VAR(Č)NI KOTIČEK Razkrivamo zavarovalniške skrivnosti Vid Grizila Kdaj je polica življenjskega zavarovanja dobra? Pozdravljeni! Berem vaše zavarovalniške skrivnosti in sem zelo navdušena, ker uporabljate preprost jezik in dajete duhovite primerjave, da se človek prav nasmeji. Kljub vsemu pogrešam konkretnejša navodila in napotke, kako hitro ali pa vsaj uspešno zaznati, da je z našimi zavarovalnimi pogodbami nekaj narobe. Morda se sliši čudno, toda nekateri se res ne upamo več srečati s še kakšnim agentom, ki nas bo spet prepričal o nečem, kar se bo pozneje izkazalo za še eno napačno odločitev. Kaj naj naredimo, da bomo lahko sami pregledali police, preden se spet zatečemo h komu po pomoč? Neli po elektronski pošti P ozdravljeni, Neli! Tudi sam sem vedno znova ogorčen, ko vidim, kaj delajo kolegi agenti slabo poučenim družinam. Pri tem se sprašujem, kateri so hujši – ali tisti, ki so jih njihovi mentorji zaslepili do te mere, da dejansko mislijo, da delajo dobro, ali tisti, ki prekleto dobro vedo, da ne delajo dobro, vendar je sla po čim višji proviziji tako močna, da postanejo apatični do te mere, da se preprosto nehajo vznemirjati zaradi tega. Denar zamegli napad slabe vesti, do katerega pride zaradi tega, ker ljudem vzbujajo lažen občutek varnosti, občutek, da je njihova družina zdaj preskrbljena, če se bo kateremu od njih zgodilo kaj grdega. Zelo nevaren je ta lažni občutek varnosti, za katerim tiči mnogo predrago in neučinkovito zavarovanje, katerega edina dobra lastnost je mastna provizija, ki jo je dobil agent. In da bo mera polna, pride na koncu do tega, da so čustva razjarjenih ljudi, ko odkrijejo, kako si je agent napolnil žepe na njihov račun, tako močna, da dejanja enega brezzveznika vržejo močan dvom na delo vseh drugih agentov. In takrat postanemo vsi agenti enake barabe in so ljudje potem raje nezaščiteni, kot da bi se pustili še enkrat nasankati. Do tega ne 54 bi smelo priti, zato je Agencija za zavarovalni nadzor (AZN) začela izvajati oster nadzor nad delom agentov in le upamo lahko, da bo pri tem čim uspešnejša. Ker pa lahko AZN deluje predvsem pri reševanju globalnega problema, si poglejmo, kako lahko zelo hitro ugotovimo, kako je z zavarovanji pri nas doma. Pogledali si bomo življenjsko in nezgodno zavarovanje, ki sta temeljni zavarovanji v smislu zaščite dohodkov neke družine. Ker to je tudi glavni namen zaščite socialne varnosti – da se zaščiti družino, ko ostane brez polovice dohodkov, pa naj bo to zaradi smrti enega od (recimo) staršev ali pa zaradi težje poškodbe, ki mu onemogoči nadaljnje pridobivanje dohodka. Finančno gledano potrebujeta obe v bolj kot ne nepričakovani situaciji dobro zaščito, ki pa ne sme biti predraga. Kdaj utemeljeno posumiti, da je polica življenjskega zavarovanja slaba? Prvi znak za alarm je ta, da se na polici tudi varčuje. To velikokrat pomeni, da je zavarovalna vsota za smrt (in bolezni) nizka, ker je izračunana iz tega, kar bomo vplačali v varčevanje, in ne iz tega, kar dejansko potrebujemo. Druga hiba takšnega mešanega zavarovanja pa je ta, da bi želeli biti zavarovani za več, pa ne moremo, ker »moramo« varčevati. Na slovenskem zavarovalnem trgu se je pred leti zgodil prepih (čeprav je boljša oznaka za to cunami) in življenjska zavarovanja so se zelo pocenila. Kar nas pripelje do tretje kontrolne točke – koliko so stare police? Ali to pomeni, da moram deset let staro varčevalno/zavarovalno polico zapreti? Nikakor ne, ravno nasprotno. Takšna polica z leti vedno bolj varčuje, strošek zavarovanja pa je vedno nižji. Je pa res, da v večini primerov takšna polica potrebuje pomoč v obliki dodatne police za nekaj evrov na mesec, ki pa samo zavaruje. In skupaj sta potem zmagovalni tandem. Ali obstajajo slabe varčevalno/ zavarovalne police? Da. Obsta- jajo. Ali lahko sami ugotovite, da so slabe? Ne, ne morete. Za to vseeno potrebujete strokovnjaka, ki zna pogledati v zakulisje police in preveriti ustreznost dobe, skritih stroškov, dejanskih stroškov zavarovanj, predragih in premalo učinkovitih nezgodnih paketov, ki so velikokrat prilepljeni na takšne police, in še kaj. V vsakem primeru pa ta strokovnjak naj ne bo tak, kot Zelo nevaren je lažen občutek varnosti, za katerim tiči mnogo predrago in neučinkovito zavarovanje, katerega edina dobra lastnost je mastna provizija, ki jo je dobil agent. smo ga omenili v uvodu, da si bo le napolnil žepe. Da vam bo recimo namesto pečenke dal v pečico polnjenega piščanca, ne bo pa znižal temperature s 350 stopinj na 220, kjer dejansko tiči težava. No, zdaj pa si pomagaj, če si lahko. A si lahko? Absolutno da. Pojdite po drugo mnenje. Poskenirajte police in jih pošljite po elektronski pošti na več naslovov. Ali pa jih skopirajte in jih pošljite po navadni pošti. Že sam odziv bo povedal dovolj – če odgovora od »neodvisnih svetovalcev« sploh ne bo, je to že dovolj dober odgovor o samem agentu. Od tistih, ki bodo poslali odgovor, pa se lahko pričakuje kaj uporabnega. Morda se sliši malo filozofsko, ampak je zelo preprosto. In učinkovito. Pri nezgodnem zavarovanju pa je tako, da naj ne stane veliko več kot deset evrov na mesec in naj ima čim bolj pokrito invalidnost. Kaj to pomeni? Dobiti sto evrov za en odstotek invalidnosti pomeni, da invalidnost pač ni dobro pokrita. Kaj pa za 60 odstotkov invalidnosti? Izračunajte, koliko dobite invalidnine za vsak odstotek posebej. Navodila za to morajo biti napisana v splošnih pogojih. Moderna invalidska zavarovanja delujejo po principu progresije, ko se nam z višanjem odstotka invalidnosti viša tudi osnova za izplačano zavarovalnino. Vendar pa je včasih to tako zvito napisano, da se tudi agenti zmedemo, kaj s tem mislijo. Tako da toplo priporočam, da vzamete v roke list papirja in si zapišete, kakšna je zavarovalnina pri 10, 20, 30 in tako do 100 odstotkov invalidnosti. Nekateri svetovalci naredijo to namesto vas, le najti jih je treba. Pri zavarovanjih je pač tako – eno je prijazen, topel, domač in ustrežljiv agent, nekaj popolnoma drugega pa je potem to, kar pusti za seboj v obliki številk, odstotkov in členov na zavarovalni pogodbi. In da, svoje pogodbe lahko pošljete tudi nam. Pokličite in vprašajte Vid Grizila je ustanovitelj in direktor Izobraževalnega centra Finava (Finančna Varnost), ki deluje v sklopu Agencije za zavarovalno zastopanje Fundament. Je ekonomist in informatik, avtor mnogih računalniških analitičnih orodij za finančne in zavarovalne analize. Specializiran je za finančno zaščito in varno varčevanje, ljudem pa svetuje in pomaga že deset let. Izobraževalni center Finava deluje popolnoma brezplačno in je nastal zato, da ljudem približa koncept zavarovanj, tako da jih bolje poznajo in razumejo. Vprašanja o financah in zavarovalništvu za Vida Grizilo lahko pošljete na [email protected] ali na naslov našega uredništva ter na [email protected], z izobraževalnim centrom in vsemi njegovimi dejavnostmi pa se lahko seznanite na njegovi spletni strani www.icfinava.si.