Sezona 2012/2013: Za vrtce, osnovne in srednje šole
2012/2013 KULTURNA VZGOJA ZA VRTCE, OSNOVNE IN SREDNJE ŠOLE 1 2 VSEBINA 5 UVODNI NAGOVOR SEZNAM KULTURNO-VZGOJNIH VSEBIN 8 VRTEC IN PRVO TRILETJE OSNOVNE ŠOLE 11 DRUGO TRILETJE OSNOVNE ŠOLE 13 TRETJE TRILETJE OSNOVNE ŠOLE 14 SREDNJE ŠOLE 17 OPIS PREDSTAV 72 CENE 73 PRIJAVA, PLAČILO • •• ••• •••• 74 SEDEŽNI RED 76 KDO JE KDO 3 4 UVODNI NAGOVOR Spoštovani vzgojitelji in vzgojiteljice, učitelji in učiteljice, ravnatelji in ravnateljice, vaše sodelovanje in odgovorno delo je v minulem šolskem letu omogočilo več kot 20 000 predšolskim otrokom, osnovnošolcem in srednješolcem, da so si v Kulturnem centru Janeza Trdine ogledali vsaj eno izmed 19 ponujenih gledaliških, lutkovnih, glasbenih ali plesnih predstav, nekateri pa tudi tri, štiri in več. V dopoldanskih urah smo namreč za program kulturne vzgoje vrtcev in šol izvedli več kot 70 ponovitev predstav. Obisk kulturno vzgojnih vsebin za vrtce ter osnovne in srednje šole je v minulem letu presegel vsa pričakovanja, zato smo se odločili, da bomo programsko ponudbo kulturne vzgoje še obogatili. V knjižici Kulturna vzgoja 2012/2013 vam ponujamo 27 kulturnih dogodkov, ki smo jih tako kot v prejšnjih letih razvrstili v štiri starostne skupine. Na osnovi ponudb in dogajanja v slovenskem umetniškem prostoru, izkušenj in večletnega sistematičnega dela smo pripravili zelo širok izbor vsebin, ki jih priporočamo otrokom in mladim. Verjetno se boste v prihodnjem šolskem letu res preudarno odločali, katere kulturne dogodke si bodo ogledali vaši najmlajši, učenci in dijaki; verjamemo tudi, da si vedno teže lahko privoščite oglede predstav po Sloveniji. Tega pa vam ne bo treba, saj so v naši ponudbi dramske, lutkovne, plesne in glasbene stvaritve, ki so nastale v gledališčih iz cele Slovenije. Za vrtce in I. triletje osnovne šole (•) smo izbrali 10 predstav, ki otroku ponudijo prav vse zvrsti umetniškega odrskega ustvarjanja, in tako omogočili, da otroci skozi leto gledališče začutijo in doživijo v vseh njegovih razsežnostih. 5 V II. triletju osnovne šole (••) lahko izbirate med petimi ponujenimi predstavami, zagotovo pa boste storili prav, če boste v svoj izbor uvrstili tudi predstavo, ki smo jo namenili njihovim mlajšim ali starejšim vrstnikom. Nekatere predstave so namreč pripravljene tako, da so primerne za več starostnih skupin. Smo se pa skušali potruditi, da smo v program od 4. do 6. razreda uvrstili izvrstne glasbene predstave – celo glasbeno učno uro ter gledališke uprizoritve dveh domačih in enega tujega avtorja. Program III. triletja osnovne šole (•••) ponuja kar nekaj glasbenih vsebin, gledališke predstave pa predvsem nastavljajo ogledalo sedanjemu času in se dotikajo tistih tem, ki lahko usodno vplivajo na razvoj mladostnika in bi morale biti predmet vsakdanjega dialoga med generacijami. Do prave izbire vam tu prav gotovo lahko z nasvetom pomaga naše strokovno osebje. Ponudba programa za srednje šole (••••) je res široko zasnovana, saj je v ponudbi kar 18 predstav. Nekatere letos ravno zaradi vašega povpraševanja ponavljamo, zadnjih šest predstav pa je iz ponudbe našega Glasbeno-gledališkega abonmaja, ki si jih kot posamezne večerne predstave dijaki lahko ogledajo v manjših skupinah. V primeru zadostnega števila prijav lahko organiziramo tudi dopoldansko predstavo, zato ne pomišljajte z izborom. Sicer pa je v ponudbi še sedem raznovrstnih gledaliških predstav različnih žanrov, ki se vse po vrsti ponašajo tudi z velikimi igralskimi zasedbami, ter pet glasbenih dogodkov, ki ponudijo sprehod skozi zgodovino glasbe, glasbeno kulturo evropskih narodov, transformacijo v novodobne glasbene izraze in koncertne nastope najboljših slovenskih mladih glasbenih virtuozov. Skrbno preglejte ponudbo, v kateri smo ob vsaki predstavi označili, kateri starostni skupini otrok jo priporočamo. Seveda je vaša presoja lahko tudi drugačna, predlagamo pa, da se v tem primeru posvetujete še z našim strokovnim osebjem. V knjižici na koncu dodajamo informacije o načinu prijave k ogledu, plačilu ter cenik vstopnic za 6 posamezno starostno skupino. Ko vas bomo povabili k ogledu posamezne predstave, vam bomo o njej poslali obširnejše gradivo. Najave vseh dogodkov bodo tudi letos zbrane v mesečnih napovednikih in na spletni strani www.kcjt.si. Enako kot doslej se lahko odločite za ogled vseh predstav, ki smo jih izbrali za določeno starostno obdobje, seveda pa nas lahko obiščete tudi le enkrat ali dvakrat v letu. Abonmajsko ugodnost, to je 10 % ugodnejšo ceno vstopnice, pridobite, če za predšolske otroke in učence I. triletja izberete šest, za učence II. in III. triletja ter za srednješolce pa po tri predstave iz naše ponudbe. Prijavnice tokrat ni v knjižici, pač pa jo prilagamo. Svetujemo, da nas z odločitvijo seznanite čim prej, ker pri nekaterih predstavah ne moremo zagotoviti večjega števila ponovitev in bomo upoštevali vrstni red prijav. Vaše pisne prijave pričakujemo najkasneje do petka, 6. julija 2012. Za vsa morebitna vprašanja se obrnite na nas prek tel št. 07 393 0 393 oz. elektronskega naslova [email protected]. Verjamemo, da se prav vi, ki boste izbirali kulturne vsebine, zelo dobro zavedate, da se ravno v teh časih ne sme zanemariti umetnosti, ki nas plemeniti, nam razširja obzorja, mehča srca, nas uči, spodbuja k čutenju, razmišljanju, h kritični presoji … In četudi so pred nami najrazličnejši varčevalni ukrepi, poskušajmo razmišljati in ukrepati tako, da otrok in mladih pri kulturnih vsebinah ne bomo prikrajšali. Kulturni center Janeza Trdine 7 • •• ••• •••• KULTURNO-VZGOJNE VSEBINE VRTEC IN PRVO TRILETJE OSNOVNE ŠOLE 18 Hans Christian Andersen KAKOR NAPRAVI STARI, JE ZMEROM PRAV SSG Trst 20 Jacob in Wilhelm Grimm / Svetlana Makarovič RDEČA KAPICA Lutkovno gledališče Maribor 22 po motivih Lile Prap DINOZAVRI V CIRKUSU Gledališče Labirint in Društvo lutkovnih ustvarjalcev 24 Anja Štefan BOBEK IN BARČICA Lutkovno gledališče Ljubljana 26 Milada Mašatova / Petronela Dušová TROGLAVI ZMAJ IN PRINCESKE Mini teater Ljubljana 28 Isaac Bashevis Singer KO JE ŠLEMIL ŠEL V VARŠAVO Lutkovno gledališče Maribor 30 Josip Vandot / Dragica Potočnjak, Olga Grad KEKEC SMG 8 • •• ••• •••• 32 Roald Dahl GREGORJEVO ČUDEŽNO ZDRAVILO Mestno gledališče Ptuj 34 Vitja Avsec KDOR UPA, NE ODNEHA Opera in balet SNG Maribor 36 GODALKANJE PO EVROPI Simbolični orkester Moderator: Tilen Artač 9 10 • •• ••• •••• KULTURNO-VZGOJNE VSEBINE DRUGO TRILETJE OSNOVNE ŠOLE 30 Josip Vandot / Dragica Potočnjak, Olga Grad KEKEC SMG 32 34 Roald Dahl GREGORJEVO ČUDEŽNO ZDRAVILO Mestno gledališče Ptuj 36 GODALKANJE PO EVROPI Simbolični orkester Moderator: Tilen Artač 38 po Franu Milčinskem: ustvarjalci predstave BUTALCI Gledališče Koper Vitja Avsec KDOR UPA, NE ODNEHA Opera in balet SNG Maribor 11 12 • •• ••• •••• KULTURNO-VZGOJNE VSEBINE TRETJE TRILETJE OSNOVNE ŠOLE 36 GODALKANJE PO EVROPI Simbolični orkester Moderator: Tilen Artač 38 po Franu Milčinskem: ustvarjalci predstave BUTALCI Gledališče Koper 40 Janja Vidmar / Simona Hamer, Eva Nina Lampič BREZ Lutkovno gledališče Ljubljana 42 Lutz Hübner ODSPEJSANI SiTi Teater BTC 44 Jure Ivanušič / Marko Vezovišek OD TIŠINE DO GLASBE SiTi Teater BTC 46 SLOVENSKE LJUDSKE VIŽE NA POSEBEN NAČIN Eva Hren in Sladcore 48 koncert Ane Šinkovec, klavir 50 koncert klasične glasbe – nagrajenci 41. tekmovanja TEMSIG 13 • •• ••• •••• KULTURNO-VZGOJNE VSEBINE SREDNJE ŠOLE 36 GODALKANJE PO EVROPI Simbolični orkester Moderator: Tilen Artač 38 po Franu Milčinskem: ustvarjalci predstave BUTALCI Gledališče Koper 40 Janja Vidmar BREZ Lutkovno gledališče Ljubljana 42 Lutz Hübner ODSPEJSANI SiTi Teater BTC 44 Jure Ivanušič / Marko Vezovišek OD TIŠINE DO GLASBE SiTi Teater BTC 46 SLOVENSKE LJUDSKE VIŽE NA POSEBEN NAČIN Eva Hren in Sladcore 48 koncert Ane Šinkovec, klavir 50 koncert klasične glasbe – nagrajenci 41. tekmovanja TEMSIG 52 Nikolaj Vasiljevič Gogolj ŽENITEV MGL 54 Matjaž Zupančič PADEC EVROPE SNG Drama Ljubljana 14 • •• ••• •••• 56 Lee Hall KNAPI SLIKARJI SLG Celje 58 Neda R. Bric KDOR SAM DO VEČERA POTUJE SKOZ SVET SNG Nova Gorica 60 Uršula Cetinski ALMA Polona Vetrih Ana Maria Beguš, klavir 62 KLAVIATURA LASTOVK Malunca (Laura Zafred, vokal in violina / Matic Smolnikar, kitara) Gost večera: Ciril Zlobec 64 GodArt – live GodArt (Jure Godler in Tilen Artač) im.puls 66 Gašper Tič, Bina Štampe Žmavc, Ksenija Šoster Olmer, Andrej Rozman Roza, Feri Lainšček MANJKA MI, MANJKA Romana Krajnčan, Sara Mlakar, Azra Selimanović, Matevž Česen, Jure Gostinšek, Žigan Krajnčan in Gašper Primožič DreamArt in SiTi Teater BTC 68 Svetlana Makarovič SNEGUROČKA Svetlana Makarovič, Mar Django Quartet 70 Z RDEČO KREDO Ženski pevski zbor Kombinat 15 16 OPIS PREDSTAV 17 Hans Christian Andersen KAKOR NAPRAVI STARI, JE ZMEROM PRAV SSG Trst Režiser: Sergej Verč Igrata: Romeo Grebenšek, Luka Cimprič Foto: Agnese Divo Predstava traja 20 minut in nima odmora. Odrska priredba znane pravljice, ki tematizira optimizem, skromnost in ljubezen, na svojski in humoren način pripoveduje zgodbo o starejšem kmečkem paru, ki se odloči prodati svojega edinega konja. Kmet na poti na sejem sreča različne popotnike, s katerimi sklepa na videz nesmiselne kupčije: konja zamenja za kravo, kravo za ovco … do vreče obtolčenih jabolk. Za zamenjave je najprej v krčmi deležen posmeha, na koncu pa je za svojo iskrenost bogato nagrajen – predvsem z najpomembnejšim: z razumevanjem in ljubeznijo svoje žene. PRAVLJICA O OPTIMIZMU, SKROMNOSTI, RAZUMEVANJU IN LJUBEZNI. 18 • •• ••• •••• KULTURNA VZGOJA 2012/2013 19 Jacob in Wilhelm Grimm / Svetlana Makarovič RDEČA KAPICA Lutkovno gledališče Maribor Režiser: Klemen Markovčič Igrajo: Aja Kobe, Metka Jurc, Miha Bezeljak, Danilo Trstenjak, Zvezdana Novakovič k. g. Foto: Boštjan Lah Predstava traja 25 minut in nima odmora. Rdeča kapica se odpravi na obisk k bolni babici, s sabo pa ima košaro, polno dobrot. Pot do babice jo vodi skozi gozd, v katerem Rdeča kapica sreča veliko živali, ki so njene prijateljice, sreča pa tudi volka, ki izve, da gre na obisk k bolni babici. Volk je zvit in predvsem lačen, zato pohiti in prehiti Rdečo kapico ter pohrusta babico. A ker je v bližini lovec in ker v pravljicah dobro vedno premaga zlo, se tudi ta zimzelena pravljica konča dobro! Pravljica bratov Grimm je doživela že mnogo različic. Tokratne – lutkovne – pa ne zanimajo nove pripovedne izpeljanke, pač pa preprosto uprizarja njeno osnovno zgodbo in jo hkrati poskuša ujeti v igriv dialog med lutkovnim in dramskim gledališčem. Kot da se jo igramo ali jo pripovedujemo pred spanjem. Priredba Svetlane Makarovič, ki je bila sprva izvedena kot radijska igra, in nov izvedbeni prevod bosta v središče postavila pravljičnost z vsemi njenimi razsežnostmi, ki nam jih manjka v vsakdanjem življenju, čeprav se tega morda niti ne zavedamo. Zdi se, da je Rdeča kapica, ki stavi tudi na širino domišljije vsakogar, ki stopi v gledališče, pravšnja za to. ENA NAJBOLJ ZNANIH IN PRILJUBLJENIH ZGODB S SREČNIM KONCEM. 20 • •• ••• •••• KULTURNA VZGOJA 2012/2013 21 po motivih Lile Prap DINOZAVRI V CIRKUSU Gledališče Labirint in Društvo lutkovnih ustvarjalcev Režija in priredba: Saša Jovanović Igrajo: Dušan Teropšič, Igor Sviderski, Maja Kalafatić, Tina Oman, Nina Pertot/Aja Zupanec, Lidija Sušnik Foto: Matej Povše Predstava traja 45 minut in nima odmora. Dinozavri se iz milijone let starih jajc nenadoma uspejo izvaliti v današnji čas in izkusijo, kako je biti dinozaver v današnjem svetu. Ljudje jih namreč ne sprejmejo z občudovanjem in s spoštovanjem, temveč jih ujamejo in stlačijo v cirkus, da bi z njimi mastno zaslužili. Navihani cirkusantki Nataša in Lena sta krotilki dinozavrov v cirkusu. Jima bo v cirkuški šoli za dinozavre uspelo ukrotiti divje in dotlej neukročene dinozavre ter jih naučiti veščin sodobnega časa? 22 • •• ••• •••• KULTURNA VZGOJA 2012/2013 LUTKOVNI SPEKTAKEL V MEŠANICI PLESA, ANIMACIJE IN CIRKUSA. Predstava je prelep lutkovni spektakel v inovativni ter privlačni mešanici plesa, animacije čudovitih ter veličastnih lutk in cirkusa. Nekatere lutke dinozavrov v dolžino merijo kar dvanajst metrov in v višino sedem. Predstava Dinozavri v cirkusu je zasnovana na likih iz slikanice Lile Prap, dobitnice nagrade Prešernovega sklada leta 2011 23 Anja Štefan BOBEK IN BARČICA Lutkovno gledališče Ljubljana Režiserka: Barbara Bulatović Igrajo: Asja Kahrimanović, Martina Maurič Lazar, Brane Vižintin Foto: Žiga Koritnik Predstava traja 30 minut in nima odmora. Bobek živi ob jezeru in se ob njem igra vsak dan. Po vodi spušča svoje male barčice in sanjari, da je kapitan. Rad bi imel čisto pravi čoln: če bi ga imel, si misli, potem bi odplul čez vodo in prišel na drugo stran. O, ko bi mogel, ko bi le lahko … Pa se zgodi, da res dobi pravi čoln. Pogumno sede vanj, a takoj ko zapluje, že je tu miška. Potem ga kliče žabica, za njo zajček, lisica, medved. Jih ni za čolniček malo preveč? Le kako se bo to končalo?! 24 • •• ••• •••• KULTURNA VZGOJA 2012/2013 DUHOVITA LUTKOVNA PRIPOVED O SODELOVANJU IN PRIJATELJSTVU. 25 Milada Mašatova / Petronela Dušová TROGLAVI ZMAJ IN PRINCESKE Mini teater Ljubljana Režiserka: Petronela Dušová Igrajo: Katja Povše, Saša Pavlin Stošić, Klemen Janežič Foto: Miha Fras Predstava traja 40 minut in nima odmora. Nekoč je živel kralj, ki je imel tri neporočene hčere. Prva je bila princesa Jera, ki je cele dneve kričala, tulila in se pritoževala. Druga je bila princesa Bistra, ki je bila odločna kot general in pametnejša kot sam kralj. Tretja, princesa Mila, je bila dobra princesa in zares mila. Nekega dne je v kraljestvo priletel troglavi zmaj in prosil kralja za roko njegove hčere. in če hočete izvedeti, kaj se je potem zgodilo, pridite na predstavo! Doživeli boste tudi bogato glasbeno izkušnjo, saj igralci igrajo na različne inštrumente: flavto, triangel, kitaro … ČAROBNI SVET PRINCESK, KRALJEV IN HUDOBNEGA ZMAJA Z IZVRSTNIM GLASBENIM DOŽIVETJEM. 26 • •• ••• •••• KULTURNA VZGOJA 2012/2013 27 Isaac Bashevis Singer KO JE ŠLEMIL ŠEL V VARŠAVO Lutkovno gledališče Maribor Režiserka: Jelena Sitar Cvetko Igrajo: Miha Bezeljak, Aja Kobe, Danilo Trstenjak Foto: Boštjan Lah Predstava traja 45 minut in nima odmora. Šlemil, čigar žena na trgu prodaja zelenjavo, doma pazi otroke in sanja o velikem svetu. Sanje bi rad nekega dne uresničil in kot poljski Jud se odpravi v Varšavo. Zavije kruh v prtič, naroči najstarejšemu, naj pazi mlajše, in zapusti svoj rodni Hevm. Uživa v potovanju, in ko se pod noč utrudi, povečerja, sezuje škornje, leže k počitku. Skrbno pazi, da so špice obuval obrnjene proti Varšavi, da bo zjutraj vedel nadaljevati pot v pravi smeri. Toda (kaj bi gledališče brez toda) vso zadevo opazuje kovač. Ponoči obrne špice škornjev v drugo smer … Šlemil pride v drugi Hevm, ki je skoraj tak kot tisti, ki ga je zapustil, z eno razliko – da je žena tistega Šlemila, ki je odšel tudi iz drugega Hevma v svet, precej bolj prijazna kot njegova … Po vseh peripetijah Šlemil zaključi: »Če greš v Hevm, prideš v Hevm in ves svet je en sam Hevm.« ŽIVAHNA IN DUHOVITA PRIPOVED O NENAVADNEM MOŽU IN NJEGOVIH SANJAH. 28 • •• ••• •••• KULTURNA VZGOJA 2012/2013 29 Josip Vandot / Draga Potočnjak, Olga Grad KEKEC SMG Režiser: Branko Potočan Igrajo: Olga Grad, Ivan Peternelj, Draga Potočnjak, Matej Recer, Romana Šalehar, Dušan Teropšič Foto: Barbara Čeferin Predstava traja 50 minut in nima odmora. Kekec je pogumen, neustrašen in prijazen pastirček, ki na visokogorskih pašnikih doživi marsikaj zanimivega. Medtem ko se njegova čreda ovac in goveda mirno pase, se on sprehaja in raziskuje po gorskih travnikih in poteh. Kekec ima dva zelo dobra prijatelja; to sta pogumni Rožle in prijazna slepa deklica Mojca. Ko skupaj pasejo živino, jim težave povzročata hudobni divji lovec Bedanec in divja gospa Pehta. Zviti in iznajdljivi Kekec se ju prav nič ne boji in ju vedno prelisiči, celo v ujetništvu pod njunim budnim očesom. Predstava Kekec nadaljuje žlahtno tradicijo SMG: Alice v čudežni deželi, Pike, Petra Pana ter Sneguljčice in sedmih palčkov, tokrat s poudarkom na slovenski klasični literaturi za otroke in še z enim pomembnim poudarkom: v predstavi za otroško občinstvo povezati veščino in čar giba ter besede. Režiser in koreograf Branko Potočan je s svojo skupino Fourklor ustvaril že številne odmevne predstave, ki so na slovensko plesno sceno vnesle svežino humorja, neposrednost fizičnosti in veliko teatralnosti ter svojevrstno dramaturgijo avtorske pisave. Za svoje delo je prejel nagradi zlata ptica in posebno nagrado žirije na mednarodnem festivalu MESS. Z igralskim ansamblom SMG je tako vstopil v dialog z Josipom Vandotom, da bi ustvarila predstavo, kakršne v Sloveniji še nismo videli: gibalno-gledališko delo za otroško občinstvo, ki se v vzgojnem procesu nima priložnosti srečevati z elementi sodobnega plesa in fizičnega gledališča. Gibalno dramsko predstavo, ki je premierno uprizoritev v SMG doživela septembra 2004, smo v sezoni 2005/2006 že ponudili našim osnovnošolcem; na dveh ponovitvah si jo je ogledalo 550 obiskovalcev. Predstava živi že vseh osem let, doživela je že skoraj dvesto ponovitev, nešteto navdušenih obiskovalcev, mi pa jo v sezoni 2012/2013 vnovič uvršamo v našo ponudbo. 30 • •• ••• •••• KULTURNA VZGOJA 2012/2013 Nato pa so tu še gibalne in akrobatske spretnosti nastopajočih, ki po zaslugi režiserjeve oziroma koreografove invencije povežejo znano z neznanim, domiselnim in presenetljivim. (…) Tako je pred nami v resnici ‘gibalna premetanka s tekstom’ – ali, če se nekoliko poigramo še sami, premetena gibanka – kakor se glasi njen podnaslov, pregledno zrežirana, inventivno razigrana, dovolj slikovito opremljena (…) in prepričljivo izvedena uprizoritev za otroke (…), ki so (na eni od ponovitev) nastopajoče tudi zavzeto spremljali, komentirali in nagradili z lepim aplavzom. Ni razloga, da ne bi bilo tako tudi v prihodnje. Blaž Lukan, Delo PRILJUBLJENI JUNAK V BESEDI IN GIBU. 31 Roald Dahl GREGORJEVO ČUDEŽNO ZDRAVILO Mestno gledališče Ptuj Režiserka: Ivana Djilas Igrajo: Dunja Zupanec, Miha Brajnik, Gorazd Žilavec Foto: arhiv MGP Predstava traja 45 minut in nima odmora. Gregorjevo čudežno zdravilo je zgodba o zoprni babici, ki rada ukazuje, o očetu znanstveniku, o Gregorju, ki se na smrt dolgočasi, in predvsem o čudežnem zdravilu. Kadar sta babica in Gregor sama, se babi zabava predvsem s tem, da terorizira Gregorja, ga pošilja sem in tja, ga nadzira, mu ukazuje in pridiga ter mu ne da miru, da bi se lahko posvetil svojim igram. Da bi malo ponagajal tečni stari coprnici, se Gregor domisli, da ji bo zamešal novo, čudežno zdravilo. Ko babica spije novo zdravilo, se izkaže, da je Gregorju uspelo zamešati pravi čudežni napoj, ki povzroči nenavadne spremembe. Predstava Gregorjevo čudežno zdravilo bo mlade po letih in mlade po srcu očarala z obilo humorja in z nenavadnimi, vendar čisto pravimi čarovnijami! Angleški avtor Roald Dahl (1916–1990) je eden najbolj priljubljenih mladinskih piscev (Matilda, Čarovnice, Veliki dobrodušni velikan, Odvratne rime …) in verjetno tudi eden najbolje prodajanih avtorjev za otroke. Njegove zgodbe so tako sarkastične in smešne, da jih vzljubijo tudi odrasli. Njegov svet je vedno plod čiste fantazije, poln domišljije, vedno malce krut, vendar nikoli brez humorja. Dahlov humor je vznemirljiva mešanica grotesknega in komičnega. Eden njegovih zelo pogostih motivov je, da ljudje niso to, kar se zdijo. Predstava Gregorjevo čudežno zdravilo je bila v Mestnem gledališču Ptuj premierno uprizorjena septembra 2003, sezono pozneje smo jo ponudili tudi našim osnovnošolcem in na štirih ponovitvah je bilo nad njo navdušenih več kot 1000 obiskovalcev. MG Ptuj jo je v petih sezonah odigralo devetdesetkrat, potem pa so jo umaknili s programa. V naslednji sezoni predstavo z nekoliko spremenjeno igralsko zasedbo vnovič postavljajo na odrske deske in mi jo spet uvrščamo v našo ponudbo. 32 • •• ••• •••• KULTURNA VZGOJA 2012/2013 Ob vsem tem pa je režiji uspelo predvsem z lučjo in duhovitimi poudarki ter z čezrealističnimi akcijami, kakršna je recimo preskakujoče premikanje urnih kazalcev, ohraniti grozljivost pravljice, ne da bi prestrašila mlado publiko. Učinek je tako natančno izdelan in zmaknjen svet, ki kljub nedvomni umeščenosti v s srhljivi žanr ne deluje strašno temveč hitro sprevidimo njegove zakonitosti in vanje privolimo. Pa še nekaj: skoraj ni otroške predstave, v kateri ne bi bili uporabljeni triki, vendar je ravno pri Gregorjevem čudežnem zdravilu, kjer imajo gorljivi zvarki osrednje in naslovno mesto in ne manjka rokohitrskih zvijač, vse to uporabljeno premišljeno natančno in s pravo mero. Zabavna, kratka, hitra in premišljena ekskurzija v svet nekje drugje. Matej Bogataj, Delo ZGODBA Z OBILO HUMORJA, DOMIŠLJIJE IN ČAROVNIJ. 33 Vitja Avsec KDOR UPA, NE ODNEHA Opera in balet SNG Maribor Režiser: Jaki Jurgec Dirigent: Simon Robinson Izvajajo: Komorna zasedba Simfoničnega orkestra, solisti ter Zbor Opere in baleta SNG Maribor Foto: Tiberiu Marta Predstava traja 45 minut in nima odmora. Otroški operi je v slovenskem prostoru posvečene malo pozornosti, operna dela, primerna za najmlajše, praktično ne nastajajo, zato tudi mi to zvrst umetnosti prvič uvrščamo v naš program za najmlajše. Glasba v predstavi Kdor upa, ne odneha, izvajana v živo, vseskozi spremlja in razodeva čudovito zgodbo o pomenu nesebične ljubezni in tudi o temnih plateh naše osebnosti. Gre za zmes različnih glasbenih stilov, ki se nadvse udobno prilegajo vznemirljivemu dogajanju na odru. Operna zgodba, v kateri je v ospredju fenomen prve zaljubljenosti, prinaša najmlajši publiki pozitivno etično sporočilo, ko poudarja pomen vztrajanja, upanja in osebnega boja za tisto, kar nam je v življenju najdražje in najpomembneje. S tem ustvarja opera pozitiven zgled sočutja in skrbi za sočloveka. Mlajše generacije poslušalcev, ki imajo do opernega žanra pogostokrat odklonilno stališče, se skozi zanimivo dramsko idejo, predvsem pa prek identifikacije z opernimi osebami, podajajo na vznemirljivo spoznavanje svojega čustvenega sveta, pri tem pa krepijo in poglabljajo svoj odnos do glasbe in maternega jezika. OTROŠKA OPERNA ZGODBA O PRVI ZALJUBLJENOSTI IN SKRBI ZA SOČLOVEKA. 34 • •• ••• •••• KULTURNA VZGOJA 2012/2013 35 GODALKANJE PO EVROPI Simbolični orkester Moderator: Tilen Artač Foto: Bojan Stepančič Glasbena ura traja 45 minut in nima odmora. Godalkanje po Evropi je komentirana glasbena učna ura, ki ponuja glasbeno potovanje po Evropi. V družbi Simboličnega orkestra bomo potovali od Skandinavije do Balkana, spoznavali ruske ciganske napeve in v naslednjem trenutku plesali kolo, peli ljudske pesmi in odkrivali lepoto klasične glasbe. Kot vsako potovanje bo tudi to polno presenečenj. Kam točno nas bo pot zanesla, bo v veliki meri odvisno od občinstva. GLASBENO POPOTOVANJE PO EVROPI Z GODALI 36 • •• ••• •••• KULTURNA VZGOJA 2012/2013 Morda se bomo dlje časa zadržali v Angliji ali na Škotskem, posedali v slaščičarnah na Dunaju ali v Budimpešti, na norveških fjordih igrali polske ali v Dublinu godli reele in jige ... Lahko pa se zgodi, da bo veter čez ocean prinesel celo kak južnoameriški ritem ... IN ZGODBO. 37 po Franu Milčinskem: ustvarjalci predstave BUTALCI Gledališče Koper Režiser: Jaka Ivanc Igrajo: Mojca Fatur, Jaša Jamnik, Rok Matek, Igor Štamulak, Ajda Toman, Gorazd Žilavec Foto: Radovan Čok Predstava traja 55 minut in nima odmora. Butalci so imenitnega rodu. Imeli so stara pisma, in če se jim ne bi izgubila in če bi jih znal kdo brati, tako bi ostrmel, da bi sedel kar vznak! Kajti pravijo, da je v teh pismih stala beseda, da sega rod Butalcev do Adama v paradižu. Butale so imenitne. V Butalah imajo vse – in vse imenitnejše kot Tepanjčani, in jim do popolne imenitnosti ne manjka dosti. Butalski gasilci so nezaslišano bolj imenitni od gasilcev drugod. Gasilska disciplina, strumnost in neustrašnost veljajo v Butalah in so gasilci v nemajhen okras ne le procesijam, nego vsemu duhovnemu življenju in napredku, kar ga je v Butalah. Butalska policija je strah in trepet. Še policaj se je včasih ustraši. Najbolj pa se je boji Cefizelj, grozanski razbojnik, ki zanj pravijo, da je že sedem ljudi zadušil, in pa tri ženske. Vsake toliko ga primejo, potem ga pa izpustijo. Saj, če bi ga ne izpustili, bi za njim sigurno prišel kakšen veliko hujši zločinec. Silen je v Butalah blagoslov! Obilno imajo vseh dobrot. Gnoja imajo dosti, in dober koruzen kruh, niti jim ne manjka dežja in sonca in poleti muh. Kakor v paradižu žive; samo pameti nimajo prave. 38 • •• ••• OČARLJIVI JUNAKI IZMIŠLJENEGA KRAJA ZA VSE GENERACIJE. •••• KULTURNA VZGOJA 2012/2013 Tako očarljivih in radoživih butcev v resničnem življenju res ni mogoče srečati, čeprav se človek z lastno nespametnostjo srečuje tako rekoč vsak dan. Te duhovite humoreske, ki jih je Fran Milčinski pisal za različne časopise, je igralska ekipa več kot učinkovito utelesila – dialoga je namreč malo –, izčiščene prizore in domišljen gib Branka Potočana pa je režiser Jaka Ivanc z vso občutljivostjo na rahlo prekril s poetičnostjo. Butalci so po ljudsko kosmati, a tanka plast poetičnosti jih naredi skoraj prisrčne in ljubke. Majda Suša, Primorske novice 39 Janja Vidmar / Simona Hamer, Eva Nina Lampič BREZ Lutkovno gledališče Ljubljana Režiserka: Eva Nina Lampič Igrajo: Jan Bučar, Ana Hribar, Jure Lajovic, Nina Ivanič, Iztok Valič, Nina Skrbinšek Foto: Nejc Saje Predstava traja 70 minut in nima odmora. Simi sovraži šolo, hrepeni po Lejli, najlepši punci na svetu, ki ji posveča večino svojih rap komadov, krega se z mamo, ki ima novega tipa, obiskuje očeta v zaporu, kadi travo in se peča z manjšimi tatvinami ter preprodajo tehničnih igračk. Slednje kmalu preraste okvir navidezne nedolžnosti in postane več, kot lahko obvlada ... Bo končal v popravnem domu? Simi skozi vijuganje med pravo in napačno stranjo zakona na novo opredeljuje svoj odnos do očeta, mame, očima, sveta. Mladinska igra Brez Janje Vidmar je problemsko besedilo, ki prikazuje konfliktne odnose v družini osrednjega lika, mladega prestopnika Simija. Dramaturško napetost ustvarja nasprotje med negativno podobo sveta, v katerem živijo mladi, ter Simijevo ljubeznijo in njegovo pesniško ustvarjalnostjo, ki se kaže kot možnost izhoda iz osebne in družinske stiske. V besedilu izrazito izstopa slengovsko barvanje jezika, navezava na sodobno glasbo in probleme mladostnikov; v tem smislu pomeni besedilo slogovno in tematsko novost v sodobni slovenski mladinski dramatiki. /odlomek iz obrazložitve strokovne žirije/ Besedilo Brez je prejelo nagrado zlata paličica 2010 za najboljše dramsko besedilo za otroke in mlade. 40 • •• ••• PREDSTAVA O ISKANJU PRAVE POTI V KAOTIČNI SEDANJOSTI. •••• KULTURNA VZGOJA 2012/2013 Če hočeš visoko letet, morš dost fedra imet, bit pripravljen kot paket za vzlet. Kjer koli kadar koli na kerem koli mestu. Pripravljen morš bit kot na trapastem testu. Morš bit pameten in v biznisu dober, ne spadat med slabe. Ker take pol izrabe in dobijo vse za džabe. Brez kriminala in šverca jaz ne bi biw tuki guest in svet ne bi biw the best, brez kriminala ne bi blo para, s kriminalom se ukvarjajo vsi, zakaj ne bi tega počel še ti? (Emir Rešić) 41 Lutz Hübner ODSPEJSANI SiTi Teater BTC Režiser: Uroš Fürst Igrajo: Ula Furlan, Tina Gunzek, Ajda Smrekar, Lado Bizovičar Foto: Maj Pavček Predstava traja 75 minut in nima odmora. Predstava Odspejsani je prišla ravno ob pravem času, saj je priljubljenost oddaj, na katerih se rojevajo nove zvezde, na vrhuncu. Tokrat bodo iskali nov televizijski obraz za trendovsko oddajo. Tri punce, ki končujejo srednjo šolo, pošljejo svoj demo posnetek na popularno televizijo in se znajdejo na avdiciji za voditeljico oddaje o glasbi, modi in trendih. Taktirko nad strokovno komisijo je prevzel Lado Bizovičar. Najstnice Lili iz Ljubljane, Manja iz Vrbnega pri Celju ter Jasmina iz Štepanjskega naselja v Ljubljani se na avdiciji spopadajo z adrenalinom, s svojimi ambicijami in z medsebojnimi konflikti, kar je odličen material za ustvarjalce televizijskega šova. Tega se še kako zaveda televizijski ustvarjalec Beno. Čas, v katerem nas mediji zasipajo z resničnostnimi šovi in bitkami talentov, narekuje nove vrednote in v mladih vzbuja hrepenenje po slavi. Predstava Odspejsani prikazuje zakulisje nastajanja trendovske televizijske oddaje. Njihov neposreden in pretresljiv mladostniški dialog postane odličen material za ustvarjalce televizijskega šova. Prenos v živo iz studia na odru! 42 • •• ••• KAKO ZAKULISJE ZABAVNE INDUSTRIJE DOŽIVIJO IN PREŽIVIJO TRI NAJSTNICE. •••• KULTURNA VZGOJA 2012/2013 Predstava je dopadljiv in gledljiv izdelek, ki poskrbi za stalen komični akcent. Mene so bolj prepričali tisti nežni, če ne celo komorni trenutki, ki so v ospredje postavili dekleta kot osebe, takšna kot so, in ne dekleta, takšna, kot bi morala biti, takšna, kot so si jih zamislili drugi. Pokaže nam tudi zakulisje sicer tako opevane zabavne industrije, ki pa je velikokrat črno in sivo in nič kaj barvito. Pa je to res vsesplošno mnenje ali le pogled posameznika na svet blišča, ki ga poznajo le »izbrani«? Odgovor na to naj vsak poišče pri sebi … Igor Đukić 43 Jure Ivanušič / Marko Vezovišek OD TIŠINE DO GLASBE SiTi Teater BTC Izvaja: Jure Ivanušič Foto: Manuela Anžur Predstava traja 60 minut in nima odmora. Kaj je bilo prej: kura ali jajce? Tišina ali glasba? V predstavi nas dramski igralec in pianist Jure Ivanušič v sproščenem enournem nastopu na zanimiv in privlačen način z anekdotami in s šalami popelje skozi zgodovino in fenomen glasbe v vsej njeni raznovrstnosti. V svojem ilustrativnem, duhovitem, a vendar strokovno verodostojnem, virtuoznem ter tematsko in žanrsko bogatem nastopu se mojstrsko prelevi iz ene glasbeno relevantne vloge v drugo; od pianista do pevca, od skladatelja do dirigenta, od muzikologa do glasbenega kritika. Dotakne se zgodovine in razvoja glasbe, komponiranja, glasbenih posebnosti, celo plagiatov in anekdot, podkrepljenih s primeri iz prakse, pa tudi konzumiranja glasbe, navad in razvad, vse od bonbona do bontona, od uverture do aplavza. Občinstvo popelje od kamene dobe do Rolling Stonesov, od klasike do moderne, od jazza do popa, od popevke do šansona. Dramsko-glasbena predstava Od tišine do glasbe je najuspešnejša slovenska glasbena monokomedija, ki je z nad 200 ponovitvami navdušila že več kot 50 000 obiskovalcev vseh starosti in poklicev. Jure Ivanušič je zanjo prejel že številne nagrade. Po uspešno izvedenih štirih ponovitvah predstave v sezoni 2007/2008 v Novem mestu, ki si jih je ogledalo okoli 1300 osnovnošolcev in srednješolcev, in po sedmih ponovitvah v sezoni 2011/2012, ki si jih je ogledalo skoraj 2300 osnovnošolcev in srednješolcev, predstavo tudi v tej sezoni uvrščamo v našo ponudbo. 44 • •• ••• GLASBENA MONOKOMEDIJA O ZGODOVINI IN RAZVOJU GLASBE. •••• KULTURNA VZGOJA 2012/2013 »Didaktika je v umetnosti skoraj vedno vsaj malce problematična. Tega se Jure Ivanušič in (ko)scenarist Marko Vezovišek, ki se dokaj spretno izogibata (pre)očitni tendencioznosti, še kako zavedata. Podajanje resnic in hipotez oziroma informacij ter vzgojo glasbenega okusa namesto suhoparnega »pedagoškega« predavanja zavijata v lahkotno, na trenutke že kar gegovsko komiko, ilustrirano s sprotnimi glasbenimi primeri in duhovitimi razlagami.« Darinko Kores Jacks, Večer 45 SLOVENSKE LJUDSKE VIŽE NA POSEBEN NAČIN Eva Hren in Sladcore Foto: arhiv izvajalcev Koncert traja približno eno uro in nima odmora. Eva Hren in Sladcore (Blaž Grm, Marko Gregorič in Marko Boh) sta izredno enoten in kompakten kolektiv, praktično familija in komuna, sindikat in bratovščina. Čeprav so žanrsko odprti, so se odločili za začetek dotakniti le slovenskega ljudskega glasbenega izročila. Žanrska raznolikost je ena izmed ključnih značilnosti njihovega dosedanjega opusa znotraj okvirja ljudske glasbe, saj je vsak od članov že dlje časa prisoten v slovenskem glasbenem prostoru in ima za sabo več uspešnih projektov raznih barv, vonjev in velikosti. Eva Hren je študirala klasično in jazz petje ter končala študij kitare na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Njena umetniška pot jo je vodila k etnu, popu, muzikal in alternativnim vodam. Za sabo ima dva samostojna albuma. Včasih je pela v skupini Katrinas, s katero je osvojila nagrado na festivalu Slovenske popevke. Redno sodeluje z velikim revijskim orkestrom Radia Slovenije, kot solistko pa jo vabijo pa jo tudi na mnoge gala pevske prireditve. Multiinstumentalist Blaž Grm je star studijski maček, ki je sodeloval z mnogimi legendami slovenske glasbene pop- in subkulture, denimo z Janijem Kovačičem, Letečimi potepuhi, Miladojko Youneed, s Perom Lovšinom in z Lolito. Osnovna glasbila popularne glasbe obvlada do te meje, da lahko skladbo posname popolnoma sam. Kontrabasist, kitarist tekstopisec in skladatelj Marko Gregorič, primorska srajca, se je v rani mladosti učil od mojstrov, kot sta Ray Brown in Ron Carter, nato pa pristal v Ljubljani. Tam so ga seveda razgrabili; sodeloval je v mnogih gledaliških, jazzovskih in pop projektih. Je član zasedbe Bossa de novo in Murat in Jose, s katerima je posnel tudi odmevne zgoščenke. Marko Boh je Novomeščan. Je doktor medicine, multiinstrumentalist, pevec, skladatelj ter pisec besedil v slovenščini in angleščini. Za najpomembnejše ustvarjalne mejnike šteje dvakratno zmago na Festivalih slovenskega šansona (enkrat kot solist, drugič s pevcem Alešem Hadalinom), zgoščenko Norec z avtorskimi skladbami 46 • •• ••• •••• KULTURNA VZGOJA 2012/2013 KOMENTIRAN KONCERT LJUDSKIH PESMI, PREOBLEČENIH V JAZZ, DISCO, ETNO … žanrskega razpona od šansona in popevke do rocka in jazza ter sodelovanje z jazzovsko pevko Mio Žnidarič v začetku devetdesetih prejšnjega stoletja. Sodeloval je z znanimi slovenskimi gledališkimi režiserji. Pridruženi član skupine je Domen Gazvoda, diplomant Akademije za likovne umetnosti. Domen pod psevdonimom Kostna Moka spreminja viže v slikovne in besedne računalniške podobe, ki jih improvizirano ustvarja na veliko platno. Te neme čičke-čačke vseh oblik in barv nadenejo glasbi skupine svojevrstno in izjemno duhovito preobleko. Na ta način oživijo, glasba pa pridobi dodatno močno izpovedno razsežnost. Zlitje improvizirane grafike in glasbe ustvarja domiselne vinjete slovenskega ljudskega izročila, ki redko koga pustijo hladnega. Koncert Slovenske ljudske viže na poseben način smo izvedli v sezoni 2010/2011 v okviru Glasbenogledališkega abonmaja. V sezoni 2011/2012 pa smo komentirano glasbeno učno uro z istim naslovom ponudili srednješolcem. Zaradi vašega zanimanja komentirano glasbeno učno uro vnovič uvrščamo v našo ponudbo, tokrat tudi za osnovnošolce, izvajalci pa ji bodo dodali še več didaktičnosti. 47 KONCERT ANE ŠINKOVEC, KLAVIR Foto: Stane Jerko Ana Šinkovec je imela svoj prvi solistični recital pri desetih letih v Cankarjevem domu v Ljubljani. 13-letna je nadaljevala šolanje na Srednji glasbeni in baletni šoli v Ljubljani. Pri 17-ih je bila sprejeta na Akademijo za glasbo v Ljubljani. Komaj 20-letna je diplomirala z odliko. Junija 2008 je z najboljšimi ocenami končala podiplomski študij glasbe in klavirja na Kraljevem konservatoriju v Bruslju pri priznanem pianistu in pedagogu Bojanu Vodeničarovu. Posebno mesto v njenem srcu in glasbenem izboru zasedata skladatelja Frédéric Chopin in Sergej Rahmaninov. Ana Šinkovec je sodelovala na mnogih festivalih in seminarjih s svetovno priznanimi pedagogi in pianisti, kot so KarlHeinz Kämmerling, Konstantin Bogino, Lazar Berman, Rita Kinka, Jakob Lateiner, Vasilia Efsthadiadou, Igor Lazko, Sijavuš Gadžijev, Jean-Phillip Collard, Alfredo Perl, Boris Petrushansky. Ana je prejela številne nagrade ter pohvale doma in v tujini. Na mednarodnem festivalu in tekmovanju leta 1999 in 2001 v Lindauu pod vodstvom Karl-Heinza Kämmerlinga je prejela Lindau Preis za najbolj obetavno in talentirano mlado pianistko. Leta 2000 je na mednarodnem tekmovanju N. Rubinstein v Parizu prejela 1. nagrado. Za izvedbo 1. klavirskega koncerta P. I. Čajkovskega je leta 2004 prejela Prešernovo nagrado Akademije za glasbo. Kot solistka je nastopila s slovenskimi simfoničnimi in komornimi orkestri. Redno nastopa kot solistka in komorna glasbenica na slovenskih in tujih festivalih. Ana je zelo dejavna pri promoviranju kulture in klasične glasbe mladim ter širši množici. Med letoma 2004 in 2008 je delovala v okviru Ustanove Imago Sloveniae, vodila je organizacijo Savitra, pisala in delala kot kulturna urednica za časopis The Slovenia Times. 48 • •• ••• •••• KULTURNA VZGOJA 2012/2013 KLAVIRSKI KONCERT. R. Schumann *** A. Skrjabin Fantasia op. 17 Preludiji op. 11 1-8 Fantasia op. 28 Sonata št. 4 op. 30 49 KONCERT KLASIČNE GLASBE – NAGRAJENCI 41. TEKMOVANJA TEMSIG Foto: www.sxc.hu Tekmovanja mladih glasbenikov Republike Slovenije na regijski in državni ravni potekajo že več kot štiri desetletja. Več kot tisoč glasbenikov, ki se šolajo na nižjih in srednjih glasbenih šolah ter na akademiji, se v približno desetih dneh srečuje ob glasbi, poleg druženja in izmenjave izkušenj za učence, učitelje in starše pa dobimo na vsakem tekmovanju tudi najodličnejše tekmovalce, ki so za svoj nastop ocenjeni z največjim številom točk, torej stotico. Dobitniki te najvišje ocene iz leta 2012 se bodo predstavili na koncertu v Kulturnem centru Janeza Trdine. To so: Brin Bernatović (harfa), Gaja Nepužlan (viola), Eva Šulić (violina), Leto Križanič Žorž (harfa) in Kvartet saksofonov ColorFour v sestavi Jan Gričar, Štefan Starc, Bojan Sumrak, Matija Marion (komorne skupine s pihali). 50 • •• ••• •••• KULTURNA VZGOJA 2012/2013 KONCERT NAJBOLJE OCENJENIH MLADIH GLASBENIKOV NA VIOLINI, VIOLI, HARFAH IN SAKSOFONIH. 51 Nikolaj Vasiljevič Gogolj ŽENITEV MGL Režiser: Diego de Brea Igrajo: Jana Zupančič, Bernarda Oman, Tanja Dimitrievska, Jožef Ropoša, Sebastian Cavazza, Gregor Čušin, Jaka Lah, Janez Starina, Gaber K. Trseglav Foto: Barbara Čeferin Predstava traja 110 minut in nima odmora. Agatja Tihonovna se moži. Njena stara teta Arina si zanjo želi trgovca, kot je bil pokojni oče, ženitna posredovalka Fekla pa išče nekaj boljšega; naj bo Agatjin bodoči mož plemenit, ugleden gospod. Na drugi strani se za poroko končno odloči tudi zaprisežen samec, dvorni svetnik Podkoljosin, a se nikakor ne more odločiti za eno od nevest, ki mu jih priporoča Fekla. Po treh mesecih ga spreten trgovec, prijatelj Kočkarjov, končno odvleče na obisk k Agatji. Na njenem domu se prav takrat zbere pisana druščina odcvetelih samcev, eksekutorjev, častnikov in nekdanjih pomorščakov, ki jih je Fekla kot primerne kandidate po stasu in stanu nalovila po mestu. Med njimi se vname petelinji boj. Agatja izbere in zgodba se že nagiba k srečnemu koncu. A čeprav je ponudba za ženitev še tako mamljiva, je poleg izbire ključen tudi dokončen akt odločitve. Ženitev je komedija, ki jo je Gogolj pisal med letoma 1832 in 1842, vmes pa leta 1835 dokončal svojo slavnejšo igro Revizor. V komediji so liki zelo sodobni in spominjajo na kapitalistično okolje, v katerem živimo. Ne gre za komedijo o ljubezni, pač pa o trgovanju in kapitalističnem načinu izbiranja potencialne žene oz. moža. Gogolj v Ženitvi tako parodira prozaične razloge, ki ljudi ženejo v poroko. 52 • •• KOMEDIJA O TRGOVANJU Z LJUBEZNIJO. ••• •••• KULTURNA VZGOJA 2012/2013 Režiser se z burleskno drastiko, ki se napaja iz civilizacijske distance, radoživo in jedko posmehljivo poigrava s karikaturno stiliziranimi žrtvami ženitno-možitvene trgovine, ki temelji na posameznikovi želji po družbenemu priznanju in vzponu ter na strahu in grozi pred tem, kaj bodo pa ljudje rekli. /…/ V zgodovinsko, socialno, karakterno ter burleskno stiliziranih kostumih Lea Kulaša ter ob učinkovitih (večinoma harmonikarskih) glasbenih priredbah Marka Hatlaka so protagonisti opazno stilizirali svoje karakterje s sredstvi nemih filmskih burlesk in celo mehanike marionetnega gledališča. Slavko Pezdir, Delo Pri porokah se ukvarjamo z vsem drugim kot s človekom, ugotavlja režiser Gogoljeve komedije Ženitev s podnaslovom Nenavaden dogodek, poln nesporazumov in absurdnosti. Ženitev, ki je na koncu pravzaprav niti ni, je predstavljena kot trgovska menjava, ki bo prinesla materialne in intelektualne dobrine, ne pa tistega, na čemer resnično temelji odnos med ljubljenima osebama. M. K., MMC RTV SLO 53 Matjaž Zupančič PADEC EVROPE SNG Drama Ljubljana Režiser: Matjaž Zupančič Igrajo: Aleš Valič k. g., Zvezdana Mlakar, Bojan Emeršič, Branko Šturbej, Gorazd Logar, Maša Derganc, Valter Dragan, Polona Juh, Vito Weis k. g., Rok Vihar Foto: Žiga Koritnik Predstava traja 90 minut in nima odmora. Zasebna zabava po uspešnem odprtju novega penziona Evropa, na kateri tako imenovani jet set še malo neformalno pokramlja in pokvanta, sklene kakšen posel ali se dogovori o kakšnem skupnem interesu. Ko se že precej okajena druščina namerava raziti, se zgodi globalni upor: zunaj so demonstracije, neredi, policija je zaprla dohode, ceste so blokirane, avtomobili gorijo, nikamor ni več mogoče. Toda na zabavo se zateče neznanec, očitno demonstrant, nemara tujec, saj ne govori in se ne odziva. Ob nepričakovanem soočenju dveh svetov Zupančič duhovito in z obilico ironije spregovori o kričečih paradoksih in navzkrižjih današnje družbe. Ne, ne napovedujem konca Evrope. Mislim pa, da je »diskretni šarm« stare dame vedno bolj kontaminiran z nekakšnim agresivnim strahom. Govorim o strahu pred tujci, pred priseljenci, pred drugačnimi. Ti postajajo razlog, da gre vse narobe. Evropa danes veliko moralizira o nasilju – in hkrati ne prizna, da je sama do vratu v njem. Na svojih in tujih tleh. Na mizi so jagode in šampanjec, pod njo pa teče kri. Matjaž Zupančič, avtor in režiser V današnjem času ni težko moralizirati, materiala je več kot preveč, na vsakem koraku. Zelo lahko je obsojati pohlep (saj tudi je obsodbe vreden) in kazati s prstom na druge. Seveda, saj mi nismo tajkuni, nismo se okoristili, nismo nikogar okradli in za enkrat še tudi nismo nikomur nič hujšega naredili. Vendar Zupančičeva igra prav nam zastavlja neusmiljena vprašanja. Kakšni smo v resnici? Kaj se je zgodilo z nami, da smo postali imuni za vse, kar ni prav? Kakšno je tisto človeško jedro, ki naj bi osmišljalo naše bivanje? Kaj določa nas in naša stremljenja? Kdaj smo se navadili na vso to nepravičnost, ki tako boleče zaznamuje naš svet? Darja Dominkuš, dramaturginja 54 • •• ••• ČRNA KOMEDIJA O RAZUZDANOSTI DANAŠNJE DRUŽBENE SMETANE. •••• KULTURNA VZGOJA 2012/2013 Če bi avtor pozabil pod naslov besedila dodati frazo: osebe in dogodki nimajo nič skupnega z realnim življenjem in so samo plod domišljije, bi si lahko oddahnili. Tako pa vemo, da se pred našimi očmi dogaja tisto, kar se navadno za našimi hrbti. Spoznamo, da je tišina v Padcu Evrope močnejša od vseh izgovorjenih besed. Rok Andres, asistent dramaturginje Deseterica igralcev, orkester izkušenih solistov, deluje usklajeno in sproščeno. V galeriji živih, psihološko dognanih odrskih likov ni niti enega šibkega člena. Dušan Rogelj, Radio Slovenija 55 Lee Hall KNAPI SLIKARJI SLG Celje Režiser: Samo Strelec Igrajo: Renato Jenček, Tarek Rashid, David Čeh, Blaž Setnikar, Bojan Umek, Branko Završan, Nina Rakovec, Lučka Počkaj, Rastko Krošl, Igor Sancin Foto: Uroš Hočevar Predstava traja 120 minut in ima odmor. Drama Knapi slikarji je nastala po resničnih dogodkih in po knjigi umetnostnega kritika Williama Feaverja. Do zdaj je prejela številne nagrade. Dogajanje igre je postavljeno v leto 1934, ko se skupina rudarjev odloči, da se bo dodatno izobrazila. Najamejo učitelja umetnostne zgodovine, ki jih skuša popeljati v svet umetnosti. Hitro sprevidijo, da teorija zanje ni primerna, zato se posvetijo praksi – risanju. V nekaj letih postanejo nekateri med njimi prepoznavni umetniki, čeprav še vedno delajo v rudniku. Zgodba o prijateljstvu in odnosu ljudi do umetnosti ter o tem, kako skupina navadnih ljudi lahko naredi nenavadne stvari, je prikazana veristično, toplo in s humorjem. Angleški dramatik in scenarist Lee Hall (1966) je zaslovel s scenarijem za film Billy Elliot, ki si je leta 2001 prislužil tri nominacije za oskarja. Izhaja iz delavske družine. Na Cambridge University je študiral angleščino. Kariero dramatika je uspešno začel leta 1997 z radijsko igro Spoonface Steinberg. Gre za monolog avtistične judovske deklice, ki umira za rakom. Igra je izzvala neverjeten odziv poslušalcev, bralci revije Radio Times pa so jo izglasovali za eno izmed desetih najboljših radijskih iger vseh časov. Lee Hall je dobitnik prestižnih nagrad tony in nagrade olivier. 56 • •• ••• RESNIČNA ZGODBA O RUDARJIH, NJIHOVEM PRIJATELJSTVU IN ODNOSU DO UMETNOSTI. •••• KULTURNA VZGOJA 2012/2013 Hallovi knapi so radoživi liki, vsi z močnimi značajskimi lastnostmi, so duhoviti in vsi trdno na tleh. Celjski knapi so svoje delo opravili odlično. /…/ Krstna uprizoritev Hallovega teksta je dosegla namen: je duhovita in gledljiva predstava, ki svojo pozornost obrača v aktualne politične, umetniške in javne tokove. Zdenko Kodrič, Večer Knapi, kot jih prikazuje Hall, so izrazito barviti in živi liki, podloženi z močnimi značajskimi podrobnostmi, kar je v natančni, trezni in domišljeni režiji Sama M. Strelca dalo igralcem priložnost, da vsi po vrsti ustvarijo izvrstne like, najbolj pa Tarek Rashid kot impulzivni in iskreni Oliver Kilbourn. Vesna Jurca Tadel, Pogledi Režiser Samo M. Strelec je zgodbo na oder postavil realistično, z natančnim sosledjem dogodkov in gledalcu uspešno prenesel razvoj Ashingtonske skupine. Njihova različna narodnostna porekla je prikazal z uporabo slovenskih narečij, ki so jih igralci odlično izvedli in poskrbeli za dobršno mero humorja. Ana Rozman, Radio Slovenija 57 Neda R. Bric KDOR SAM DO VEČERA POTUJE SKOZ SVET SNG Nova Gorica Režiserka: Neda R. Bric Igrajo: Peter Harl, Blaž Valič, Ivo Barišič, Vesna Vončina k. g., Dušanka Ristić, Gorazd Jakomini, Marjuta Slamič, Matej Puc k. g Foto: Foto atelje Pavšič Zavadlav Predstava traja 80 minut in nima odmora. Biografska drama o goriškem slavčku, ki je pred več kot sto leti hrepenel in svoje srce izlival v pesmi, je zgodba o vzponih in padcih človeka, globoko razmišljujočega in še globlje čutečega do vsega, kar ga obdaja. Življenjska pot pesnika, nenavadno razgibana za katoliškega duhovnika, odseva duha časa, v katerem se rojeva želja po narodni enotnosti in borba za obstanek slovenskega jezika. Gregorčičeva misel o teh velikih vprašanjih je zapisana v številnih narodno buditeljskih pesmih. Dolgoletni boj, ki se je vnel med njegovimi privrženci in zagretimi nasprotniki, je prerasel v skoraj političen obračun med svobodomisleci in tradicionalisti. Napadi na umetnikovo občutljivo srce, sprva tako čisto, odprto in osvobojeno vsake zlonamernosti, so v njem sprožili dvom vase in v svojo umetniško moč. Nenehne ustvarjalne krize in depresije so botrovale vse hujšim težavam z zdravjem, ki jim je na koncu podlegel. Skozi vse to pa kot žarek presevajo neizpolnjena, nikoli pozabljena čustva do dekleta, iz katerih so vzklile najlepše ljubezenske pesmi. Avtorica besedila in režiserka Neda R. Bric se po predstavah Aleksandrinke in Eda – Zgodba bratov Rusjan v svojem novem delu še tretjič loteva primorske tematike, saj je prepričana, da nam pogled v zgodovino lahko pomaga razumeti in oblikovati našo sedanjost. Gregorčičeva življenjska pot jo vodi k spraševanju o pritisku institucij – najsi bo to cerkev, družina, šola ali država – na človeka. »Nad predstavo, ki sem jo na vajah že večkrat videla, sem pretresena in vzhičena,« je še pred prvo uradno uprizoritvijo povedala umetniška vodja SNG Nova Gorica Ira Ratej. Prepričana je, da bi si morali gledališko delo 58 • •• ••• •••• KULTURNA VZGOJA 2012/2013 ogledati vsi Primorci in drugi Slovenci, od najmlajšega pa do najstarejšega, ter tako spoznati resničnega Simona Gregorčiča. DOKUMENTARNA DRAMA O VZPONIH IN PADCIH SIMONA GREGORČIČA. Simon Gregorčič, duhovnik, pesnik, moški, človek. Kaj je na prvem mestu? Nedvomno človek z izjemno narodno zavestjo in ljubeznijo v najžlahtnejšem pomenu, je v raziskovanju na vseh ravneh dognala avtorica teksta Neda R. Bric. In to tudi izpričala v napisani drami o goriškem slavčku in njegovi po eni strani tragični, po drugi pa iz širšega zornega kota neizmerno bogati življenjski poti. Predstava odpira razmerja med institucijo cerkve, poezije, ljubezni, zemlje, družine; pripoveduje o Gregorčičevi življenjski poti, ob tem pa s filmsko uprizoritvijo posega v današnji čas, čas pesnikove vnukinje in vnuka, ki sta bila žrtvi takratnega in morda tudi še današnjega pojmovanja zavezanosti bogu. Ingrid Kašca Bucik, Radio Slovenija 59 Uršula Cetinski ALMA Polona Vetrih Ana Maria Beguš, klavir Foto: Fotoatelje Potrč Predstava traja 60 minut in nima odmora. Alma Maksimiljana Karlin (1889–1950) je bila pisateljica, svetovna popotnica in poliglotka, ki je svojo življenjsko pot začela in končala v Celju. Njena kulturna in literarna dediščina je bila vnovič odkrita in slovenski javnosti predstavljena šele v minulih 20 letih. Do leta 1990 je bil v slovenščino preveden le roman Samotno potovanje, medtem ko so bila pred 2. svetovno vojno dela Karlinove v izvirniku med Slovenci priljubljeno čtivo. Karlinova je veliko potovala in med drugim obiskala eksotične kraje v južni Ameriki, Afriki, Avstraliji in Aziji. Svoja potopisna doživetja, običaje, vraže, noše ljudi in življenjske navade različnih kultur in ljudstev je zapisovala in tkala zgodbe, ki so ob vrnitvi domov doživele dober odziv. Napisala je prek 50 literarnih del v nemškem jeziku. Njeno življenjsko zgodbo je upodobila dramska igralka Polona Vetrih, znana, priznana in priljubljena slovenska gledališka umetnica. Njeno ime je povezano s številnimi uspešnimi projekti. Po diplomi na ljubljanski Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo je študirala na londonski Akademiji za glasbeno in dramsko umetnost (LAMDA), kjer so jo ob podelitvi diplome razglasili za najbolj šarmantno igralko ter za najbolj nadarjeno učenko te šole. V produkciji Cankarjevega doma je ustvarila vrsto pomembnih vlog, sicer pa je po vrnitvi iz Londona vseskozi članica ljubljanskega gledališča SNG Drama. Polona Vetrih je gostovala v gledališčih na Dunaju, v Pragi, Ženevi, Frankfurtu, Bologni, londonskem West Endu in New Yorku. Mlada pianistka Ana Maria Beguš (1995) je svojo glasbeno ustvarjalno pot začela pri osmih letih na Glasbeni šoli Moste Polje. Prof. Tjaša Rus jo je popeljala do vpisa na Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana, kjer sedaj obiskuje 4. letnik. Udeležila se je seminarjev pri prof. Tatjani Ognjanovič in prof. Arbu Valdmi. Sodelovala je na tekmovanju Evropskega združenja klavirskih pianistov 60 • •• ••• •••• KULTURNA VZGOJA 2012/2013 PRETRESLJIVA ŽIVLJENJSKA ZGODBA PISATELJICE, SVETOVNE POPOTNICE IN POLIGLOTKE. (EPTA) leta 2009 v Krškem in leta 2010 v Ljubljani. Na mednarodnem tekmovanju v Trstu je za komorno igro pod mentorstvom prof. Tomaža Lorenza dobila srebrno priznanje. Že od začetka ji na konservatoriju stoji ob strani in ji predaja svoje bogato znanje prof. Tatjana Šporar Bratuž. Med večerom bomo slišali: L. M. Škerjanc, Preludij št. 9 S. Rahmaninov, Etuda v g-molu F. Liszt, Consolation št. 3 F. Chopin, Nokturno v e-molu, op. posth. 61 KLAVIATURA LASTOVK Malunca (Laura Zafred, vokal in violina / Matic Smolnikar, kitara) Gost večera: Ciril Zlobec Foto: Nada Žgank Predstava traja 50 minut in nima odmora. Vokalistka in violinistka Laura Zafred ter kitarist Matic Smolnikar sta akademska glasbenika, ki tvorita duet Malunca. Prvič sta nastopila skupaj leta 2004 v okviru projekta Veš, kulturnik, svoj dolg?, na katerem so predstavniki treh akademij (Akademije za glasbo, Akademije za likovno umetnost in oblikovanje in Akademije za gledališče, radio, film in televizijo) skozi svoj medij, torej zvok, gib in sliko, interpretirali isti tekst, poezijo Rade Kikelj. Tako so nastale prve tri avtorske skladbe. Leta 2005 sta sprejela povabilo, da uglasbita dve pesmi Cirila Zlobca. S pesmima Sinoptični sonet in Naravni red stvari je tako začela kliti ideja o celotnem projektu, opusu izbranih pesmi, ki bi imele svoje glasbeno izhodišče v šansonu. Z odobritvijo pesnika Cirila Zlobca so začele nastajati nove pesmi z delovnim naslovom Klaviatura lastovk. Poleg Sinoptičnega soneta in Naravnega reda stvari so glasbeno podobo dobile še pesmi Klaviatura lastovk, Ves tvoj obup, vse moje upanje, Pri meni si/Samo odhodi, Pobeglo otroštvo, Nori orkester in druge. Oblikovno so skladbe miniature, utrinki. Kratke zgodbe, črtice, ki se spletajo v kompozicijskem slogu klasične glasbe z bossa novo, s charlestonom, z valčkom, s tangom, presenečajo z domiselno uporabo malih inštrumentov, celo takšnih, ki sicer sodijo v predal šivilje. Ciril Zlobec (1925) je pesnik, romanopisec, esejist, antologist in prevajalec. Je redni član štirih Akademij znanosti in umetnosti, poleg Slovenske še Evropske in Mediteranske ter dopisni član Hrvaške akademije znanosti in umetnosti. Temeljna stvar pri Zlobcu je bila in ostaja literatura, predvsem poezija. Njegova bibliografija (poezija, proza, esejistika, prevodi v obeh smereh) obsega okrog 110 knjižnih enot. Znan je zlasti kot pesnik, ki piše lirične, čustvene pesmi. Prve pesmi je objavljal že med vojno. Leta 1953 je skupaj s Tonetom Pavčkom, Kajetanom Kovičem in Janezom Menartom izdal prvo svojo pesniško zbirko Pesmi štirih, ki je do danes doživela številne ponatise. 62 • •• ••• VEČER UGLASBENE POEZIJE CIRILA ZLOBCA V GIBU, GLASBI IN BESEDI. •••• KULTURNA VZGOJA 2012/2013 Ciril Zlobec NORI ORKESTER Že spet ta nori orkester v moji duši! V njej spet vse križem kražem muzicira, spet misel drugo misel sproti ruši in čustvo s čustvom vès čas se prepira. Morda pa sploh mi ni do pomiritve, morda sploh ne bi rad iz tega stanja, vse bolj in bolj – nezmožen uglasitve? – ogrevam se za čar uglaševanja. Rad jih poslušam, ko že v znanem tonu, oglašajo se v meni v vsem razponu vsak svojega glasu. Poslušam jih: vse njihove višine in nižine, fortissime, adagie in tišine. Z okorno rôko vpletam jih v svoj stih. 63 GODART – LIVE GodArt (Jure Godler in Tilen Artač) im.puls Foto: Bojana Močnik Predstava traja 75 minut in nima odmora. GodArt – live je najnovejša predstava znanega dinamičnega dua – pianista Jureta Godlerja in violončelista Tilna Artača, ki sta širši javnosti poznana kot odlična komedijanta, imitatorja in glasbenika. Po uspešnih nastopih – med drugim z Michaelom Winslowom v Unionski dvorani v Ljubljani in lani jeseni v znanem Comedy & Magic Clubu Hermosa Beach v Los Angelesu, v katerem redno nastopa tudi Jay Leno – se bo lahko novomeško občinstvo vnovič nasmejalo temu zabavnemu tandemu. Pred štirimi leti sta namreč navdušila s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija, ko sta svoje znanje in domislice predstavila na večeru, poimenovanem Glasbene laži in glasbene šale. GodArt pri svojem delu združuje tri temeljna področja zabavništva: glasbo, humor in čarovnije. V predstavah Jureta Godlerja in Tilna Artača smo priča prefinjenemu humorju in iluzijam, ki so vpete v vsebino, ter združitvi klasične glasbe s pop modernim slogom. Vas zanima, kako se obnašati na koncertu klasične glasbe? Bi radi izvedeli nekaj več o klasični operi in prisluhnili pravi operni primadoni? Ali si drznete prisluhniti, kako Beatlesi, Michael Jackson, Britney Spears ali Lady GaGa zvenijo na izviren, klasičen način? Vse to in še mnogo več vam razkrijeta Jure Godler in Tilen Artač v predstavi GodArt – live! 64 • •• ••• •••• KULTURNA VZGOJA 2012/2013 DINAMIČNA GLASBENIKA, IMITATORJA IN KOMEDIJANTA V ILUZIONISTIČNOGLASBENI KOMEDIJI. 65 Gašper Tič, Bina Štampe Žmavc, Ksenija Šoster Olmer, Andrej Rozman Roza, Feri Lainšček MANJKA MI, MANJKA ... Romana Krajnčan, Sara Mlakar, Azra Selimanović, Matevž Česen, Jure Gostinšek, Žigan Krajnčan in Gašper Primožič DreamArt in SiTi Teater BTC Foto: Maj Pavček Predstava traja 70 minut in nima odmora. Muzikal Manjka mi, manjka je humorna in ganljiva pripoved o življenju in ljubezni, v kateri so se pod uličnimi svetilkami znašli pevka, ki bi zapela in povedala marsikaj, a nima komu, virtuozni harmonikar, ki prav tako služi s klobukom in plesalci, ki znajo preprosto vse, a imajo za oder le cesto. K sreči vsi na svoje težave gledajo s humorjem. Se sprašujete, če je predstava zabavna? Je. Če je zgodba aktualna? Je. Če je kaj smešnega o večni temi moški – ženske? Je. Če je glasba v živo? Je. Jazz, pop, šanson? Vse. Hip hop? Je. Balet, modern, step, popping ...? Tudi. In vse to v izvedbi svetovnih plesnih prvakov, virtuoznega harmonikarja in Romane Krajnčan v režiji Gašperja Tiča. V Manjka mi, manjka nič ne manjka. Zato naj se zastor dvigne in odgrne cesto! 66 • •• HUMOREN IN GANLJIV MUZIKAL O ŽIVLJENJU IN LJUBEZNI. ••• •••• KULTURNA VZGOJA 2012/2013 Bina Štampe Žmavc MANJKA MI Manjka mi, manjka košček bližine, vgnezdena roka v puhu blazine. Manjka mi, manjka ptica dotika, v postelji jutra njena oblika. Manjka mi, manjka, ko pijem kavo, madež na krožniku s tvojo pisavo. Manjka mi, manjka zjutraj, ko vstanem, misel, da prideš in te objamem. Manjka mi, manjka nekdo, ki diha, slika v zrcalu nežna in tiha. 67 Svetlana Makarovič SNEGUROČKA Svetlana Makarovič Mar Django Quartet Foto: Saj Pan Predstava traja 75 minut in nima odmora. Svetlana Makarovič je nedvomno prva dama slovenske poezije, bržkone pa tudi ena najboljših ustvarjalk vseh časov ne le v Sloveniji, ampak tudi v širšem evropskem prostoru. Doslej je izšlo več izborov njene poezije in pravljic, številne njene tekste, šansone, pesmi za otroke znamo na pamet in navdušujejo vedno nove generacije. Njen opus je v veliki meri preveden v tuje jezike in je priznan tudi v mednarodnem prostoru: je na častnem seznamu IBBY (The International Board on Books for Young People) in sklada Janusza Korczaka, bila pa je nominirana tudi za Andersenovo nagrado. Gre za umetniško poliglotko, ki je pustila močan pečat ne le na literarnem in igralskem področju – kot igralka začetnica je prejela Sterijino nagrado, najprestižnejšo gledališko nagrado v nekdanji Jugoslaviji, za vlogo Uršule v Samorogu Gregorja Strniše –, ampak tudi na glasbenem in likovnem. V vseh primerih je ustvarjanju – pesnica, pisateljica, skladateljica – sledilo uspešno poustvarjanje – pripovedovalka, izvajalka lastne poezije, pevka in pianistka. Njena knjiga Sneguročka je nastajala približno leto dni. Sneguročka je lepo dekle, ki ne zna imeti nikogar rado, zna pa biti radostno. Svetlana Makarovič je njeno zgodbo našla v ruski zgodovini. Nastala je pravljica za odrasle Balada o Sneguročki. Ta se začne z nasiljem in umorom, z rojstvom Sneguročke pa se spremeni v pravljico. Sneguročka je otrok zime, ki se rodi iz neljubezni na gozdnih tleh, prekritih s snegom. Njeno telesce v času zime ostaja ledeno mrzlo, vendar ona drugačna ne zna biti. S svojo mogočno lepoto zmede marsikaterega mladeniča, vendar čustev ne more vračati ne njim niti starki, ki jo je vzgojila. Samo s svojimi gibi pritegne poglede ljudi in njena čarobnost očara prav vsakega. Ko pa se sneg začne topiti, Sneguročka postaja bolehna in nekaj v prsih jo začne tiščati ... Idiličnega konca ni, zato pa avtorica bralca vsekakor prebudi iz sna o lepi pravljici. Glavno sporočilo balade je 68 • •• ••• •••• KULTURNA VZGOJA 2012/2013 BALADA O SNEGUROČKI V LITERARNOGLASBENEM VEČERU. v uspavanki, ki namiguje, da se zlo ponavlja ravno zaradi tega, ker smo preteklo gorje ljudje že pozabili. Svetlana Makarovič si velikokrat za spremljavo izbere romske zasedbe; na svojem literarno-glasbenem večeru Kata, Katalena je gostila Nacionalni madžarski romski orkester Sánta, tokrat pa je združila moči s slovensko zasedbo Mar Django, ki je nastala pred dvaindvajsetimi leti in jo tvorita kitarist in pevec Vitalij Osmačko in Saša Olenjuk. Duet preigrava večinoma tradicionalne ruske balade in romance, ki dopuščajo prednost bogatemu in izpovednemu besedilu. V recitalu Sneguročka se jima bosta pridružila gostujoča glasbenika, kontrabasist Nikola Matošič in violinist Matija Krečič. 69 Z RDEČO KREDO Ženski pevski zbor Kombinat Foto: Srdjan Živulović Koncert traja 105 minut in nima odmora. Ženski pevski zbor Kombinat sestavlja skupina deklet, ki so se na dan upora 27. aprila 2008 zbrala na ustanovni skupščini v ljubljanskem Rogu in sklenila, da bodo prepevala pesmi upora z vsega sveta. So z vseh koncev Slovenije in delajo v različnih poklicih; v njihovih vrstah so vzgojiteljice, učiteljice, profesorice, socialne delavke, arheologinja, biologinja, pravnica, tajnica, računovodkinja, kemijska tehnologinja, restavratorka, študentka, kantavtorica, komunikologinja, novinarke, ekonomistka, samostojna podjetnica, znanstvenica … Pevke pravijo, da niso nostalgične, pojejo z vero v vrednote, kot so solidarnost, zvestoba ideji, srčnost in pogum. Kakšen je njihov kredo? Z rdečo kredo pisati izročilo upora. Ne na stene, pač pa na ušesne membrane. Z glasom ohranjati spomin na glas(be)no tradicijo pokončne hrbtenične drže, ki ne podlega družbeni skoliozi. Združene so v pesmi in prepričanju, da je upor ena osnovnih človekovih pravic. Verjamejo, da kritična misel lahko vzklije le iz uporne drže. Naš čas golta človeško dušo, na oltar postavlja uspeh, tekmovalnost in videz. Ni mu mar za človekove pravice, čeprav si jih za alibi marsikdaj sposodi. Kombinatke se zavedajo, da sveta ni mogoče spremeniti, globoko pa verjamejo, da ga lahko z že pozabljenimi vrednotami, kot so solidarnost, srčnost, socialna pravičnost, tovarištvo in pogum, naredimo znosnejšega in lepšega. Dekleta niso bila v hosti, nikoli niso bila lačna, nikdar jim ni bilo treba niti pomisliti, da bi življenja polagala na žrtvenik ideologij, in odkar pomnijo, lahko govorijo v svojem jeziku. Iz spoštovanja do vseh, ki so dvignili glas in dali življenja, obujajo pesmi, ki so hrabrile duha v revolucijah in uporih po vsem svetu, in jih prepevajo v izvirnih jezikih. Te pesmi zanje niso le uglasbene besede, marveč dragocena in pretresljiva pričevanja človekove vere v lepši svet. Za vse ljudi. 70 • •• ••• VEČER PESMI UPORA Z VSEGA SVETA, KI HRABRIJO DUHA IN PRIČAJO O VERI V LEPŠI SVET. •••• KULTURNA VZGOJA 2012/2013 INTERNACIONALA Vstanite v suženjstvo zakleti, ki jarem vas teži gorja. Zdaj pravda stara v borbi sveti vas kliče za prostost sveta. Ta svet krivičnosti razbijmo, do tal naj boj ga naš podre; nato svoj novi svet zgradimo, bili smo nič, bodimo vse! Že se ljudstvo je zbralo, v zadnjo borbo že hiti, da z internacionalo prostost si pribori. Nihče ne da nam odrešenja, ne carji, kralji in ne bog; osvoboditev iz trpljenja bo delo naših lastnih rok. Sami razbijmo jarem sužnji, ki tlači nas že tisoč let; zdaj kujte, bratje, kujte družni človeštvu boljši, lepši svet. Že se ljudstvo je zbralo, v zadnjo borbo že hiti, da z internacionalo prostost si pribori. ... 71 CENE vrtec in prvo triletje osnovne šole • 4,00 – 7,00 EUR Za šest izbranih predstav priznamo 10 % abonmajski popust. DRUGO triletje osnovne šole •• 6,00 – 7,00 EUR Za tri izbrane predstave priznamo 10 % abonmajski popust. TRETJE triletje osnovne šole ••• 6,00 – 8,00 EUR Za tri izbrane predstave priznamo 10 % abonmajski popust. SREDNJA ŠOLA •••• 6,00 – 9,00 EUR 12,00 EUR* Za tri izbrane predstave priznamo 10 % abonmajski popust. * Cena vstopnice na večerni predstavi. 72 PRIJAVA Pisne prijave za obisk predstav iz naše ponudbe pričakujemo najkasneje do petka, 6. julija 2012. Svetujemo, da nas z odločitvijo seznanite čim prej, ker pri nekaterih predstavah ne moremo zagotoviti večjega števila ponovitev in bomo upoštevali vrstni red prijav. Prijavite se na priloženih obrazcih. PLAČILO Pred ogledom predstave nam pošljite naročilnico, mi pa vam bomo poslali vstopnice. Po ogledu predstave boste vrnili neizkoriščene vstopnice, mi pa bomo na osnovi dejansko prisotnih otrok oz. učencev izstavili račun, ki ga boste poravnali. Spremljevalcem namenjamo brezplačne vstopnice. 73 SEDEŽNI RED 74 75 KDO JE KDO V KULTURNEM CENTRU JANEZA TRDINE Vesna Dular direktorica T / 07 393 0 397 [email protected] saša šepec koordinatorka in organizatorka kulturnih prireditev T / 07 393 0 393 [email protected] nina štampohar strokovna sodelavka T / 07 393 0 394 [email protected] nataša hrovat računovodkinja T / 07 393 0 394 [email protected] liljana jantol weber poslovna sekretarka T / 07 393 0 390 [email protected] tomaž tomašič tehnični koordinator jože mesarko hišnik majda krašovec pomožna delavka 76
© Copyright 2024