NAŠ KRAJ SKOZI PRIZMO ZGODOVINE IN UMETNOSTI

Dvojezična srednja šola Lendava
Kétnyelvű Középiskola, Lendva
NAŠ KRAJ SKOZI PRIZMO
ZGODOVINE IN UMETNOSTI
(seminarska naloga)
Mentor: Ildikó Kovač
Avtorici: Nika Tompa in Lara Perša
Lendava, oktober 2014
1
KAZALO
Vsebina
SINAGOGA ..........................................................................................................................................3
VILA OSKARJA LAUBHAIMERJA – KNJIŽNICA ........................................................................................6
HOTEL KRONA – MESTNA HIŠA ...........................................................................................................9
LOKALNI UMETNIK ............................................................................................................................ 12
VIRI ................................................................................................................................................... 16
2
SINAGOGA
Judje so bili nosilci razvoja zlate dobe v Lendavi (do leta 1955 Dolnja Lendava). V
Lendavo so se začeli priseljevati od druge polovice 18. stoletja naprej, ko je mesto
doživljalo hiter in skokovit gospodarski razvoj. Judje so bili trgovci, obrtniki, gostilničarji,
zdravniki, ustanovitelji hranilnic, lastniki industrijskih obratov, odvetniki in vplivni
vodilni možje mesta. Dolnjelendavska židovska verska skupnost je svoje obrede sprva
opravljala v najeti hiši, v stanovanju dr. Wolláka (zdaj na Glavni ulici 32) v drugi polovici
18. stoletja.
Slika 1 - sinagoga pred obnovo leta 1996
Leta 1866 so zaradi povečanja števila Judov v času službovanja rabina Mojzesa
Schacherlesza začeli graditi sinagogo, ki je poleg mariborske edina ohranjena sinagoga v
Sloveniji. V stavbi je bilo 80 sedežev v pritličju za moške in 60 sedežev na galeriji za
ženske. Židovska skupnost je vodila tudi matično knjigo od leta 1844 do leta 1944, ko je
bila ta uničena.
Verske obrede so opravljali do leta 1944, saj so aprila tega leta madžarski žandarji vse
lendavske Jude (13 družin) odpeljali v Auschwitz.
Leta 1850 so v bližini sinagoge odprli tudi judovsko šolo, ki je delovala do leta 1921.
Po dolgih desetletjih degradacije je v 90. letih 20. stoletja bila zgradba prenovljena. Danes
služi kot kulturnoprireditveni prostor. V njej je tudi na ogled stalna spominska razstava o
lendavskih Judih.
Meniva, da je sinagoga ena izmed najpomembnejših zgradb v Lendavi, ki ohranja
spomine na nekdanjo lendavsko judovsko skupnost. Prav zaradi tega se nama zdi, da je
odličen kulturnoprireditveni in razstavni prostor. Njena uporaba in vloga v Lendavi se
nama zdi odlična in upava, da bo tako tudi ostalo.
3
Slika 2 - sinagoga danes
Enonadstropna monolitna zgradba na skoraj kvadratni osnovi.
Slika 3
Na galeriji sinagoge se nahaja stalna razstava z naslovom ˝Židje v Lendavi˝.
4
Slika 4
Predmeti, ki se uporabljajo pri judovskih verskih obredih.
Slika 5 - notranjost sinagoge danes
Danes krasi notranjost šest v pozlato odetih železnih kaneliranih stebrov
s korintskim kapitelom, ki podpirajo galerijo. Posebnost sta pozlačena lestenca in
pozlačena ura, ki je edini ohranjen predmet prvotne opreme sakralnega objekta.
5
VILA OSKARJA LAUBHAIMERJA – KNJIŽNICA
Nekdanja vila notarja Oskarja Laubhaimerja je bila zgrajena leta 1906 v neobaročnem
stilu. Posbnost zgradbe so dekorativni zaključki žlebov in dimnikov ter umetniško
oblikovana dvoriščna ograja. Notranjost vile je bogato okrašena: na stropu so reliefni
okraski v obliki rastlinskih cvetov girland. Stena v glasbenem salonu je okrašena z
reliefnimi figuralnimi motivi. Ohranjena so tudi nekatera vitražna okna, talni mozaiki in
bogato ornamentiran parket. Pomemben del celote je še manjša zgradba na dvorišču, v
kateri so bili prostori notariata.
Slika 6
knjižnica nekoč
V zgradbi so bili med drugo svetovno vojno skladišče in vojašnica. Tam so med drugimi
zbirali tudi premoženje lendavskih Židov (slike, pohištvo, dragoceni predmeti), ki so jih
odpeljali v taborišča.
Leta 1976 so vilo preuredili v mestno knjižnico. Knjižnična zbirka obsega preko 160.000
enot knjižničnega gradiva, od česar je približno 30% v madžarskem jeziku. Čitalnica je
locirana v lepi secesijski dvorani in ponuja 24 študijskih mest, okoli 3.000 enot referenčne
literature.
6
Slika 7
knjižnica danes
Nekdanja vila Oskarja Laubhaimerja oziroma današnja knjižnica je izumetničena zgradba
s posebno »karizmo«. V roku naslednjih nekaj let se bo pričela gradnja nove, moderne
knjižnice na glavni ulici v Lendavi, zato se bo vila kar kmalu izpraznila in dobila novo
funkcijo. Meniva, da bi tudi v prihodnje morala imeti neko kulturno vlogo. Vsekakor bi
bila odlična galerija, saj jo sestavlja več povezanih, stranskih sob, ki obdajajo osrednjo
sobano (današnjo čitalnico). Še dalje bi lahko služila kot kulturnopriredidtveni prostor.
Slika 8
relief na stropu današnje čitalnice
7
Slika 9
korintski stebri v današnji čitalnici
Slika 10
notranji prostori knjižnice
8
HOTEL KRONA – MESTNA HIŠA
Stavbo je dal zgraditi grof Eszterházy že v prvi polovici 18. stoletja, ko se je imenovala
Eszterházyjeva Velika gostilna. Obnovili in razširili so jo v zadnji tretjini 19. stoletja, v
zgodovinsko najbogatejšem obdobje Dolnje Lendave, ki ga je zaznamoval razcvet
meščanstva.
Slika 11
hotel Krona nekoč
Dolnjelendavska hranilnica je leta 1890 od grofov Eszterházy odkupila zemljišče, na
kateri je stala gostilna in jo preuredila v mestni hotel, imenovan Krona, kakor je med
prebivalci znan še danes. Prenova je trajala tri leta, ob koncu pa je bila stavba najbolj
znano gostišče v Prekmurju, sestavljeno iz 12 sob, kavarne, ledenice, kegljišča, plesne
dvorane, restavracije in hleva za 40 konj. Zaradi fasade z neorenesančnimi in
neobaročnimi elementi je kmalu zaslovela kot najmarkantejša zgradba v mestu.
V naslednjih desetletjih je bila Krona kraj ustanovnih sej mestnih društev, osrednji prostor
različnih srečanj in sestankov, čitalnica in soba za bilijard v pritličju pa sta bili priljubljeni
zbirališči lokalnih intelektualcev.
V obdobju socialistične Jugoslavije od 30. let naprej se je lokal v lastništvu Lajosa
Vulkána preimenoval v Hotel Park in še naprej bil glavno prizorišče družabnega življenja
v Lendavi. Od osemdesetih let 20. stoletja naprej je bil objekt prepuščen na propad in
zamenjal več lastnikov, funkcioniral je med drugimi kot prostor za pisarne in celo
trgovino za belo tehniko.
9
Slika 12
zgradba pred obnovo leta 2004
Leta 2004 je mestno vodstvo s tedanjim lastnikom stavbe, podjetjem Areal iz Maribora
sklenilo dogovor o popolni obnovi močno propadajoče stavbe, ki je sedanjo podobo
dobila leta 2006.
Objekt Krona je kulturni spomenik, zaščiten z Odlokom o razglasitvi nepremičnih
kulturnih in zgodovinskih spomenikov na območju občine Lendava.
Slika 13
mestna hiša danes
10
Slika 14
mestna hiša danes
Najverjetneje se vsi Lendavčani oz. Lendavčanke strinjajo, da je nekdanja Krona po
obnovi postala eden izmed biserov našega mestnega jedra. Kot mestna hiša definitivno
funkcionira odlično: nekdanjo razkošno dvorano in druge prostore so preuredili v sejne
sobe, pisarne in še kaj. Kljub temu se nama zdi, da bi bilo to nekaj posebnega, če bi Kroni
povrnili njeno staro vlogo: kot hotel v središču mesta bi bila odlična atrakcija za turiste in
prav posebna pridobitev.
11
LOKALNI UMETNIK
Janez Perša je lendavski umetnik in upokojen učitelj likovnega pouka.
Rodil se je 8. aprila leta 1939 v Lendavi, kot prvi otrok v družini. Kmalu po njegovem
rojstvu se je zaradi vojne tričlanska družina preselila v Zalaegerszeg. Tam sta se rodila
njegova brata. Leta 1945 so se vrnili v Dolgovaške gorice in kasneje v Lendavo.
Osnovno šolo je obiskoval v Lendavi. Učitelj likovnega pouka Arpad Šalamon je
prepoznal njegov talent in ga pri ustvarjanju v veliki meri spodbujal. Nagovoril ga je, da
se je leta 1956 vpisal v Šolo za oblikovanje v Ljubljani. V drugem letniku se je vpisal na
oddelek za slikarstvo in grafiko, kjer se je izobraževal do konca 5. letnika. V 4. letniku je
oprvail maturo, v zadnjem, 5. letniku pa je opravljal prakso in strokovne predmete.
Po diplomi so ga poklicali v Likovno propagandni atelje (LIK), kjer so ustvarjali razstave,
izdelovali napise, knjižne opreme, etikete, karikature.
Po enem letu dela v Ljubljani je šel v vojsko, domov v Lendavo se je vrnil leta 1962.
Takrat so mu sporočili, da na lendavski osnovni šoli potrebujejo učitelja likovne vzgoje.
Delo je z veseljem sprejel in se preselil nazaj v Lendavo. Med učiteljskim delom je
doštudiral na Zagrebški pedagoški akademiji za likovno vzgojo. Ker je bil v šoli precej
zavzet, ni imel toliko časa za risanje. Poleg poučevanja likovne vzgoje je vodil tudi
umetniški krožek, v šoli v naravi pa je učil plavanje in smučanje. Kot učitelj likovnega in
tehničnega pouka je delal 39 let.
Leta 1964 se je poročil, z ženo Terezijo imata dva sinova. Skupaj sta veliko potovala: bila
sta na Dunaju, v Budimpešti, v Moskvi, potovala sta po Nemčiji in Belgiji – ogledovala
sta si predvsem svetovno znane galerije.
V prostem času se je ukvarjal tudi z nogometom – igral je pri lendavskem klubu Nafta. O
klubu je risal karikature za madžarsko revijo Népújság.
Njegove slikarske tehnike se menjavajo. Najraje riše in slika z akvareli, s temperami, z
oljnimi in akrilnimi barvami, s pasteli, s tušem in s svinčnikom. Po navadi slika pokrajine,
stavbe, panorame, športne karikature, pogosto tudi Lendavo in Lendavski grad. Svoje
slike večinoma podari prijateljem, znancem in družinskim članom. Svoje slike in risbe je
Prvo samostojno razstavo je imel leta 1973 na Lendavskem gradu, v začetku leta 2015 pa
bo imel razstavo v Kulturnem domu v Lendavi.
12
Slika 15
Nika in Lara pri Janezu doma
Slika 16
impresija iz Železnikov leta 1961
13
Slika 17
Lendava, slika z oljnimi barvami
Slika 18
pašnik v Dolgi vasi leta 1965, impresija
14
Slika 19
hiša v Lendavskih goricah, risba z ogljem
Slika 20
Slika z napisom Trezika, ki jo je Janez naslikal svoji
ženi Tereziji visi na steni njune dnevne sobe.
15
VIRI
 Dr. Lajos BENCE – Boštjan HAC – Alenka GALIČ – dr. László GÖNCZ – Ivan
KONCUT – Sonja KRESLIN – Tanja ŠIMONKA – Rozalija VAJDIČ, Utrip
Lendave, Občina Lendava, Murska Sobota 2005.
 Tibor TOMKA, Mestna hiša, Lendva 820 éve. 820 let Lendave, Lendava 2013.
 Mária KEPÉNÉ BIHAR – Zoltán LENDVAI KEPE, Lendavski dragulji in usode.
Lendvai kincsek és sorsok, Lendava 2014.
 Mirjana Gašpar – Beata Lazar, Židje v Lendavi. A lendvai zsidóság, Lendava
1997.
16