ALI VESTE Previdno pri izbiri zavarovanja Zaradi vsesplošne krize se vse več ljudi sprašuje o nujnosti ali prekinitvi vseh mogočih zavarovanj, ki so na voljo na slovenskem trgu. Zmeda z zavarovalniško ponudbo in agenti sicer ni več tako velika, kot je bila pred leti, dokler zadeve niso regulirali, pa vendar še vedno po Sloveniji kroži kar nekaj »agentov« brez licence, ki skušajo ljudi prepričati o nujnosti kakega zavarovanja, vendar ne v njihovo, temveč v lastno korist. O razliki med dobrim in slabim agentom smo se pogovarjali z Vidom Grizilo, samostojnim finančnim svetovalcem in ustanoviteljem blagovne znamke Izobraževalni Center Finava (www.icfinava.si). Kako prepoznamo slabega zavarovalniškega agenta S lab agent največkrat nima niti licence niti dovoljenja za opravljanje zavarovalnega zastopanja, ki ju podeljuje Agencija za zavarovalni nadzor. Takih agentov je na trgu zelo veliko in ti po zakonu sploh ne bi smeli samostojno predstavljati zavarovalniške ponudbe, kaj šele sklepati pogodb. Zahtevajte torej, da vam pokaže svoj izvod obvestila, s katerim se mora izkazati po 217. členu zakona o zavarovalništvu. Na tem obvestilu so tri ključne informacije za identifikacijo agenta, ki stoji pred vami. To so najprej osnovni podatki o agentu, da vidite, kdo sploh je. Drugi podatek je njegova številka dovoljenja za opravljanje zavarovalnega zastopanja in datum, kdaj je to dovoljenje pridobil od Agencije za zavarovalni nadzor. In tretje, zelo pomembno, vidimo lahko, katero zavarovalnico ali agencijo sploh zastopa. Če zastopa agencijo, so zraven navedene še vse zavarovalnice, ki jih ima v ponudbi njegova agencija. Slab agent že takoj ob prihodu začne govoriti o nekem novem »fantastičnemu produktu«, medtem ko dober agent najprej vpraša po obstoječih zavarovalnih pogodbah, vaših željah in ciljih. Prvemu rečemo agent prodajalec, drugi pa se imenuje finančni svetovalec. Seveda sta oba prodajalca, vendar je razlika med njima v tem, da prvi večinoma niti ne pozna kaj več od produkta, ki ga je prišel prodajat, drugi pa ima dovolj znanja o potrebah ljudi in do- Vid Grizila bro pozna pestro ponudbo na trgu, da lahko svetuje celostno in učinkovito. Slab agent prekine obstoječe klasično življenjsko in sklene s stranko naložbeno zavarovanje. To zagovarja (zavaja) s tem, da pri klasičnem ni dobičkov (kar je popolna neumnost) in da je to zastarela zadeva. S tem stranko iz varnega objema garancije, ki jo zagotavlja zakon o zavarovalništvu, vrže na odprti trg borznega tveganja. V zadnjem času se pojavlja celo to, da so nekateri agenti še malo razširili svojo ponudbo in zraven prodajajo še zlato, pri tem pa gredo celo tako daleč, da si privoščijo neposredno primerjavo varnosti ene in druge oblike varčevanja. Slab agent prekine eno naložbeno zavarovanje in s stranko sklene drugo, češ da je boljše od prvega. Pri tem je njegovo edino vodilo prodaja novega zavarovanja, saj bi bilo za stranko veliko bolje, če bi ji samo zamenjal sklade in umaknil garancije (ja, prav ste prebrali – garancija nima v naložbenem zavarovanju kaj iskati). Sploh pa je naložbeno zavarovanje za stranko že v osnovi redko optimalna izbira, še posebej to velja takrat, ko je to njeno edino varčevalno zavarovanje. Slab agent bo svetoval predolgo zavarovalno dobo. Z nekom, ki ima na primer do odhoda v pokoj še 17 let, bo gladko sklenil pogodbo za 30 let. In če stranka vendarle protestira, da ne bi varčevala za svojo dodatno pokojnino še 10 let, ko bo že v pokoju, jo agent odpravi s puhlico, da bosta pač takrat znižala dobo in ne bo nobene škode. To je seveda debela laž, saj je bila škoda narejena že ob sami sklenitvi takšnega zavarovanja, krajšanje dobe pa potegne za seboj marsikaj, a nič dobrega. Doba varčevanja za pokojnino mora biti čim daljša, saj je tako varčevanje za dodatno pokojnino najlažje, v vsakem primeru pa se mora končati z letom upokojitve. Slab agent bo stranki svetoval previsoko letno premijo oziroma se ne bo oziral na finančno stanje zavarovanca. »Gospod, dajva midva zdaj kar na 100 evrov na mesec, potem bova pa že nižala, če bo treba …« Ni treba posebej poudarjati, da tudi nižanje premije prinaša stranki dodatne stroške. Premija naj bo optimalna – niti prenizka ni- ti previsoka. Možnost korigiranja premije navzdol je namenjena izrednim dogodkom in nepričakovanim finančnim pretresom, nikakor pa ne temu, da bomo enkrat višali, drugič nižali – kakor bo pač naneslo. Nižanje premije je za stranko varovalka, ne le možnost. Po nekaj letih se agent pojavi pri stranki z izgovorom, da so na trgu novosti, da je ponudba še boljša kot prej in da ji bo obstoječe zavarovanje znižal na minimum, recimo na 30 evrov, vso preostalo premijo, ki jo je stranka doslej plačevala za očitno dobro zavarovanje, pa bo zdaj preusmeril v novo, še boljše zavarovanje. V tem primeru bo stranka zopet plačala stroške znižanja premije in stroške za novo pogodbo. Pa lep pozdrav, se vidimo spet čez nekaj let. Slab agent neutemeljeno blati zavarovalnice in obstoječa zavarovanja, zato da bi stranka prekinila staro in sklenila novo zavarovanje. Pri tem ne izbira sredstev niti besed, svojih trditev ne argumentira, velikokrat laže in se izogiba konkretnim dokazom za svoje trditve. Dober agent jasno pokaže, zakaj in v čem obstoječa rešitev ni dobra. Svojim varovancem podrobno razloži stroške, ki bodo nastali pri spremembi zavarovanja, in se izogiba nekorektnim sodbam o tem, katera zavarovalnica je dobra in katera ne. (th) Če boste nasedli slabemu agentu, se bo zaradi zaslužka z vami na koncu smejal on, vi pa boste imeli slabo, slabše kot prej ali pa celo neprimerno zavarovanje. 55