Dvojezična srednja šola Lendava Kétnyelvű Középiskola, Lendva NAŠ KRAJ SKOZI PRIZMO ZGODOVINE IN UMETNOSTI (seminarska naloga) Mentor: Ildikó Kovač Avtorici: Nika Tompa in Lara Perša Lendava, oktober 2014 1 KAZALO Vsebina SINAGOGA ..........................................................................................................................................3 VILA OSKARJA LAUBHAIMERJA – KNJIŽNICA ........................................................................................6 HOTEL KRONA – MESTNA HIŠA ...........................................................................................................9 LOKALNI UMETNIK ............................................................................................................................ 12 VIRI ................................................................................................................................................... 16 2 SINAGOGA Judje so bili nosilci razvoja zlate dobe v Lendavi (do leta 1955 Dolnja Lendava). V Lendavo so se začeli priseljevati od druge polovice 18. stoletja naprej, ko je mesto doživljalo hiter in skokovit gospodarski razvoj. Judje so bili trgovci, obrtniki, gostilničarji, zdravniki, ustanovitelji hranilnic, lastniki industrijskih obratov, odvetniki in vplivni vodilni možje mesta. Dolnjelendavska židovska verska skupnost je svoje obrede sprva opravljala v najeti hiši, v stanovanju dr. Wolláka (zdaj na Glavni ulici 32) v drugi polovici 18. stoletja. Slika 1 - sinagoga pred obnovo leta 1996 Leta 1866 so zaradi povečanja števila Judov v času službovanja rabina Mojzesa Schacherlesza začeli graditi sinagogo, ki je poleg mariborske edina ohranjena sinagoga v Sloveniji. V stavbi je bilo 80 sedežev v pritličju za moške in 60 sedežev na galeriji za ženske. Židovska skupnost je vodila tudi matično knjigo od leta 1844 do leta 1944, ko je bila ta uničena. Verske obrede so opravljali do leta 1944, saj so aprila tega leta madžarski žandarji vse lendavske Jude (13 družin) odpeljali v Auschwitz. Leta 1850 so v bližini sinagoge odprli tudi judovsko šolo, ki je delovala do leta 1921. Po dolgih desetletjih degradacije je v 90. letih 20. stoletja bila zgradba prenovljena. Danes služi kot kulturnoprireditveni prostor. V njej je tudi na ogled stalna spominska razstava o lendavskih Judih. Meniva, da je sinagoga ena izmed najpomembnejših zgradb v Lendavi, ki ohranja spomine na nekdanjo lendavsko judovsko skupnost. Prav zaradi tega se nama zdi, da je odličen kulturnoprireditveni in razstavni prostor. Njena uporaba in vloga v Lendavi se nama zdi odlična in upava, da bo tako tudi ostalo. 3 Slika 2 - sinagoga danes Enonadstropna monolitna zgradba na skoraj kvadratni osnovi. Slika 3 Na galeriji sinagoge se nahaja stalna razstava z naslovom ˝Židje v Lendavi˝. 4 Slika 4 Predmeti, ki se uporabljajo pri judovskih verskih obredih. Slika 5 - notranjost sinagoge danes Danes krasi notranjost šest v pozlato odetih železnih kaneliranih stebrov s korintskim kapitelom, ki podpirajo galerijo. Posebnost sta pozlačena lestenca in pozlačena ura, ki je edini ohranjen predmet prvotne opreme sakralnega objekta. 5 VILA OSKARJA LAUBHAIMERJA – KNJIŽNICA Nekdanja vila notarja Oskarja Laubhaimerja je bila zgrajena leta 1906 v neobaročnem stilu. Posbnost zgradbe so dekorativni zaključki žlebov in dimnikov ter umetniško oblikovana dvoriščna ograja. Notranjost vile je bogato okrašena: na stropu so reliefni okraski v obliki rastlinskih cvetov girland. Stena v glasbenem salonu je okrašena z reliefnimi figuralnimi motivi. Ohranjena so tudi nekatera vitražna okna, talni mozaiki in bogato ornamentiran parket. Pomemben del celote je še manjša zgradba na dvorišču, v kateri so bili prostori notariata. Slika 6 knjižnica nekoč V zgradbi so bili med drugo svetovno vojno skladišče in vojašnica. Tam so med drugimi zbirali tudi premoženje lendavskih Židov (slike, pohištvo, dragoceni predmeti), ki so jih odpeljali v taborišča. Leta 1976 so vilo preuredili v mestno knjižnico. Knjižnična zbirka obsega preko 160.000 enot knjižničnega gradiva, od česar je približno 30% v madžarskem jeziku. Čitalnica je locirana v lepi secesijski dvorani in ponuja 24 študijskih mest, okoli 3.000 enot referenčne literature. 6 Slika 7 knjižnica danes Nekdanja vila Oskarja Laubhaimerja oziroma današnja knjižnica je izumetničena zgradba s posebno »karizmo«. V roku naslednjih nekaj let se bo pričela gradnja nove, moderne knjižnice na glavni ulici v Lendavi, zato se bo vila kar kmalu izpraznila in dobila novo funkcijo. Meniva, da bi tudi v prihodnje morala imeti neko kulturno vlogo. Vsekakor bi bila odlična galerija, saj jo sestavlja več povezanih, stranskih sob, ki obdajajo osrednjo sobano (današnjo čitalnico). Še dalje bi lahko služila kot kulturnopriredidtveni prostor. Slika 8 relief na stropu današnje čitalnice 7 Slika 9 korintski stebri v današnji čitalnici Slika 10 notranji prostori knjižnice 8 HOTEL KRONA – MESTNA HIŠA Stavbo je dal zgraditi grof Eszterházy že v prvi polovici 18. stoletja, ko se je imenovala Eszterházyjeva Velika gostilna. Obnovili in razširili so jo v zadnji tretjini 19. stoletja, v zgodovinsko najbogatejšem obdobje Dolnje Lendave, ki ga je zaznamoval razcvet meščanstva. Slika 11 hotel Krona nekoč Dolnjelendavska hranilnica je leta 1890 od grofov Eszterházy odkupila zemljišče, na kateri je stala gostilna in jo preuredila v mestni hotel, imenovan Krona, kakor je med prebivalci znan še danes. Prenova je trajala tri leta, ob koncu pa je bila stavba najbolj znano gostišče v Prekmurju, sestavljeno iz 12 sob, kavarne, ledenice, kegljišča, plesne dvorane, restavracije in hleva za 40 konj. Zaradi fasade z neorenesančnimi in neobaročnimi elementi je kmalu zaslovela kot najmarkantejša zgradba v mestu. V naslednjih desetletjih je bila Krona kraj ustanovnih sej mestnih društev, osrednji prostor različnih srečanj in sestankov, čitalnica in soba za bilijard v pritličju pa sta bili priljubljeni zbirališči lokalnih intelektualcev. V obdobju socialistične Jugoslavije od 30. let naprej se je lokal v lastništvu Lajosa Vulkána preimenoval v Hotel Park in še naprej bil glavno prizorišče družabnega življenja v Lendavi. Od osemdesetih let 20. stoletja naprej je bil objekt prepuščen na propad in zamenjal več lastnikov, funkcioniral je med drugimi kot prostor za pisarne in celo trgovino za belo tehniko. 9 Slika 12 zgradba pred obnovo leta 2004 Leta 2004 je mestno vodstvo s tedanjim lastnikom stavbe, podjetjem Areal iz Maribora sklenilo dogovor o popolni obnovi močno propadajoče stavbe, ki je sedanjo podobo dobila leta 2006. Objekt Krona je kulturni spomenik, zaščiten z Odlokom o razglasitvi nepremičnih kulturnih in zgodovinskih spomenikov na območju občine Lendava. Slika 13 mestna hiša danes 10 Slika 14 mestna hiša danes Najverjetneje se vsi Lendavčani oz. Lendavčanke strinjajo, da je nekdanja Krona po obnovi postala eden izmed biserov našega mestnega jedra. Kot mestna hiša definitivno funkcionira odlično: nekdanjo razkošno dvorano in druge prostore so preuredili v sejne sobe, pisarne in še kaj. Kljub temu se nama zdi, da bi bilo to nekaj posebnega, če bi Kroni povrnili njeno staro vlogo: kot hotel v središču mesta bi bila odlična atrakcija za turiste in prav posebna pridobitev. 11 LOKALNI UMETNIK Janez Perša je lendavski umetnik in upokojen učitelj likovnega pouka. Rodil se je 8. aprila leta 1939 v Lendavi, kot prvi otrok v družini. Kmalu po njegovem rojstvu se je zaradi vojne tričlanska družina preselila v Zalaegerszeg. Tam sta se rodila njegova brata. Leta 1945 so se vrnili v Dolgovaške gorice in kasneje v Lendavo. Osnovno šolo je obiskoval v Lendavi. Učitelj likovnega pouka Arpad Šalamon je prepoznal njegov talent in ga pri ustvarjanju v veliki meri spodbujal. Nagovoril ga je, da se je leta 1956 vpisal v Šolo za oblikovanje v Ljubljani. V drugem letniku se je vpisal na oddelek za slikarstvo in grafiko, kjer se je izobraževal do konca 5. letnika. V 4. letniku je oprvail maturo, v zadnjem, 5. letniku pa je opravljal prakso in strokovne predmete. Po diplomi so ga poklicali v Likovno propagandni atelje (LIK), kjer so ustvarjali razstave, izdelovali napise, knjižne opreme, etikete, karikature. Po enem letu dela v Ljubljani je šel v vojsko, domov v Lendavo se je vrnil leta 1962. Takrat so mu sporočili, da na lendavski osnovni šoli potrebujejo učitelja likovne vzgoje. Delo je z veseljem sprejel in se preselil nazaj v Lendavo. Med učiteljskim delom je doštudiral na Zagrebški pedagoški akademiji za likovno vzgojo. Ker je bil v šoli precej zavzet, ni imel toliko časa za risanje. Poleg poučevanja likovne vzgoje je vodil tudi umetniški krožek, v šoli v naravi pa je učil plavanje in smučanje. Kot učitelj likovnega in tehničnega pouka je delal 39 let. Leta 1964 se je poročil, z ženo Terezijo imata dva sinova. Skupaj sta veliko potovala: bila sta na Dunaju, v Budimpešti, v Moskvi, potovala sta po Nemčiji in Belgiji – ogledovala sta si predvsem svetovno znane galerije. V prostem času se je ukvarjal tudi z nogometom – igral je pri lendavskem klubu Nafta. O klubu je risal karikature za madžarsko revijo Népújság. Njegove slikarske tehnike se menjavajo. Najraje riše in slika z akvareli, s temperami, z oljnimi in akrilnimi barvami, s pasteli, s tušem in s svinčnikom. Po navadi slika pokrajine, stavbe, panorame, športne karikature, pogosto tudi Lendavo in Lendavski grad. Svoje slike večinoma podari prijateljem, znancem in družinskim članom. Svoje slike in risbe je Prvo samostojno razstavo je imel leta 1973 na Lendavskem gradu, v začetku leta 2015 pa bo imel razstavo v Kulturnem domu v Lendavi. 12 Slika 15 Nika in Lara pri Janezu doma Slika 16 impresija iz Železnikov leta 1961 13 Slika 17 Lendava, slika z oljnimi barvami Slika 18 pašnik v Dolgi vasi leta 1965, impresija 14 Slika 19 hiša v Lendavskih goricah, risba z ogljem Slika 20 Slika z napisom Trezika, ki jo je Janez naslikal svoji ženi Tereziji visi na steni njune dnevne sobe. 15 VIRI  Dr. Lajos BENCE – Boštjan HAC – Alenka GALIČ – dr. László GÖNCZ – Ivan KONCUT – Sonja KRESLIN – Tanja ŠIMONKA – Rozalija VAJDIČ, Utrip Lendave, Občina Lendava, Murska Sobota 2005.  Tibor TOMKA, Mestna hiša, Lendva 820 éve. 820 let Lendave, Lendava 2013.  Mária KEPÉNÉ BIHAR – Zoltán LENDVAI KEPE, Lendavski dragulji in usode. Lendvai kincsek és sorsok, Lendava 2014.  Mirjana Gašpar – Beata Lazar, Židje v Lendavi. A lendvai zsidóság, Lendava 1997. 16