DR. ALEKSANDER ZADEL
psiholog in direktor Inštituta
C.A.R. verjame, da moramo biti
sami sprememba na bolje, ki jo
hočemo doseči v družini, partnerstvu, podjetju ali svetu nasploh.
Na Inštitutu C.A.R. sledijo tej misli
in preko delavnic, izobraževanj ter
svetovanj nudijo storitve s katerimi posamezniki lahko razvijejo
svoje potenciale na osebnem in
poslovnem področju.
Da bi se čim bolj približali posamezniku, letos izvajajo nov
program e-coaching.
Več na www.institutcar.si.
no angažiral, da bi šel protestirat,
da bi menjal službo ... To pa ni najlažje, saj terja odgovornost. Ker je
biti odgovoren zelo zahtevno, neodgovoren pa tudi, smo si ljudje
izmislili nadomestek, tj. sekiranje
na zalogo, kjer človek zgleda popolnoma enak, kot da bi bil odgovoren, le da je v resnici pasiven.
Guba čelo, razmišlja o tem, kaj vse
bi bilo treba narediti, išče razloge,
zakaj bi moral neko stvar narediti,
obenem pa najde opravičilo, zakaj
tega ne naredi.
Ste se kdaj sekirali na zalogo?
Seveda, nisem se rodil z vsemi
znanji ali izkušnjami. Mislim pa, da
sem se v veliki meri osvobodil te
razvade. Seveda s trdim delom. Ko
me danes zaskrbi za eno ali drugo
stvar, jo grem reševat.
Torej je to veščina, ki se jo da naučiti. Upanje obstaja za vse nas.
Vsekakor (smeh).
Kaj naj si vzamemo za zgled, ko
smo nesrečni in polni težav?
Priporočam, da si vzamete za
zgled odgovornega posameznika
ali pa sebe takrat, ko ste bili odgovorni. Odgovoren posameznik
je lahko zgled za to, ker aktivno
upravlja tiste stvari, na katere ima
vpliv. Izogibati pa se velja nedogovornosti in hitrim, lažjim potem,
ki so dolgoročno nesprejemljive z
vidika davka, ki ga plačamo s propadlimi odnosi ter strmoglavljenjem samospoštovanja in občutka
lastne vrednosti.
Kaj lahko v zvezi z odgovornostjo
naučimo mlade?
Mladi (ali kdorkoli drug) so odgovornosti nauči takrat, ko mora nositi posledice svojih dejanj. Starši
so v svoji hiperprotektivnosti velikokrat nagnjeni k temu, da otroku
privarčujejo posledice, ki bi jih moral nositi. Tisti hip, ko se otrok nauči, da so ne glede na to, kako se
obnaša, posledice vedno enake, iz-
množica mladih brezzzobih tigrov,
ki bi nekaj radi, ne vedo pa, kako to
doseči. Starši jih niso naredili funkcionalno sposobne zadovoljevanja potrebe. Učili so jim samo, naj
bodo pridni v šoli in bo vse v redu.
Otroci so pridni v šoli in kasneje
nič ni v redu.
Nikoli ni prepozno, reciva. Še se
lahko naučimo spretnosti za boljše življenje. Kakšna je vaša popotnica bralcem za leto 2014?
Predlagam, da ljudje svoje želje
spremenijo v obvladljive cilje. Marsikdo si želi biti zdrav, ampak nič
Nadomestek za odgovornost
je sekiranje na zalogo.
gubi odgovornost. Nauči se, da mu
vedno kdo krije hrbet in vse uredi.
Od začetka so to starši, potem bi
morali biti to učitelji in na koncu je
država. Kot odrasli so prepričani,
da bi morala država nekaj narediti, da bi jim bilo lažje. Država res
mora zagotavljati osnovne pogoje
za zaposlitev, toda če teh možnosti ni, se moramo „zmigati“ sami in
urgirati v dve smeri. Ali da ustvarimo službo ali da prisilimo državo,
da nam jo da. Druga možnost ni
preveč priljubljena, saj pomeni revolucijo, prostest, nasilje, agresijo,
prva pa pomeni na socialno sprejemljiv način zagotoviti pogoje za
lastno preživetje. Tukaj pa nastopi
ne naredi za to. Ko željo spremenimo v cilj, pa ta postane oprijemljiva naloga. Npr., vsak dan bom
pojedel obrok sadja, vsak dan bom
jedel zajtrk, trikrat na teden bom
prignal svoj srčni utrip na 90 odstotkov njegove zmožnosti ... Na ta
način povečamo verjetnost, da se
približamo uresničitvi te želje. Dokler pa si želimo biti zdravi in za to
nič ne naredimo, se ne bo zgodilo
nič. Da bi bilo leto manj stresno, je
treba življenje vzeti v svoje roke.
Zadati si je potrebno obvladljive
naloge, kjer se bodo učinki našega
vedenja čez teden, mesec ali leto
sešteli. Takrat bomo bolj zdravi
in z manj stresa. •
februar 2014 • 5 minut za zdravje
19