SMERNI CEI NBONTON PI SNEKOMUNI KACI JE Zal ož baFor um Medi ad. o. o. www. z f m. si Stran 1 Poslovni dopis je vizitka pošiljatelja 3. Smernice in bonton pisne komunikacije 3.1 Poslovni dopis je vizitka pošiljatelja Poslovni dopis »Branje človeka izpopolnjuje, razpravljanje ga pripravi, pisanje mu da natančnost.« Francis Bacon Cilj Dopis naj bo formalno in vsebinsko brez napak. Nevarno prepričanje: • Ne znam pisati dopisov, ker je jezik zapleten. 12/11 Jezik je naš vsakdan, ki živi v pisni in govorjeni obliki, utrjuje zavest o jezikovni pripadnosti na določenem območju, v njem se poimenuje vse, kar ustvarja naša družba. Za jezikovno pravilnost in bogatenje besednega zaklada pa skrbijo književniki, prevajalci, novinarji, pisci strokovnih in drugih besedil, ki so tudi najpogostejši ustvarjalci in uporabniki knjižnega jezika. S svojim živim, dejavnim odnosom in kritičnostjo so pomembni ustvarjalci jezikovne kulture. Jezik razvija in prilagaja svoje izrazne možnosti namenu sporočila, okoliščinam, v katerih se kaj sporoča, in naslovniku, ki mu je sporočilo namenjeno. Zato uporablja obstoječa jezikovna sredstva in po potrebi poišče tudi nova. Jezikovna pravilnost 3.1 3.1 Stran 2 Poslovni dopis je vizitka pošiljatelja Kako se znebiti strahu pred pisanjem? Ali uporabiti vejico, klicaj, piko? Kako oblikovati misel, sporočilo, dogodek? Naše sporočilo je namenjeno posamezniku, skupini oseb (javnosti), poslovnim partnerjem, uradni ustanovi. Pisec besedila mora vedeti, ali je njegovo sporočilo zasebno, poslovno ali umetniško. Zanemarili bomo zasebno in umetniško sporočanje ter se posvetili obliki in značilnostim poslovnega in uradovalnega jezika. Strokovno taka besedila spadajo med funkcijske zvrsti, kamor uvršča pravopis jezik praktičnega sporazumevanja, strokovni jezik raznih vrst, publicistični in umetnostni jezik1. Ogledali si bomo nekatere značilnosti poslovnega in uradovalnega dopisovanja, ki je morda dolgočasno in suhoparno, vendar pa je nujno in pomembno za poslovanje in uradovanje. Značilnosti poslovnega dopisa so: kratkost izražanja, natančnost, jasnost, gospodarnost. Povedi so kratke, brez nepotrebnih mašil in čustvenosti, ponavljanja, vendar so dopisi formalno vljudni. Pravopisna pravila Ugled podjetja SP, Pravila, Ljubljana 1994, 12/11 1 Ne smemo pozabiti na upoštevanje pravopisnih pravil, saj ni vseeno, kje stoji vejica ali pika, kdaj je treba pisati veliko začetnico. Vsebinsko in jezikovno pravilen poslovni dopis bo povečal ugled podjetja ali posameznika. Dopisovanje je pomemben del dokumentacije v podjetju, ki pomaga tudi pri razčiščevanju nejasnosti, pri raznih nesporazumih ali sporih, lahko tudi na sodišču. Stran 3 Poslovni dopis je vizitka pošiljatelja 12/11 Pomnite: • Dopis naj bo tako dober, da ga bodo drugi uporabili za predlogo. Pomnite 3.1 Stran 4 Poslovni dopis je vizitka pošiljatelja 12/11 3.1 Stran 1 3.2 Zgradba in oblika poslovnega dopisa 3.2 Zgradba in oblika poslovnega dopisa »Izobrazba ni pomnjenje, je vedenje, kje poiskati, kar želiš vedeti, in je vedenje, kako uporabiti novo znanje.« William Feather Cilj Predstavitev splošne zgradbe dopisa in primerov različnih dopisov, ki so potrebni za komunikacijo v raznovrstnih okoliščinah. Pri pisanju dopisov se večkrat znajdemo v zagati. Ne da bi bilo to posebno težko opravilo, je pa zamudno, in če vmes še pozabimo, kakšna je zgradba (recimo, kje je naš naslov in kje prejemnikov, kam postavimo datum itd.), nam lahko en dopis vzame celo dopoldne. Cilj tega poglavja v priročniku je predstavitev neke splošne zgradbe dopisa in primerov različnih dopisov, ki so potrebni za komunikacijo v raznovrstnih okoliščinah. Zgradba bo vedno ostala bolj ali manj enaka, razlike med dopisi pa nastanejo, ko se lotimo dopisov za specifične primere – tisti, ki so namenjeni zaposlovanju oz. vabilu kandidata na razgovor, so drugačni od na primer tistih, ki jih pišemo kot odgovor na pritožbo. Ta prikaz razlik v finesah, ključnih stavkih in izrazih vam bo pomagal pri pisanju še tako neprijetnih in duhamornih pisem. Kar lahko postane že malo zabavno. Nevarna prepričanja: 12/11 • Pomembno je, da sporočim, in ne toliko, kako sporočim. Kako bi se počutili, če bi vam nekdo na Pisanje dopisa 3.2 Stran 2 Zgradba in oblika poslovnega dopisa pritožbo odgovoril z vljudnimi besedami, vendar z izredno zategnjenim tonom? Verjetno kot da ste mu zadnja stranka na svetu, s katero se še želi ukvarjati. Ali da vas na hitro odslovi, vas naziva kar z imenom, uporablja sleng in smeške? Ne ravno resno, preveč na osebnem nivoju in včasih tudi tako blizu, da imate občutek, da vas lahko nekam pošlje. Pomembno je, kako sporočamo! E-pošta Formalne oblike dopisov • V e-pošti nihče ne gleda slovničnih napak in jezika. Res se v elektronski pošti pogosteje pojavljajo jezikovni škratje, kar je posledica hitrega odgovarjanja na pošto in ker pozabimo še enkrat natančno pregledati, kaj smo zapisali. Na drugi strani dobi bralec občutek, da si zanj niste vzeli niti minute časa, da bi pregledali, kaj mu pošiljate, poleg tega se zna kdaj tudi vprašati, ali ste polpismeni. Tega vtisa pa nihče ne želi narediti o sebi, kajne? • Formalne oblike dopisov nihče več ne uporablja. Uporaba e-pošte, Facebooka, Twitterja in drugih komunikacijskih kanalov je resda preplavila svet, vendar ima formalni dopis še vedno večjo težo. Že zaradi zgradbe same je dopis bolj pregleden, pravila redosleda misli pa nam besedilo zavijejo v smiselno celoto. 12/11 Bonton • Pomembna je hitrost, ne vljudnost. Seveda je hitrost pomembna, v današnjem času je takojšen odziv velika prednost. Vendar pa nas to nikakor ne opravičuje pred izbiro jezika in tona, ki sogovorniku izrazita naše spoštovanje. Ohraniti je treba vsaj osnovno mero bontona, saj komunikacija tako ostane na višjem, bolj spoštljivem in človeškem nivoju. Stran 3 3.2 Zgradba in oblika poslovnega dopisa 12/11 • Vljudnost v pisanju je navadna osladnost. Vljudnost je že v vsakdanjem življenju nekaj, kar nam ne bi smelo biti vprašljivo. Je osnova bontona, komunikacije s sočlovekom, izraz spoštovanja. Pri pisni komunikaciji je ravno tako pomembna kot pri verbalni in neverbalni in ne predstavlja osladnosti, če le ne pretiravamo s posladkanostjo, ki je tudi sami nikoli ne uporabljamo. Vljudnost 3.2 Stran 4 12/11 Zgradba in oblika poslovnega dopisa Stran 1 3.2.1 Vsak začetek je težak – kako si ga olajšamo? 3.2.1 Vsak začetek je težak - kako si ga olajšamo? Pisanje poslovnih dopisov ni ravno najzabavnejša stvar na svetu. Pa tudi posebno kreativna ni, saj smo omejeni z določenim okvirjem pravil in postopkov, ki se jih moramo držati, da je poslovno pismo smiselno, pregledno in doseže svoj namen. Še vedno pa so dopisi izredno pomemben del komuniciranja v poslovnem svetu, saj so pogosto močnejši od izgovorjene besede – na dopise se lahko sklicujemo, jih hranimo kot dokazno gradivo in navsezadnje je pogosteje tisto, kar je napisano, bolj premišljeno in bolje izraženo kot izgovorjeno. Poslovni dopis pa je tudi pisno sporočilo, ki že na prvi pogled poda celostno podobo pošiljatelja. Čeprav so poslovna pisma formalna oblika komunikacije in zato zahtevajo uporabo določenih pravil, ni nikakršne potrebe po suhoparnem jeziku. Poskušajmo biti kratki, jedrnati in hkrati pustiti svoj pečat. Izdelava načrta Torej, kako se lotimo pisanja poslovnih pisem? Pomaga, če si najprej naredimo načrt. Tu je nekaj smernic, kako razmišljati: 12/11 • Vprašajmo se, zakaj pišemo dopis. Se zahvaljujemo, pritožujemo, poskušamo koga prepričati o nakupu, vabimo na sestanek, se pogajamo? • Komu je dopis namenjen? Od medsebojnega odnosa med naslovnikom in pošiljateljem je odvisno, kakšen ton bomo izbrali in kako formalni bomo. Če tistega, ki mu pišemo, dobro poznamo, Poslovni dopis Celostna podoba pošiljatelja 3.2.1 Stran 2 Vsak začetek je težak – kako si ga olajšamo? lahko pišemo v bolj sproščenem tonu, način komunikacije pa je odvisen tudi od položaja prejemnika, njegove izobrazbe in motivacije (kaj bomo napisali, da nam bo odgovoril). • Kakšen je naš cilj? Ko imamo pred seboj jasen cilj, bo naše pismo imelo težo, bo bolj odločno in prepričljivo. Žargon Izbira pravih besed in načina • Najboljši recept je – bodimo optimistični, ne glede na okoliščine. • Stavek začnimo s pozitivno izjavo, četudi nekoga zavračamo, se pritožujemo ali opozarjamo. S pozitivnim začetkom ublažimo udarec nelagodnega sporočila, hkrati pa že tako ali tako nadaljevanje jasno sporoči naš namen pisanja. • Ne pišimo v afektu, saj se to redko izide dobro. Raje se pred pisanjem umirimo in premislimo. • Bodimo jasni, jedrnati in odločni. Mlačna in neodločna besedila ne naletijo na odziv, ki bi si ga želeli, in pogosto ima prejemnik občutek, da mu z leporečenjem krademo čas. • Uporabljamo tvornik, ne trpnika. • Izogibamo se žargonu. 12/11 Izbira pravih besed Stran 1 Zgradba dopisa 3.2.2 Zgradba dopisa Nasvet: Najlažje je začeti pri že oblikovanih predlogah. To pomeni, da ima dokument že v osnovi glavo in nogo s podatki podjetja (pošiljatelja). Če predloge še nimamo, nam pri izdelavi lahko pomagajo oblikovalci, ki so izdelali logotip ali oblikovno zasnovali vizualno podobo za podjetje (predloge so ponavadi vključene v izdelavi celostne podobe), oziroma jo naredimo sami. Prednost predloge je, da se pošiljatelju ni treba ukvarjati z vprašanji, kako sestaviti glavo dopisa, in se lahko osredotoči le na vsebino. Zgradba dopisa Oblikovana predloga Če predloge nimamo, napišemo svoje (pošiljateljeve) podatke sami. Pošiljateljevi podatki (glava dopisa) Glava vsebuje pošiljateljeve podatke in je na vrhu dopisa. Obsega: • ime podjetja in njegovo pravnoorganizacijsko obliko (npr. d. o. o., d. d.), • znak (logotip), • glavno dejavnost (npr. svetovanje, trgovinsko podjetje), • sedež (ulico in hišno številko), • poštno številko in pošto, • številko poštnega predala (p. p.), • številko telefona, • številko telefaksa, • elektronsko pošto in/ali naslov spletne strani. 12/11 Za posamezno enoto ne postavljamo ločil, poskušamo se držati zgornjega vrstnega reda in številke telefona in faksa ter elektronsko pošto vedno napišemo kot zadnje podatke v glavi. Z veliko začetnico pišemo le lastna imena in prvo besedo v glavi (če ni lastno ime). Pošiljateljevi podatki 3.2.2 3.2.2 Stran 2 Zgradba dopisa Prejemnikovi podatki Prejemnikovi podatki Podatki o prejemniku so bodisi pod glavo (torej na levi strani dokumenta) bodisi na desni, vendar le če uporabljamo posebno ovojnico, ki ima prozorno okence na desni strani. Podatki obsegajo: • naziv pravne osebe oz. ime in priimek fizične osebe, • ulico in hišno številko, • poštno številko in pošto. Pošta Slovenije navaja priporočila za pravilno naslavljanje, kar običajno v praksi pomeni, da med ulico in pošto naredimo razmik. Na spletnih straneh Pošte Slovenije se je vredno pozanimati o pravilih, saj lahko napačno oblikovan naslov povzroči vračanje pošte. Kraj in datum Vsebina poslovnega pisma Vsebina je razdeljena na pet delov: naslov, uvod, jedro, zaključne besede in podpis. Dodatni deli dopisa so morebitne priloge. Pojdimo od začetka. Naslov Začnemo lahko z besedami Zadeva ali napišemo celoten naslov, kjer je na kratko opisana vsebina pisma. Naslov podčrtamo. Vsebina Vsebino sestavljajo trije ključni elementi: • prvi odstavek je uvod, kjer napovemo, o čem bomo pisali, oziroma se v njem sklicujemo na 12/11 Vsebina poslovnega pisma Stran 3 3.2.2 Zgradba dopisa predhodni dopis ali drugo vrsto komunikacije (kot smo se dogovorili po telefonu; zahvaljujemo se vam za poslano ponudbo ipd.); • jedro je bistvena sestavina pisma, v kateri je zavzet osrednji del dopisa. Če moramo prejemniku posredovati več sporočil, besedilo oblikujemo v več odstavkov, saj večji odseki besedila odvračajo od branja. Poleg tega oblikovna smiselna razdelitev naših misli daje besedilu zaokrožen in preglednejši pogled; • vljudnostna fraza ali pozdrav. Podpis in žig Podpis in žig S podpisom pošiljatelj potrdi, da se z zgoraj napisano vsebino strinja in zanjo prevzema materialno in moralno odgovornost. Pri podpisu najprej napišemo funkcijo, spodaj ime in priimek, pod njim pa sledi še lastnoročni podpis. Dovoljen je tudi obrnjen vrstni red, torej natipkana ime in priimek, nad njima lastnoročni podpis, pod njima funkcija. Žig uporabljamo, če podjetje posluje z žigom, ne pomeni pa več potrditve originalnosti vsebine in podpisa ter se v praksi postopoma opušča. Vlogo žiga je počasi prevzel logotip, ki je v predlogi (glavi) dopisa. Priloga poslovnega pisma 12/11 Prilogo navedemo v dopisu takrat, ko obstaja. Lahko je pisni sestavek (npr. življenjepis, prijava, cenik, grafikon ipd.) ali fizični predmet (npr. vzorec blaga). Priloga je dodatek k dopisu, s katerim želimo dopolniti ali dodatno pojasniti že napisano. Priloga poslovnega pisma Stran 4 Zgradba dopisa Priloga je vrstico ali dve nižje od podpisa. Če je prilog več, jih vsebinsko označimo in nanizamo po alinejah, pišemo z malo začetnico brez ločil. Kadar smo že v jedru dopisa jasno omenili priloge, tu le označimo s številom (npr. Priloge: 3). Priloge so zložene v ovojnici ali pri temeljnem dokumentu v takšnem vrstnem redu, kot je omenjen v dopisu. 12/11 3.2.2 Stran 1 3.2.3 Vrste dopisov 3.2.3 Vrste dopisov Dopisi pri zaposlovanju Dopisi pri zaposlovanju Vabilo na razgovor, ponudba za zaposlitev in odklonitev prošnje za zaposlitev Preden na razgovor povabimo kandidate, ki smo jih izbrali v ožji krog najustreznejših, si vzamemo čas in pregledamo vse prijave. Kandidati bodo v vsakem primeru pričakovali odgovor, naj je to vabilo na razgovor ali odklonitev prošnje za zaposlitev. Če se je za odprto delovno mesto prijavilo več kandidatov in bi želeli vplivati na razpored razgovorov, v dopisu določimo datum, uro in kraj razgovora ter prosimo kandidata, da termin potrdi. Prednosti pisnega načina: • dopis je kratek, bistvene sestavine so tri (kraj, datum in ura sestanka), • enako osnovo dopisa lahko uporabimo pri vseh kandidatih, • hitreje in enostavneje se dogovorimo za termine, • lažje naredimo urnik po terminih, ki jih določimo sami, • če pozabimo, kdaj smo se dogovorili za razgovor, lahko vedno preverimo v zapisanem. 12/11 Zgradba vabila na razgovor: • v uvodu se zahvalimo za kandidatov dopis, v katerem je povpraševal po določenem delovnem mestu ali se je nanj prijavil, • v jedru konkretno odgovorimo na prošnjo, • končamo lahko z besedami »s spoštovanjem« ter se spodaj podpišemo in navedemo našo funkcijo v podjetju. Vabilo na razgovor 3.2.3 Stran 2 Vrste dopisov Druga možnost je, da kandidata povabimo, naj nas pokliče po telefonu, da se uskladimo in dogovorimo za termin, ki bo obema najbolj ustrezal, vendar pri tem obstaja več slabosti: • po telefonu se lahko narobe razumemo ali slabo slišimo in hitro zamešamo uro in datum, • med pogovorom nas lahko kaj zmoti in si pozabimo zapisati dogovorjeni sestanek. Prednost telefonskega komuniciranja je, da že po glasu, načinu komunikacije, tonu in izražanju dobimo prvi vtis o kandidatu. Ponudba za zaposlitev Zgradba ponudbe za zaposlitev Ponudba za zaposlitev je napisana po tem, ko smo s kandidatom že opravili razgovor in ga uvrstili v najožji izbor. Dopis naj vsebuje: naziv delovnega mesta, ime delodajalca, datum nastopa dela, višino plače, delavnik, količino dopusta, ime in funkcijo nadrejenega, odpovedni rok, podatke o pokojninskem zavarovanju, dodatne ugodnosti. Priložen je lahko osnutek pogodbe o delovnem razmerju. V zaključnem stavku pozovemo kandidata, da sprejme delovno mesto, npr. »s podpisom priložene kopije sprejemate ponudbo«, ali ga povabimo na pregled in podpis pogodbe. Zgradba odklonitve prošnje za zaposlitev Kadar se na razpis prijavi veliko kandidatov in smo že naredili ožji izbor najprimernejših za delovno mesto, je pošteno, da napišemo dopis tudi tistim, katerih prošnjo odklanjamo. Kandidat se je potrudil in vložil kar nekaj časa v sestavo prošnje, zato si zasluži spoštljiv in vljuden odgovor. 12/11 Odklonitve prošnje za zaposlitev Stran 3 Vrste dopisov Odgovor naslovimo z na primer »spoštovani gospod Kranjc«, kjer navedemo točen priimek in po možnosti ime. Nato se z enim stavkom v uvodu zahvalimo za prejeto prijavo, v jedru pa v dveh do treh stavkih na kratko in vljudno pojasnimo, zakaj je kandidat zavrnjen. V zaključku besedilo pospremimo s ponovno zahvalo, na primer »hvala za zanimanje, ki ste ga pokazali za naše podjetje«, in končamo s spoštovanjem. Dopisi kupcem Dopisi kupcem Odgovori na povpraševanja/ponudbe Uvodoma se z enim stavkom zahvalimo za povpraševanje. Jedro naj vsebuje kratke in jasne odgovore na vprašanja, ki jih je stranka zastavila, in poziv, naj se oglasi, če se bodo pojavile še kakršne koli nejasnosti. Odgovorom na povpraševanja lahko dodamo priloge, kot so na primer katalog izdelkov, reklamna brošura, cenik ipd., da stranka lahko naše izdelke podrobneje prouči. Opravičilo Včasih se zgodi, da stranki po pomoti pošljemo kaj, kar ni namenjeno njej, včasih stranke opozorijo na svoje nezadovoljstvo, ki je nastalo po naši krivdi. V takšnih primerih je prav, da se opravičimo, hkrati pa ohranimo dostojanstvo in ugled. 12/11 Ko se za kaj opravičujemo, se hitro zgodi, da izpademo patetični ali klečeplazimo. Izogibajmo se raje stavkom, kot so »ponižno se vam opravičujem«, in jih nadomestimo z izrazi »zelo mi je žal«, »opravičujem se za neljubi dogodek«, »dovolite, da pojasnim okoliščine, ki so privedle do nepričakovanih težav« ipd. Opravičilo 3.2.3 Stran 4 Vrste dopisov Odgovori na pritožbe (opisani v 3.2.4. poglavju) Izterjava dolgov Izterjava plačila Izterjava plačila je nehvaležno in pogosto frustrirajoče delo, saj se stranke včasih poskušajo izogniti plačilu, drugič preizkušajo meje našega potrpljenja ali pa zavlačujejo. Dopis, v katerem terjamo dolg, bo tudi dokaz, da smo stranko na dolg opozorili in jo pozvali k plačilu do določenega roka. Pomembno je vedeti: • da moramo izbrati pravi ton, • da lahko s spodbudami in svarili pospešimo potek dogodkov, • da moramo ves čas ostati vljudni in spoštljivi. Prijazno opominjanje 1. Prijazno opominjanje Začnimo z nevtralnim tonom in prijazno vprašajmo, ali je morda nastal kak zaplet, da plačila še nismo prejeli. S tem izzovemo pojasnilo in vzroke za neplačilo. V nadaljevanju pozovemo stranko, naj čim prej poravna dolg in se ob kakršnih koli vprašanjih obrne na nas (tako bomo dali stranki občutek, da na drugi strani stoji človek in ne stroj ter se lahko s težavo obrne na nas). Opomin za plačilo 2. Drugi opomin, spodbuda in svarilo Če je neplačevanje prišlo tako daleč, da moramo stranko ponovno pozvati k plačilu, ji napišemo drugi opomin. Uvodni odstavek naj vsebuje največ tri stavke, v katerih pojasnimo, da plačila kljub že poslanemu opominu še vedno nismo prejeli. V jedru odločno zahtevamo plačilo in navedemo višino zneska in datum, do katerega naj bo izvedeno, ter opozorimo, da bomo po tem datumu ukrepali drugače (tudi 12/11 3.2.3 Stran 5 Vrste dopisov povemo, kako). Končamo lahko s stavkom »v pričakovanju plačila vas lepo pozdravljam« ali le »s spoštovanjem«. 3. Sodni postopek Nekatere stranke se do zadnjega izogibajo poravnavi dolga. Potem ko smo jih že večkrat opozorili in pozvali k plačilu in še vedno nismo dobili tistega, kar smo želeli, stvari predamo pravni službi. Dopis, ki vsebuje uradno obvestilo o naših namenih sprožitve pravnega postopka, je zadnji korak, ko je razmerje že povsem propadlo in je prepustitev odločitve na sodišču neizbežna. Sodni postopek Stranki v dopisu jasno povemo, da nadaljnjih opozoril ne bo, in navedemo, da če v določenem roku ne bo v celoti poravnala dolga, bomo za poplačilo vložili zahtevek na sodišču. Nasvet: Da bi se na sodišču izognili raznim izgovorom dolžnikov (recimo da o sprožitvi postopka terjatev niso bili obveščeni), se lahko v dopisu zavarujemo s tem, da navedemo, koliko opominov smo že poslali, kdaj smo jih poslali in kaj smo od stranke zahtevali. Dopisi dobaviteljem Dopisi dobaviteljem Dobavitelje je včasih treba držati »na kratko«. Pogosto se moramo pogajati za cene, prevoz, dobavne roke in popuste, zato mora tudi poslovni dopis vsebovati jasno sporočilo, kaj od prejemnika želimo. 12/11 Pogajanja Dopis se lahko začne s čisto prijateljskim, sproščenim tonom, na primer »z veseljem sporočam, da je prodaja blaga v zadnjem mesecu narasla, zato bi potrebovali dodatne surovine«. To bralca dvigne, zato se lahko v Pogajanja 3.2.3 3.2.3 Stran 6 Vrste dopisov nadaljevanju začnemo pogajati z opozorilnim tonom, na primer »rad/a bi ob tej priložnosti še omenil/a, da so vaše cene surovin že presegle cene konkurence, in ker z vami še želimo sodelovati, bi bil/a zelo hvaležen/hvaležna, če bi premislili o spustu cen«. Omenimo tudi, da so cene za nas pomemben dejavnik pri nakupu, in opozorimo, da bomo drugače primorani kupovati pri konkurenci. Prijazno in vljudno dobavitelja stisnemo v kot. Dopis lahko napišemo tudi, ko prosimo za rabat. Pogajanja za popuste so velikokrat naporna, saj dobavitelj predlaga najmanjši možni popust, mi pa se borimo za čim večjega. Ponavadi smo popuste in cene dobavitelju omenili že prej, zato ga v dopisu le opomnimo na to možnost in predlagamo rabat, ki nam ustreza. Upajmo si iti dlje, saj lahko pričakujemo, da se bomo srečali šele na pol poti! Bodimo vljudni, vendar trdni in odločni. Povpraševanje za ceno Recimo, da od dobavitelja želimo izvedeti cene za določen zapleten proizvod. V tem primeru raje kot golo naštevanje določenih specifikacij uporabimo tabelo, ki je bolj pregledna in bo dobavitelju omogočala, da bo lažje razbral vse točke in težje izpustil kakšen podatek. V dopis napišemo tudi, do kdaj naj nam sporočijo cene (z navedbo datuma). 12/11 Povpraševanje za ceno Stran 1 3.2.4 Pritožbe in odgovori nanje 3.2.4 Pritožbe in odgovori nanje Kako napišemo pritožbo? Tudi pritožbe ni lahko napisati, ne da bi ob tem čutili jezo, razočaranje in kup drugih čustev, ki nas silijo k pisanju v afektu. Ton in način, ki ju bomo izbrali pri pisanju, sta odvisna od predmeta pritožbe, koliko smo oškodovani, kako nas je osebno in poslovno prizadelo ter podobnih dejavnikov. Pravila osnovanja pritožb so podobna kot sestavljanje neprizadetega dopisa, s tem, da je tu prisoten še čustven naboj. Časovni pritisk nas sili, da se pritožimo v roku določenih dni oziroma dokler je še aktualno in lahko pritožba še pade na plodna tla. Ne glede na to, kako prizadeti smo in kako kratek čas imamo za odziv, pa se vselej najprej umirimo in si z osnutkom odgovorimo na naslednja vprašanja: Na kaj se pritožba nanaša? Kaj želimo z njo doseči? Komu je namenjena? Cilj naj bo v bralcu izzvati pozitiven odziv, da bo bolj dovzeten za našo pritožbo! V uvodu na kratko pripravimo teren. Lahko se zahvalimo za opravljeno storitev, dostavljeno blago ipd., četudi bo to glavni predmet naše pritožbe. 12/11 V jedru nadaljujemo z opisom težave in primerjamo to, kar nam je bilo obljubljeno, s tem, kar smo dobili. Če je bil dogovor določen pisno (npr. v pogodbi), se sklicujmo na točno določeno poved iz pisnega dogovora. Poudarimo, da je brezhibno opravljeno delo za naše poslovanje izjemnega pomena, saj se bo bralec z našo zagato lahko poistovetil in nas bolje razumel. Pritožba 3.2.4 Stran 2 Pritožbe in odgovori nanje Končamo z mislijo, ki je glavni cilj naše pritožbe – »ker se niste držali naših dogovorov, vam moramo pošiljko žal zavrniti« ali bolj prijazno »zaradi želje, da ohranimo naše poslovno sodelovanje v dobrih odnosih, vas prosim, da odpravite nastalo napako«. Spoštljivo in vljudno se nato poslovimo. Kako odgovorimo na pritožbo? S pritožbo se lahko spoprimemo na različne načine, odvisno od tega, kaj je predmet pritožbe. Uvod Odgovor lahko začnemo z opravičilom, obžalovanjem, zahvalo za poslan dopis, razumevanjem. Predvsem začnemo vljudno in s pozitivnim tonom, s čimer se izognemo zaostritvi zapleta in ublažimo komunikacijo. Nikakršne potrebe ni, da bi se prepirali, če lahko rešimo kot ljudje, s prijaznostjo. Jedro V jedru navedemo argumente stališč in ugotovitve glede okoliščin pritožbe. Ker smo obžalovanje oziroma opravičilo uporabili že v uvodu, tega v jedru ne ponovimo, temveč lahko ugotovitve začnemo z izjavo: »po tehtnem premisleku …«, »na podlagi teh dejstev…« . S pomočjo tega sloga pripravimo bralca na naslednje argumente, hkrati pa mu dajemo vedeti, da smo si vzeli čas in premislili o njegovi pritožbi. Z argumentiranjem stališč bralcu pojasnimo svoje nestrinjanje s pritožbo, ki ga lahko podpremo z dokaznim materialom (navodili za uporabo izdelka, členom pogodbe, pisnim dogovorom ipd.). Ponudimo rešitev! Kadar je to mogoče ali pa si želimo s tistim, ki se je pritožil, rešiti zaplet, ne da bi bil pri 12/11 Odgovor na pritožbo Stran 3 3.2.4 Pritožbe in odgovori nanje tem kdor koli oškodovan, lahko predlagamo rešitev zagate, na primer »predlagam, da si stroške prevoza razdelimo« itd. Nasvet: nagla zavrnitev v prvem odstavku bralca takoj podre. Prvi stavek naj bo pozitivno naravnan, jedro naj bo konkretno - postavimo se zase ter bodimo odločni in vljudni. Zaključek Opravičili smo se, pojasnili tudi, zdaj se le vljudno poslovimo in pospremimo stavek z zagotovilom ali upanjem v nadaljnje sodelovanje. Lahko končamo z izjavo, kot je »če se bo to ponovilo, mi, prosim, takoj sporočite in nemudoma bom ukrepal/a« ali »če boste imeli še kakšno vprašanje, prosim, kontaktirajte …« ali »poskušali bomo najti ugodno rešitev« itd. 12/11 V tem poglavju sta obravnavani obe strani pritožbe kako napisati pritožbo, da bi dobili, kar želimo, in kako se nanjo odzvati, da ostanemo verodostojni in neoškodovani. Zanimivo je, da se zaradi čustev lahko spremeni celoten potek pogovora in se na koncu nič ne reši, pa še zamer imamo cel kup. Čustva raje izražajmo ob drugih priložnostih in upoštevajmo, da se ljudje (ponavadi) ne lotijo pisanja pritožb, če jih v resnici nekaj ne zmoti. 3.2.4 Stran 4 12/11 Pritožbe in odgovori nanje Stran 1 3.2.5 Dopisi v podjetju 3.2.5 Dopisi v podjetju Dopisi v podjetju Poslovna pisma niso namenjena le komunikaciji z zunanjimi parterji, ampak veljajo tudi kot sredstvo sporočanja v podjetju, med sodelavci, oddelki itd. Poudarila bi najpogostejše dopise, ki so lahko s kančkom domišljije duhoviti in sproščujoči. Obvestila zaposlenim Obvestila zaposlenim Redko so danes obvestila zaposlenim še tiskana na papir, zato spodnji nasveti veljajo bolj za pisanje dopisov v elektronski obliki. »Obveščam vas«, »posredujem v vednost« in podobni stavki so najbolj klasični pri dopisih sodelavcem. Če ne želimo delovati zategnjeni ali do konca zdolgočaseni, lahko obvestilo popestrimo s kakšno mislijo ali pripnemo duhovito ali motivacijsko sliko. Motivacijska sporočila So vedno dobrodošla! Naporno delo in kdaj pa kdaj slabši izidi nas utrujajo, zato je že pisanje takšnih sporočil oblika samomotivacije, zaposlenim pa da krila, novo energijo in zagon. Pomembno je najprej spet poudariti cilj naloge, projekta, poslovanja. Cilj je tista luč na koncu tunela, na katero včasih zaradi motenj kar pozabimo, zato se moramo spomniti na to, za kaj delamo! Poudarimo, kaj nam prinese dosega cilja, vživimo se v to, kakšno zadovoljstvo nas čaka in kako bomo nagrajeni. 12/11 V motivacijskih sporočilih zaposlene pohvalimo za dobro opravljeno nalogo, se jim zahvalimo za vložen trud. Besede »smo enkraten tim«, »čestitam za odlično Motivacijska sporočila Stran 2 Dopisi v podjetju reševanje zapleta«, »dajmo vse od sebe« so čarobne in delujejo takoj! Uporabite tudi več besed, kot so »smo« in »mi«, da poudarite, da ste tudi vi del tima in vam je ravno tako mar za uspeh kot njim. Vabila na sestanek Vabila na sestanek Vabilo naj vsebuje naslednje elemente: • namen oz. vzrok sestanka, • dnevni red sestanka s ključnimi temami; najlažje in najbolj pregledno jih vključimo v alineje, • točen datum, uro in kraj sestanka. Če sestanek ni izključno informativne narave (na katerem na primer samo obveščamo zaposlene o nekem poteku dogodkov), je priporočljivo, da vključimo v dnevni red sestanka tudi ideje, želje in predloge zaposlenih. Če se morajo zaposleni na sestanek pripraviti ali od njih to pričakujemo, jim sporočimo dovolj vnaprej. Upoštevajmo, da je poročilo ali ideje, ki jih morajo pripraviti, dodatna naloga poleg njihovega vsakdanjega dela, zato je korektno, da jim damo dovolj časa, da si načrtujejo delo po svoje. Pomnite Pomnite: • Pišimo optimistično in dobrovoljno. Kot smo lahko opazili, se tudi najbolj neprijetna pisma lahko izrazijo s pozitivnim tonom, ki tako pisatelja kot bralca postavi v kakovostnejšo raven medsebojnega odnosa in komunikacije. Naj pozitiven pogled na svet in vsakdanje dogodke postane odraz nas samih tudi v naših pismih! 12/11 3.2.5 Stran 1 Poslovna čestitka 3.2.6 Poslovna čestitka »Kapljica medu začini morje žolča.« Istrski izrek Lepo vedenje in pozornost do prijateljev, znancev in poslovnih partnerjev od nas zahteva, da voščimo, čestitamo za osebni uspeh, srečo, rojstni dan, praznike ipd. V teh hitrih časih zelo redko pišemo, pa še takrat največkrat po ustaljenih obrazcih, zato smo pogosto v zadregi in tuhtamo, kako napisati nekaj takega, da ne bo preveč vsakdanje ali preveč osebno. Pri pisanju poslovne čestitke moramo upoštevati nekaj pravil: 1. Čestitka je brez pripisov, opomb in prilog. 2. Besedilo naj bo napisano lastnoročno, s tem izrazimo spoštljiv odnos do naslovnika. 3. Poslovnim partnerjem se podpisujemo z imenom in priimkom, znancem pa samo z imenom. 4. Nekatere voščilnice imajo že napisano besedilo. Takim dodamo še kakšno prijazno besedo in se podpišemo. 5. Lahko izbiramo med voščilnicami, ki jih izdajajo dobrodelne organizacije, društva, domača in mednarodna združenja. Tako tudi mi nekaj prispevamo takim ustanovam. Voščilnice pa v zadnjih letih ogrožajo kratka telefonska sporočila in virtualne voščilnice, poslane po elektronski pošti. Tako večkrat virtualne voščilnice z enako vsebino krožijo po spletu in lahko dobite enako voščilo od različnih poslovnih partnerjev. 12/11 Kadar želite sami napisati voščilnico poslovnim partnerjem, s katerimi že dolgo sodelujete in jih poznate, potem je vaše sporočilo lahko tudi malo bolj osebno, morda humorno. Kanček osebnega lahko še dodatno utrdi vaše poslovne stike. Poslovna čestitka 3.2.6 Stran 2 Poslovna čestitka Ko boste začeli razmišljati o sestavljanju čestitk, se tega ne lotite z odporom, vzemite si dovolj časa, razmislite in pišite. Ne čakajte na zadnji teden pred prazniki, takrat samo še odlagamo prejeto pošto na kup in jo bomo prebrali kasneje ali pa ne. Pomnite Pomnite: • Poslovna voščilnica je pomemben del promocije vašega podjetja. LITERATURA • D. Bajt, Pišem, torej sem, Maribor 1993. • M. Hladnik, Praktični spisovnik ali šola strokovnega ubesedovanja, Ljubljana 1991. • M. Kalin Golob, O dopisih, Ljubljana 2003. • M. Kocjan Barle, Abeceda pravopisa, Ljubljana 1999. • F. Novak, Poslovni in uradovalni jezik, Ljubljana 1980. • Slovar slovenskega knjižnega jezika, Ljubljana 1997. • Slovenski pravopis, Pravila, Ljubljana 2001. • J. Toporišič, Slovenska slovnica, Maribor 2000. • B. Urbančič, O jezikovni kulturi, Ljubljana 1973. 12/11 3.2.6 Stran 1 3.3 Stil poslovno-uradovalnega pisanja 3.3 Stil poslovno-uradovalnega pisanja Stil poslovno-uradovalnega pisanja »Izoblikovanost stilov je nepogrešljiva lastnost razvitega jezika in sestavni del jezikovne kulture.« Boris Urbančič Cilj Izogibajte se gostobesednosti, čustvenosti, vsiljevanja svojega mnenja. Nevarno prepričanje: • Lahko napišem malo več, da ne bo tako kratko in pusto. Čeprav ste še tako prijazni v vsakdanjem sporazumevanju in želite narediti vtis na naslovnika oz. prejemnika sporočila, si pretirane gostobesednosti, čustvenosti, osebnih razmišljanj, osebnega odnosa, vsiljevanja svojega mnenja pri pisanju uradnih dopisov ne smete privoščiti. Naslovnik želi kratko, jedrnato, razumljivo, jasno, ustrezno, pravilno sporočilo, brez odvečne navlake in dodatnega pojasnjevanja v oklepajih ipd. Pošiljatelj vam v dopisu lahko samo v nekaj stavkih sporoča, kdaj se bo kaj zgodilo, vas obvešča o preteklih dogodkih, v priponkah in prilogah pa so obsežnejše razlage, analize, poročila, zapisniki ipd. 12/11 M. Kalin Golob je nekatere besede in stalne besedne zveze, ki jih lahko uporabljamo pri pisanju dopisov, poimenovala avtomatizmi. Čeprav se mnogi pritožujejo, da so puste, neosebne in uradne, pa nam omogočajo, da lahko s takim izborom hitro opravimo Avtomatizmi 3.3 Stran 2 Stil poslovno-uradovalnega pisanja s formalnim delom dopisa in več časa namenimo razmišljanju o vsebini. Take pogoste besede in besedne zveze oz. avtomatizmi, s katerimi ni prav nič narobe in se uporabljajo pri uradnem dopisovanju, so npr.: Primer V upanju na ugodno rešitev prošnje ...; Prosimo vas, da nam pošljete podatke ...; V zvezi z (vašim) dopisom z dne ...; Vabimo vas na sestanek (srečanje, odprtje razstave), ki bo ...; V zvezi z vašim predlogom vam sporočamo ...; V skladu s pravilnikom ...; Glede na vaše zahteve ...; V pričakovanju odgovora ... V knjižici je podrobno razčlenila vse potrebne sestavine dopisa ter predlagala rešitve z upoštevanjem pravopisne norme. Pripravila je predlog za standard slovenskega poslovno-uradovalnega dopisa1. Kotičkarski jezikovni priročniki običajno niso naklonjeni rabi trpnika (pasiva), ker menijo, da za lepo slovenščino ni primeren. Pri zasebnem dopisovanju se res ne uporablja pogosto, saj je preveč brezoseben, uraden in tog. Poslovno-uradovalno pisanje pa je namenjeno raznim uradom, ustanovam, podjetjem ipd., zato je trpnik v takih primerih stilno nezaznamovan. V slovenščini se uporablja takrat, kadar vršilec dejanja ni pomemben (nas ne zanima), pomembno in poudarjeno je dejanje: M. Kalin Golob, O dopisih, Ljubljana 2003, str. 16. 12/11 1 Stran 3 3.3 Stil poslovno-uradovalnega pisanja Primer Prošnja se zavrne ...; Pripombe so bile poslane po pošti; Stranka je bila izigrana ... Samostalniki so najpogosteje uporabljena besedna vrsta, ob njih pa se kopičijo rodilniki, kar je včasih že malo nepregledno: Primer obravnava petega člena četrtega odstavka tretje vrstice ... Morda bi jo poskusili malo razbiti z dajalnikom ali mestnikom: Primer obravnava petega člena v četrtem odstavku, tretji vrstici. 12/11 Pomnite: • Poslovno-uradovalni jezik ni pesniški jezik. Pomnite
© Copyright 2024