NAVODILA ZA AVTORJE PISNIH PRISPEVKOV ZA 56. TAVČARJEVE DNEVE Portorož, 6.-8. november 2014 Predstavljena so navodila za pripravo pisnih prispevkov, ki v glavnem sledijo klasičnim navodilom strokovnih medicinskih revij v Sloveniji, tako da z njihovim upoštevanjem avtorji ne bi smeli imeti prevelikih težav. Prispevki naj praviloma ne obsegajo več kot 20 tipkanih strani (po 30 vrstic) s tabelami, slikami in literaturo vred. Tipkopis. Pošljite 2 kopiji rokopisa in slik (1 je lahko fotokopija). Besedilo naj bo natisnjeno na belem pisarniškem papirju z dvojnim razmikom. Robovi naj bodo široki najmanj 3 cm. Tipkopis pošljite v elektronski verziji (najbolje po e-pošti, lahko pa tudi na disketi ali CD-ju) s pripadajočim opisom uporabljenih računalniških programov. Rokopis naj bo napisan z urejevalnikom MS Word (za Windows ali MacOS) oziroma z drugim besedilnikom, ki hrani zapise v ASCII kodi. Rokopisu naj bo priloženo spremno pismo, ki ga morajo podpisati vsi (so)avtorji. Naveden naj bo odgovorni avtor (s polnim naslovom, telefonsko številko in elektronskim naslovom), ki bo skrbel za komunikacijo z uredništvom in ostalimi avtorji. Naslovna stran naj obsega opisen, kratek in natančen naslov (do največ 200 znakov) ter skrajšan naslov (do največ 40 znakov), ki bo uporabljen kot tekoči naslov v zaglavju natisnjene strani v publikaciji. Navedena naj bodo imena piscev z natančnimi akademskimi in strokovnimi naslovi ter popolni naslovi ustanov, inštitutov ali klinik, kjer je delo nastalo in od koder prihajajo avtorji. Avtorji morajo izpolnjevati splošno znane pogoje za strokovno/znanstveno avtorstvo. Povzetek. Druga stran naj obsega povzetek v slovenščini, ki naj ne bo daljši od 200 besed. Vsebinsko naj povzame in ne le našteva bistvene vsebine dela. Izogibajte se kraticam in okrajšavam. Ključne besede. Izvlečku naj sledi navedba 3 - 10 ključnih besed, ki bodo v pomoč pri indeksiranju. Uporabljajte izraze iz MeSH - Medical Subject Headings, ki jih navaja Index Medicus. Besedilo. Razdelitev na poglavja in podpoglavja naj bo jasno razvidna iz velikosti črk naslovov. Vsako poglavje naj se prične na novi strani. Kraticam in okrajšavam se izogibajte, izjema so mednarodno veljavne oznake merskih enot. Na mestu, kjer se kratica prvič pojavi v besedilu, naj bo le-ta polno izpisana, v nadaljnjem besedilu uporabljano kratico navedite v oklepaju. Merske enote naj bodo v skladu z mednarodnim sistemom enot (SI) oziroma Zakonom o merskih enotah in merilih. Tabele naj bodo natipkane v besedilu rokopisa na mestu, kamor sodijo. Tabelo naj sestavljajo vrstice in stolpci, ki se sekajo v poljih. Vsaka tabela naj ima vsaj 2 stolpca. Vsebina tabel naj se v besedilu ne ponavlja. Tabele oštevilčite po vrstnem redu, vsaka tabela mora biti citirana v besedilu. Tabela naj bo opremljena s kratkim naslovom. Po vrstnem redu kot se pojavljajo v tabeli naj bodo pojasnjene vse kratice, okrajšave in nestandardne enote, ki se pojavljajo v tabeli. Ne pošiljajte fotografij tabel. Slike morajo biti profesionalno izdelane. Pri pripravi slik upoštevajte, da gre za črno-beli tisk, zato naj bo slikovno gradivo pripravljeno črno-belo; če gre za stolpične ali tortne diagrame z več kot 3 podatki je potrebno izbrati šrafure in ne polnih barvnih površin; v linijskih grafih naj se posamezne linije ločijo med samo z različnim črtkanjem ali različnim označevanjem (s trikotniki, z zvezdicami...), ne pa z barvo; v grafih naj bo ozadje belo (tj. brez ozadja). Črke, številke ali simboli na sliki morajo biti jasni, enotni in dovolj veliki, da so berljivi tudi na pomanjšani sliki. Pri velikosti črk je treba upoštevati, da pri pomanjšanju slike za tisk velikost črke ne sme biti manjša od 2 mm. Ročno ali na pisalni stroj izpisano besedilo v sliki je nedopustno. Vsaka slika mora biti navedena v besedilu, v besedilu prispevka pa je treba tudi označiti, kam posamična slika spada. Širina slike naj bo praviloma 85 mm, le v izjemnih primerih (ko razmere to nujno zahtevajo) je dopuščena širina do 170 mm. Oddajte originale slik oz. fotografije - prosimo, da slik ne skenirate sami. Na zadnji strani slike naj bo napisana zaporedna številka slike, ime pisca in naslov članka, v dvomljivih primerih naj bo označeno, kaj na sliki je zgoraj. Slike, narisane v računalniških programih, naj bodo posnete v originalnem programu, datoteko pa pošljite kot priponko e-pismu ozroma na disketi ali CD-ju. Slike morajo biti natisnjene z laserskim tiskalnikom – tiskalniki, ki barvo na papir brizgajo, ne zagotavljajo zadostne kakovosti za objavo. Tudi kakovost slik in fotografij prenešenih iz reprodukcij diapozitivov, pripravljenih s programom MS Power Point, je preslaba in nesprejemljiva. Originalne fotografije iz rentgenogramov in uporabljenih v diapozitivih naj priskrbi avtor sam. Besedilo k sliki naj vsebuje naslov slike in potrebno razlogo vsebine. Slika naj bo razumljiva tudi brez branja ostalega besedila. Pojasniti morate vse okrajšave s slike. Uporaba okrajšav v besedilu k sliki je nedopustna. Besedila k slikam naj bodo napisana na mestu pojavljanja v besedilu. Tabele ali slike, ki so povzete po drugi literaturi (predvsem slike in tabele) mora spremljati dovoljenje avtorja in založnika prispevka, da dovoli reprodukcijo. Reference (citiranje literature). Ker gre v primeru prispevkov, predstavljenih v okviru Tavčarjevih dni za pregledne edukativne prispevke, smo se odločili, da avtorjem priporočamo, da naj se pri citatih omejijo na največ 30 referenc. Reference morajo avtorji preveriti s primerjavo z originalnim dokumentom. V besedilu, slikah in tabelah se reference navedejo v oklepaju z arabskimi številkami. Reference, ki se pojavljajo samo v tabelah ali slikah, naj bodo oštevilčene tako, kot se bodo pojavile v besedilu. Literaturo citirajte po priloženih navodilih, ki so v skladu s tistimi, ki jih uporablja ameriška National Library of Medicine v Index Medicus. Imena revij krajšajte tako, kot določa Index Medicus (popoln seznam je dostopen na naslovu URL: http://www.nlm.nih.gov). Navodila za citiranje. Navedite imena vseh avtorjev, v primeru, da je avtorjev šest ali več, navedite prvih šest avtorjev in dodajte et al. Primeri: • članek v reviji: Greenland P, Smith SC, Jr, Grundy SM. Improving Coronary Heart Disease Risk Assessment in Asymptomatic People: Role of Traditional Risk Factors and Noninvasive Cardiovascular Tests. Circulation 2001; 104: 1863 - 7. • izdaja s suplementom: Elsner D. Changes in neurohumoral system during the development of congestive heart failure: impact on cardiovascular and renal function. Eur Heart J 1995; 16 Suppl N: 52−8. • poglavje v knjigi: Pearson TA. Primary Prevention. In: Wong ND, Black HR, Gardin JM, eds. Preventive Cardiology. New York: McGraw-Hill; 2000. p. 539−56. • izvleček, objavljen v zborniku izvlečkov strokovnega srečanja: Holm D, Lupo E, Vetter W. Conventional and modern blood pressure measuring procedures in the diagnostic work-up of hypertension. 15th Scientific Meeting of the International Society of Hypertension. Melbourne, June 1995 (abstract 132). • primer za elektronske vire: Pucelj V, Bevc Stankovič M, Stergar E. Dejavnosti Zdravih šol v šolskem letu 2002/03 na področju zdrave prehrane in gibanja. Dosegljivo 30.04.2004 na URL: http://www.sigov.si/ivz/vsebine/zdr_sole/evalv_01_02.pdf Seznam citirane literature dodajte na koncu prispevka. Uredniško delo. Prispele rokopise da uredništvo v pregled lektorju za slovenski jezik. Po končanem uredniškem delu dobi avtor svoje delo v pregled, da popravke odobri in upošteva. Za tisk pripravljeno besedilo, ki gad obi na vpogled avtor, mora vrniti v treh dneh, sicer menimo, da se s popravki strinja. Za prejete prispevke lahko izda uredništvo potrdilo. V primeru nejasnosti so uredniki na voljo za posvet po poprejšnjem telefonskem, še bolje pa po dogovoru po e-pošti na naslov: [email protected]. Prispevke o d d a j t e najkasneje do 30. junija 2014 p r e k o spletne strani www.tavcarjevidnevi.si POSEBNA NAVODILA ZA AVTORJE PRISPEVKOV V ODDELKU »DIAGNOSTIČNI ALGORITMI PRI NOTRANJIH BOLEZNIH« IN TERAPEVTSKI Kot Vam je bilo kot predvidenemu avtorju že naznanjeno, smo se v okviru Katedre za interno medicino in Programskega odbora Tavčarjevih dnevov v zadnjih letih odločili, da poskušamo v postopoma obnoviti (posodobiti) ali na novo pripraviti nekatere algoritme odločanja in ukrepanja pri razpoznavanju in zdravljenju notranjih bolezni. Ob tem se nas veliko z zadovoljstvom spominja uspešnosti in uporabnosti priročnikov z algoritmi, ki smo jih pripravljali in izdajali ob Tavčarjevih dneh v prvi polovici 90-ih let – upam si trditi, da so pomembno prispevali k izboljšanju klinične prakse obravnave notranjih bolezni v Sloveniji. Od zadnje izdaje pa je preteklo že več kot 10 let, kar zanesljivo pomeni najmanj to, da je veliko v takrat pripravljenih algoritmih vsebovanega znanja danes najmanj dopolnjenega, če ne na nekaterih mestih celo zastarelega. Ne glede na to pa ob sedanji izdaji naš prvenstveni cilj nikakor ni zgolj obnavljanje takrat oblikovanih algoritmov. Ti nam lahko pri novejših izdajah služijo predvsem kot dober primer in dragocena izkušnja. Ambicija algoritemskega pristopa k obravnavi nekaterih tem je tudi na letošnjih Tavčarjevih dnevih precej širša od tiste pred desetletjem, saj smo lahko bili tudi v mednarodni medicinski literaturi v tem času priča velikemu razmahu algoritemskega pristopa na najrazličnejših strokovnih področjih. Znotraj posamezne teme želimo tako sedaj v okviru celovitega prispevka zaobseči tako diagnostični kot tudi terapevtski vidik. Poleg tega želimo, da vsak prispevek vsebuje kolikor je le mogoče natančno (nazorno) oblikovana priporočila za stopenjsko obravnavo bolnikov z določenimi internističnimi stanji (predvsem delitev med osnovno zdravstveno dejavnostjo ter sekundarno ravnijo specialistične obravnave). Oblikovana naj bodo tudi priporočila o tem, katero od diagnostičnih preiskav je potrebno oziroma smiselno opraviti še preden bolnika napotimo na sekundarno raven specialistične obravnave. Pri vsaki odločitvi za napotitev naj bo navedeno tudi priporočilo glede stopnje nujnosti specialistične obravnave (1 – urgenca; 2 – bolnik mora biti pregledan takoj – v roku 1 tedna, 3 – bolnik mora biti pregledan v roku 1 meseca (4 tedni), 4 – obravnava ni nujna – bolnik je lahko obravnavan v roku do 16 tednov). Pisni prispevek je možno oblikovati na več načinov. Mogoče je, da je v enem algoritmu obravnavana tako diagnostika kot tudi zdravljenje, lahko pa uporabi(jo) avtor(ji) za to nalogo tudi dva ali več algoritmov. Tudi glede priporočil za stopenjsko obravnavo in oblikovanje stališč, katere od postopkov naj bi opravili na kateri stopnji (konkreten primer je odgovor na vprašanje: »Izvide katerih preiskav naj bi imel bolnik s seboj ob prvem pregledu pri specialistu ?«) je možno uporabiti več načinov. Načeloma je mogoče tudi ta priporočila zelo pregledno in učinkovito prikazati algoritemsko, kar pa seveda ni nujno - tovrstna priporočila so lahko vsebovana zgolj v besedilu. Glede obsežnosti trditev, priporočil ali pojasnil si želimo predvsem jasne, kratke in jedrnate sporočilnosti besedila – podobno, kot so bili prispevki oblikovani v zgoraj omenjenih nekdanjih zbirkah algoritmov. Na koncu vsakega prispevka si želimo podpoglavje z naslovom »Opozorila in aforizmi«, ki naj v telegrafskem slogu povzamejo ključna sporočila prispevka oziroma opozorila v zvezi z obravnavanim problemom. Vsak prispevek 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. naj ima torej vsaj naslednja poglavja: povzetek, diagnostični opomnik, terapevtski opomnik, grafični algoritem, (stopenjska razporeditev obravnave), (stopnja nujnosti specialistične obravnave), opozorila in aforizmi, priporočena literatura (do največ 30 referenc). Oklepaj pri alinejah 5 in 6 pomeni, da je lahko vsebina na ti temi obravnavana v posebnih poglavjih ali pa znotraj poprej naštetih poglavij. V imenu vseh članov Programskega in Organizacijskega odbora 56. Tavčarjevih dnevov se Vam že vnaprej zahvaljujem za vsebinski prispevek k uspešnosti letošnje prireditve. Zlatko FRAS predsednik Programskega odbora 56. Tavčarjevih dnevov