzeta po hiši s štirikapno streho. Opna dvorane je narejena iz opeke, ki povezuje streho in zid v edinstven volumen. Prostorski sklop samostana in celotnega centra predstavlja dialog med okolico in novo intervencijo, ki se jasno identificira kot sodobna, ne da bi pri temu porušila logiko zgodovinskih procesov. http://www.randic-turato.hr/new/ arhitektura TEHNIŠKA FAKULTETA Randić Turato Tehniška fakulteta v Reki je postavljena v bivši vojašnici iz 19. stoletja. Stavba je bila rekonstruirana leta 1960, ko so bile tudi dodane nove delavnice in laboratoriji na severu , ki so bili z glavno stavbo povezani s kovinskim mostom. Projekt se ukvarja s prostorom med tema dvema stavbama. Stavbi so bila dodana dodatna tri nadstropja predavalnic in delavnic. Nov volumen je zaprt s stekleno fasado sestavljeno iz 3,6 m visokih steklenih prečnikov in 3,6x1m velikih steklenih panelov. Nova povezava do severnega krila je most, ki je prekrit s senčili. www.randic-turato.hr/intro/INTRO2.htm arhitektura TEHNIŠKA STAVBI FAKULTETA V SUPILOVI Randić - Turato Na rekonstrukcijo dveh ruševin v centru Reke je zelo vplivala lokacija le teh. Ti stavbi imata zelo pomemben položaj znotraj strukture mesta: zgrajeni sta direktno nad srednjeveškim zidom, od koder se pogled odpira proti pristanišču in glavni trgovski ulici. Z njunim vidnim položajem označujeta rob starega mestnega dela. V nasprotju z njunim izjemnim položajem, sta zgradbi enostavni in anonimni. Zgrajeni sta bili konec 19. stoletja in ne izražata edinstvenega urbanističnega konteksta. Zgradbi sta rekonstruirani v prvotno obliko, z manjšimi spremembami na fasadi in v konstrukciji. Najpomembnejši element zgradb je njuna nova streha. Streha s svojo obliko značuje konec vrste hiš. Njena konstrukcija je jeklena in je obložena z bakrenimi oblogami, ki pokrivajo zgornjo teraso. Stavbi sta bili prvotno projektirani kot stanovanski objekt, kasneje pa so bila vsa stanovanja spremenjena v poslovne prostore. www.randic-turato.hr/intro/INTRO2.htm 1 arhitektura HRVAŠKI KULTURNI CENTER Josip Pičman Mesto Sušak se je razvijalo samostojno in čeprav je bilo trikrat manjše od Reke, je postalo pomembno strateško, ekonomsko in navtično središče v Jugoslaviji. Veliko arhitektov je vplivalo na njegovo transformacijo - posebej zagrebških. Natečaj za novo zgradbo je predvidel superstrukturo, ki bi prinesla v mesto infrastrukturo, ki mu je manjkala na kulturnem, turističnohotelskem in drugih spremljajočih področjih. Sušak je poskušal postati samozadosten urbani center. Te ambicije so pripeljale do projekta, ki je vključeval različne funkcije: gledališče, koncertno dvorano z 800 sedeži, družabne prostore, občinski muzej, kafetarijo, restavracijo, hotel in javno kopališče. Za lokacijo je bila izbrana dolga ozka parcela v centru mesta. Med 59 projekti na natečaju leta 1934 je komisija izbrala projekt mladega obetajočega zagrebškega arhitekta Josipa Pičmana. Arhitekt je pedlagal postavitev visokega “svetilnika kulture”, ki bi lahko konkuriral reškemu nebotičniku Arbori. Novi center se poskuša kar najbolje vplesti v obstoječe mestno tkivo. Kompleks sestavlja visoka vertikalna linija in popolnoma ločen kompakten volumen kulturnega centra s prostori za trgovine in ostale spremne dejavnosti. Rešitev predvsem poudarja kontrast med vertikalnim steklenim stolpom in zgoščenim kubusom koncertne dvorane, zgrajene v belem kamnu. arhitektura NEBOTIČNIK ALBORI Umberto Nordio Skoraj 53 metrov visok nebotičnik, delo arhitekta Umberta Nordia iz Trsta (v sodelovanju z Vittoriom Frandoli) je v svojih proporcih navdihnjen s klasicizmom, nacionalnim duhom in monumentalnostjo. Zasnovan je kot orientacijska točka v mestu, ki označuje začetek in konec promenade v mestno središče. Racionalna geometrična zasnova volumna daje občutek statičnosti, katere kompaktnost s svojim rastrom in globokimi ložami zmoti glavna fasada. Na vrhu je stavba zaključena z umaknjenim nadstropjem, z naokoli pohodno teraso, z nekoliko v gabaritu reinterpretiranim motivom pergule, pogostega motiva italijanskih racionalistov. V pritličju je bila predvidena trgovska dejavnosti, nad njo pisarnipki program in v zgornjih nadstropjih stanovanja. Stavba je bila zasnovana luksuzno, saj je v nebotičniku med 1. in 5. nadstropjem tudi nekaj luksuznih stanovanj, v 6. nadstopju pa je apartma čez celotno površino. Nebotičnik je bil v težkih okoliščinah dokončan leta 1942 in je kot najvišja in najbolj dominantna stavba v Reki preusmeril arhitekturno debato s področja estetike na področje politike in ideologije. Nordijev nebotičnik je tudi provokativno vzpodbudil in motiviral dela na takrat še nedokončanem Hrvaškem kulturnem centru. arhitektura MOST HRVAŠKIH BRANITELJEV 3LHD Spominski most hrvaških braniteljev v Reki je prostorska intervencija, objekt javnega, urbanega značaja. Most je konstrukcija s taktilno kvaliteto, obenem pa simbolni objekt. Lociran je v Reki na Hrvaškem. Njegova pozicija je v centru mesta, poteka preko Mrtvega kanala do Trga Bana JelačIća in do vrha Delte. Kanal ločuje stari del mesta od nekdanjega pristaniškega območja. Na urbani kontekst se avtorji niso mogli navezovati, zato je most preprosto položen na podaljšek prehoda za pešce. Most ni namenjen samo prečkanju kanala, ampak je tudi monument v spomni hrvaški obrambi. Sestavljen je iz dveh elementov, iz brvi položene preko kanala kot mostu in iz plošče zapičene v zemljo kot spomenika. Ta dva monumenta sta povezana v edinstveno in močno obliko črke L. Most se začne na mestni strani, se razprostira čez kanal, nato pa se zaključi z monumentalnim vertikalnim akcentom. Napetost vertikale je dodatno poudarjena z njenim precepom, ki je poleg rdeče spominske plošče edini reduciran simbolični element tega objekta. Vsi deli mostu so industrijsko zasnovani in producirani v lokalni ladjedelnici, sestavljeni pa na lokaciji. Glavni del mostu, škatlasti jeklen nosilec, je bil narejen v enem kosu in po morju transportiran na svojo pozicijo. www.3lhd.com arhitektura O.Š. FRANA KRSTA FRANKOPANA, 2005 Randić Turato Šola nikakor ni le učni načrt in program, poslušanje učitelja v razredu, šola je predvsem odraščanje, slovo od idealiziranega otroškega sveta in vstop v neko drugo vrsto iluzije, ki jo Lacan in Žižek imenujeta simbolni red. Objekt se nahaja na severno-vzhodnem vogalu srednjeveškega mesta. Zaradi obsega posredovanja v sorazmerju z velikostjo mesta nastane to urbani projekt. Stavba sledi morfologiji strmine in obstoječih mestnih tkiv na eni in obnovljenim obzidjem na drugi strani, ustvarjanje nove dinamičnosti zaporedja javnih površin. Fasada je rezultat prilagoditve terenu, ki teče v naklonu od vrha s kvadratom in samostanskim kompleksom, čez cesto in preddverje, proti hodniku z razredi in naprej proti vrtcu na jugu. Kontrast med svetlo barvo notranjosti, plastjo velikih kamenčkov, ki prekriva streho, surovostjo brušenega betona in ometanih zunanjih površin, poudarja to prostorsko kontinuiteto med novo arhitekturo in obstoječo mestno strukturo. Randić in Turato anarhoidno težita k prostoru ‘zunaj nadzora’, zunaj obzorij, ustvarjajoč prav strukturo slepih točk, prepadov in labirintov. Arhitektura njune šole je zasnovana ne le na zelo kontekstualnem pristopu k dragoceni zgodovinski urbani celoti, ampak dano afektnost prostora nadgrajuje s specifičnim otroškim svetom ter s svojim oblikovanjem ustvarja zelo bogato perceptivno izkušnjo. Uporabljata nujnost obstajanja ‘neprojektiranih’ delov, ki lahko vase sprejmejo nepredvidljive situacije. Je arhitektura, ki je sposobna doseči ravnotežje med pokrajino, kulturno dediščino in sodobno realnostjo. http://www.randic-turato.hr/ UDELEŽENCI Tomaž Krušec 041 365 373 Anže Koren Brina Vizjak Damir Jolič Denis Sadikovič Eva Sušnik Gregor Černelč Jernej Girandon Katka Traunšek Marko Süssinger Martin Pelcl Matevž Zalar Matjaž Marinič Miha Fujs Monika Tominšek Neža Novak Primož Pavšič Sara Badovinac Saša Vojska Taja Benčina Teja Krušec Tilen Blaževič Urban Petranovič 031 659 878 031 486 714 041 867 457 051 364 738 031 287 888 051 315 012 051 359 729 040 720 888 040 796 735 040 200 247 041 438 334 040 357 205 070 385 742 041 229 749 040 241 413 040 798 341 041 923 446 031 867 230 051 341 916 031 615 224 041 241 836 041 839 522
© Copyright 2024