1. No category

abonmaji 2013/2014
gledališki abonma
glasbeno-gledališki abonma
otroški abonma
1
2
VSEBINA
5
UVODNI NAGOVOR ŽUPANA
7
UVODNI NAGOVOR DIREKTORICE
9
GLEDALIŠKI ABONMA
40
GLASBENO-GLEDALIŠKI ABONMA
54
OTROŠKI ABONMA
72
VRSTE ABONMAJEV
IN DNEVI IZVEDB
73
VPIS ABONMAJEV
76
CENE ABONMAJEV
78
SEDEŽNI RED
80
KDO JE KDO
3
4
UVODNI NAGOVOR ŽUPANA
Kot župan Mestne občine Novo mesto ocenjujem, da je
izbor abonmajskega programa Kulturnega centra Janeza
Trdine vsako leto zelo skrbno izbran, s posebnim kulturnoumetniškim čutom za kakovostne in estetske vsebine, ki
nastajajo v Sloveniji.
Raznolikost programov za otroke, mlade in odrasle
ponuja možnosti, da se za vsak okus najdejo primerne
uprizoritvene, glasbene, glasbeno-gledališke in
izobraževalne vsebine na področju kulturne vzgoje otrok
in mladih. Izobraževalni del je pomembna programska
usmeritev Kulturnega centra Janeza Trdine v naši občini,
saj s posebno skrbnostjo vključuje aktualne in primerne
vsebine za otroke in odraščajočo mladino. Skozi te vsebine
jih uvaja v svet domišljije, sporočilnost simbolnega sveta
kulture in umetnosti. To je prav posebno poslanstvo našega
občinskega zavoda, ki vzgaja mlade kot potencialne
uporabnike umetniških vsebin in jih uvaja v svet
ustvarjalnosti, kritičnega razmisleka o svetu, o družbenih
vrednotah in estetskih merilih.
Mestna občina Novo mesto s ponosom podpira kakovostno
delo vseh zaposlenih v Kulturnem centru Janeza Trdine
ter vsakoletne vsebine, ki jih pripravljajo v okviru raznolike
abonmajske in izvenabonmajske ponudbe. Zagotovo
plemenitijo naše kulturno-umetniško in družabno
dogajanje v občini.
Želim vam uspešno sezono 2013/2014.
Alojzij Muhič
župan
5
6
UVODNI NAGOVOR DIREKTORICE
Dragi obiskovalci,
v novo sezono vstopamo s pogumno odločitvijo, da je
abonmajski program namenjen res vsakomur izmed vas,
vsem generacijam. V mislih nismo imeli le raznovrstnega
in kakovostnega programa, ki bi bil pisan vsakomur na
kožo in ki je tako in tako naše osnovno pravilo; poudarili
smo, da mora biti program dostopen vsem generacijam.
Tudi finančno, kar brez prijateljev kulture, ki pomagajo
financirati abonmajski program Kulturnega centra Janeza
Trdine, ne bi bilo uresničljivo.
Starši z majhnimi otroki zagotovo ne boste pomišljali o
nakupu abonmajske vstopnice Otroškega abonmaja. V
mesecu juniju namreč velja simbolična cena vstopnice
za otroka s spremljevalcem. In zagotavljamo vam, da
boste uživali na vsaki predstavi res pestrega Otroškega
abonmaja.
Če ste stari do vključno 30 let, je abonmajska vstopnica
tako rekoč že vaša, saj boste zanjo junija odšteli polovico
redne cene. Ne le vi, tudi vaši prijatelji! Tako boste imeli
toliko razlogov več za druženje, kolikor je predstav v naših
večernih abonmajih.
Vedno pravimo, da ste naši zvesti obiskovalci prvi in
največji ambasadorji kulture in našega programa. In
prav je, da ste za to tudi nagrajeni. Nagrajeni za vsakega
prijatelja, ki bo postal naš novi abonent.
Že zdaj se veselimo nove kulturne sezone. In vnovičnega
snidenja z vami. Mi vas bomo z veseljem pričakali.
Vsakokrat.
Vesna Dular
direktorica
7
8
V letošnji Gledališki abonma je
uvrščenih kar 8 predstav.
Pet predstav v abonmaju je določenih.
Šesto predstavo izberete med dramo 25.671 PG Kranj
in komedijo Sluga dveh gospodarjev Gledališča Koper in
Primorskega poletnega festivala. Vstopnico za predstavo,
ki je niste uvrstili v svoj abonma, lahko ob vpisu kupite po
polovični ceni.
Ob prijazni podpori Slovenskega mladinskega gledališča
vam bomo predstavo Portreti II podarili.
S podrobnostmi vas bomo seznanili, ko bo predstava na
sporedu.
9
10
Pokrovitelj Gledališkega abonmaja je
Pagras, d. o. o.
GLEDALIŠKI ABONMA
12
John Patrick Shanley
DVOM
Prešernovo gledališče Kranj
16
avtorski projekt
25.671 Prešernovo gledališče Kranj
20
Carlo Goldoni
SLUGA DVEH GOSPODARJEV
Gledališče Koper in Primorski poletni festival
24
PORTRETI I in PORTRETI II
Slovensko mladinsko gledališče
28
Dušan Jelinčič
KOBARID 38 – KRONIKA ATENTATA
SSG Trst
32
Anton Pavlovič Čehov
TRI SESTRE
SNG Drama Ljubljana
36
Ken Ludwig
SLEPARJA V KRILU
SLG Celje
11
12
DVOM
John Patrick Shanley
Sodobna drama, ki odpira eno
najbolj občutljivih tem
današnjega časa.
Prešernovo gledališče Kranj
Režiser
Alen Jelen
Igrajo
Borut Veselko, Vesna Jevnikar, Vesna Slapar,
Maša Kagao Knez k. g
Foto: Mare Mutić
Predstava traja 90 minut in nima odmora.
13
abonmaji 2013/2014
gledališki abonma
V katoliški šoli v Bronxu vlada konservativna, a načelna
sestra Alojzija, ki je strah in trepet vseh učencev pa tudi
nun, ki poučujejo na šoli. Njeno nasprotje je oče Flynn,
župnik in učitelj telovadbe, saj s svojimi pridigami presega
miselno ozkost okolja. Zaradi odprtosti je blizu učencem,
kar v sestri Alojziji začne vzbujati sume. Nasprotja med
njima prerastejo v spor, zaradi katerega njen dvom samo še
narašča. V zapletu se pokažejo dileme, povezane s spolnimi
zlorabami v šoli in tudi katoliški cerkvi.
S Pulitzerjevo nagrado nagrajena drama Dvom je prva
uprizoritev, ki se loteva te tematike, pri nas.
14
John Patrick Shanley je znan ameriški dramatik, filmski
scenarist in režiser. Za svoja dela je dobil veliko nagrad,
najbolj pa gotovo izstopajo: oskar za scenarij filma
Mesečnica ter Pulitzerjeva nagrada, drama desk, nagradi
tony in obie, ki jih je dobil leta 2005 za dramo Dvom.
Maja letos je bil gost kranjskega gledališča, ki je v sezoni
2013/2013 na oder postavilo njegov Dvom.
Nova kranjska uprizoritev odraža premišljenost v oblikovanju
vlog pa tudi v siceršnjem podajanju Shanleyjeve drame, ki kljub
znani filmski različici dobrodošlo prihaja med slovensko občinstvo
z aktualno zgodbo v osnovi – in predvsem s številnimi vidiki, ki
jih skoznjo razpira in daje v razmislek. Uprizoritev Shanleyjevega
Dvoma v Prešernovem gledališču Kranj je z aktualno zgodbo in
premišljeno postavitvijo v slovenskem prostoru več kot dobrodošla.
Ana Perne, Dnevnik
Asketska, a izrazito večdimenzionalna predstava, ki ne odgovarja
in poučuje, temveč pripoveduje in daje misliti.
Staša Grahek, Radio Slovenija
V drami Dvom je dvom osrednje dramaturško gonilo. Dvom ima
vlogo t. i. “efekta metulja”, saj začetni dvom očeta Flynna sproži
celo vrsto dvomov. Dvom očeta Flynna o Bogu kot edini trdni
in varni opori (ki ga izreče v svoji pridigi s priliko o brodolomcu)
sproži dvom sestre Alojzije o njem: začne se spraševati, zakaj oče
Flynn dvomi o Bogu in božji navzočnosti ter milosti, na koncu, po
skorajda detektivski akciji, pa tudi sama postane žrtev dvoma.
Marinka Poštrak: Laži in dvomi, članek v gledališkem listu
Ne zgodi se prav pogosto, da pridem iz gledališča z odprtimi usti
in cmokom v grlu. Prav to se mi je zgodilo ob predstavi Dvom
Prešernovega gledališča Kranj … Odlično besedilo je v Kranju
naletelo tudi na odlično gledališko ekipo, ki je zapisane besede
prenesla v odrsko življenje …
Jože Bartolj, Radio Ognjišče
15
16
25.671
avtorski projekt
Predstava o izbrisanih, ki pričakuje
tudi vaš odgovor.
Prešernovo gledališče Kranj
Režiser
Oliver Frljić
Igrajo
Vesna Jevnikar, Darja Reichman, Miha Rodman,
Vesna Slapar, Aljoša Ternovšek, Borut Veselko,
Matjaž Višnar
Foto: Mare Mutić
Predstava traja 80 minut in nima odmora.
17
abonmaji 2013/2014
gledališki abonma
26. februarja 1992 je Slovenija iz registra stalnega
prebivalstva izbrisala 25 671 oseb. Ti ljudje so dolga leta
(nekateri izmed njih celo še danes) živeli brez dokumentov,
brez socialnega in zdravstvenega zavarovanja, brez
možnosti za zakonito zaposlitev, šolanje ali za izhod iz
države, brez možnosti za sodelovanje v političnem življenju
ter v nenehnem strahu pred policijo in deportacijo. Zanje se
je uveljavil naziv »izbrisani«.
V javnosti se je leta in leta oblikoval stereotip o izbrisanih
kot oficirjih JLA, družbenih parazitih in sovražnikih slovenske
samostojnosti. Vse do danes niti ena slovenska vlada ni do
konca razrešila tega problema, tako kot niti eden od teh
primerov ni bil pozitivno rešen na katerem od slovenskih
sodišč, kaj šele da bi se država problema izbrisanih lotila
sistematično.
18
Obtožbe na račun izbrisanih se v slovenski družbi kljub vsem
težavam, ki so jih ti ljudje imeli, in kljub njihovim uničenim
življenjem – nadaljujejo še danes. Poleg standardnega
repertoarja so jih zdaj doletele še obtožbe zaradi finančne
škode, ki so jo s svojim bivanjem in z delom na črno
povzročili slovenskemu gospodarstvu.
Prostor gledališča kot ogledalo, v katerem naj bi videli resničnost,
je tu pripeljano do skrajne točke in še dlje. Ne soočamo se z
resnico, vanjo smo potisnjeni, do nje se moramo opredeliti, se
angažirati, pa če to hočemo ali ne. Predstava 25.671 premika
meje nekam, kjer še nismo bili.
Tadeja Krečič, Radio Slovenija
Kaj želi povedati predstava, ki ne gladi publike, ampak jo
provocira? Sporoča nam, da smo državljani bodisi kot pasivni ali
aktivni udeleženci vedno del tega, kar se v državi dogaja. Zato
moramo imeti državo vselej pod nadzorom, naše oči morajo biti
odprte, da politika v našem imenu ne krši zakonov, ki smo jih ob
osamosvojitvi in demokratizaciji družbe sami postavili.
Igor Kavčič, Gorenjski glas
Soočenje z odgovornostjo, izraz solidarnosti, tudi sočutje, vse to
ima lahko različne oblike, tako kot so lahko različna čustva, občutja
(ne)posredni odzivi (vsekakor odvisni tudi od sestave občinstva),
ki jih provokativno vzbudi Frljićeva družbeno izrazito angažirana
predstava (njena scenografska podoba vključuje tudi predlog za
spomenik izbrisanim).
Ana Perne, Dnevnik
25.671 da vsaj toliko kot o sporočilu, manipuliranju z izbrisanimi,
misliti o mediju, angažiranemu gledališču torej. In to je po navadi
dober znak za predstavo. Vprašanje je, kak predznak dati dejstvu,
da to ni predstava, ki bi jo človek gledal več kot enkrat.
Petra Vidali, Večer
19
20
SLUGA DVEH
GOSPODARJEV
Carlo Goldoni
Goldoni v maniri Charlija Chaplina,
Montyja Pythona in Mr. Beana.
Gledališče Koper in Primorski
poletni festival
Režiser
Kokan Mladenović
Igrajo
Gorazd Žilavec k. g., Maruša Kink, Danijel Malalan,
Gregor Geč, Ajda Toman, Rok Matek, Mojca Fatur,
Igor Štamulak, Blaž Popovski
Glasbeniki
Rudi Bučar (kitara, vokal), Goran Krmac (tuba, stompin’ box),
Marsell Marinšek (harmonika)
Foto: Jaka Varmuž
Predstava traja 100 minut in nima odmora.
21
abonmaji 2013/2014
gledališki abonma
22
Zapleti, ki jih povzročita zaroka med hčerjo skopuškega
trgovca Pantaloneja in sinom dr. Lombardija ter »vrnitev«
njenega nekdanjega zaročenca (za katerega se pozneje
izkaže, da je le v moškega preoblečena Beatrice, ki želi po
bratovi smrti izterjati denar) in njegovega sluge, večno
lačnega Truffaldina, zadnjemu omogočijo, da začne skrivaj
služiti tudi Torinčanu Florindu Aretusiju, ki se pred roko
pravice in v iskanju ljubljene Beatrice zateče v Benetke.
Truffaldino nekaj časa uspešno služi obema gospodarjema,
ki ne vedoč drug za drugega celo najemata sobi v isti
krčmi, toda težave se začnejo, ko Truffaldino izroči pisma
napačnemu naslovniku, vrne denar napačnemu lastniku
in zloži stvari v napačne kovčke. Kot se za vsako komedijo
spodobi, se komedijski klobčič tudi tokrat uspešno razplete:
Pantalonejeva hči se poroči z izbrancem svojega srca,
Florindo z ljubljeno Beatrice, slavju pa se s svojo nevesto
pridruži tudi Truffaldino.
Goldoni je snov za komedijo Sluga dveh gospodarjev
povzel po »scenariju«, ki so ga leta 1718 v Parizu igrali Luigi
Riccoboni in njegovo italijansko gledališče; leta 1745 je na
prošnjo znamenitega komika Antonia Sacchija napisal prvo
različico komedije, ki je postala uspešnica, do leta 1753
pa je besedilo znova predelal in napisal tretjo in dokončno
verzijo, kakršno poznamo danes. Sluga dveh gospodarjev
je zato nekakšen zapozneli hommage gledališki formi
commedie dell’arte, na katero Goldoni sicer gleda z
naklonjenostjo, vendar je hkrati od nje tudi že odmaknjen
(Goldoni sam si je prepovedal uporabo prostaških besed
in umazanih vicev, ne zaradi prevelike občutljivosti, ampak
zaradi strahu za celotni koncept igre, za katero ni želel, da
bi zdrsnila prenizko), obliki, ki jo je presegel, a se od nje tudi
veliko naučil.
V igri najdemo značilne preobleke, zaplete, značilne za commedio
dell’arte. Na osnovno plast je režiser naložil številne reference
iz zgodovine v zabavno in sproščujočo zgodbo, polno gegov in
presenečenj. Igralci so se v njih dobro znašli in odigrali predstavo s
strnjeno in z dobro kolektivno igro in močno energijo.
Neva Zajc, Radio Slovenija
Besedilno predlogo velikega reformatorja commedie dell’arte je
režiser priredil, zgostil in močno poživil s prepletanjem tradicije
in modernosti. Ohranil je osnovne poteze likov, ukoreninjenih v
comedii dell’arte, uvodno ceremonialno predstavitev likov zasolil
z napihovanjem nastopajočih, vpeljal vrsto sodobnih odrskih
rekvizitov, razlike in konflikte med liki pa učinkovito poudaril s
kontrastom med vzvišenim, zbornim jezikom in prozaičnim, tudi
grobim govorom. Ustvarjalci so Goldonijevo štorijo duhovito
prepredli še s sodobnimi reki in parodiranjem televizijskih reklam
in zimzelenih filmskih prizorov.
Andraž Gombač, Primorske novice
23
24
PORTRETI I in
PORTRETI II
Gledališki intervju o fenomenu
sreče in zadovoljstva z lastnim
življenjem.
SMG
Režiser
Vito Taufer
Igrajo
Portreti I: Desa Muck, Uroš Kaurin, Marko Mlačnik,
Marinka Štern, Blaž Šef
Portreti II: Desa Muck, Uroš Kaurin, Robert Prebil,
Primož Bezjak, Maruša Geymayer-Oblak
Foto: Bojan Brecelj
Predstava traja 120 minut in nima odmora.
25
Imetniki Gledališkega
abonmaja si boste v dveh
večerih ogledali dve prestavi
za ceno ene, saj vam bomo
ob nakupu abonmaja
ob prijazni podpori SMG
predstavo Portreti II
podarili.
abonmaji 2013/2014
gledališki abonma
Besedilo je ustvarila umetniška ekipa na podlagi intervjujev,
ki jih je z anonimnimi sogovorniki pripravila Uršula Cetinski.
Vito Taufer se v Portretih skupaj z umetniškimi sodelavci
ukvarja s fenomenom sreče, ki je v devetdesetih letih
prejšnjega stoletja doživel konjunkturo na področju različnih
znanosti pa tudi v vsakdanjem življenju, saj industrija
sreče, kot jo posredujejo različni mediji, obljublja hitre poti
do nje. V novem tisočletju je prišlo do razmaha pozitivne
psihologije, ki se ukvarja s psihologijo blagostanja, z
osebnostnimi močmi in vrlinami, upanjem, s hvaležnostjo
…
26
Mednarodne raziskave zadovoljstva z lastnim življenjem
kažejo na to, da smo prebivalci Slovenije glede sreče
vedno na repu, med »najbolj srečnimi« pa so Danci,
Kanadčani, Švicarji, Švedi … Zanimiv je tudi kulturni
pluralizem med posameznimi mediji; del medijev še vedno
inscenira podobe tradicionalne, družinske sreče, del pa
že kaže zadovoljstvo posameznika zunaj tradicionalnih
okvirov heteroseksualnega družinskega para (npr. sreča
samskega posameznika ali posameznice). Hkrati opažamo,
da v zadnjih desetletjih temelj za identiteto in status
posameznika vse bolj postaja telo, young perfect body
pa njegov skonstruirani cilj, tako da lepota, uspeh in sreča
počasi postajajo sinonimi.
Uršuli Cetinski je s subtilnim slogom izpraševanja uspelo izvabiti
privlačne, zabavne in pogosto tudi pretresljive utrinke življenjskih
zgodb, ki krenejo z začrtane poti ravno dovolj, da ohranijo
življenjskost posameznih likov, obenem pa jih dramaturginja v
ključnih trenutkih zna usmeriti nazaj k refleksiji središčne teme.
Portreti ne sledijo hitrim plesnim korakom zabavnih oddaj,
ampak variirajo nekje med poročnim valčkom Polnočnega kluba
in pogrebnim maršem Večernega gosta. Igralcem omogoča
ogromen manevrski prostor, ki ga v veliki večini odlično izkoristijo.
Matic Kocijančič, Pogledi
S psihološkim trikom, da na oder ne postavijo realnih
intervjuvancev, ampak le njihove (absolutno) resnične izjave, nas
razbremenijo krča neposrednega prenosa surovega življenja na
oder, hkrati pa gledalčevo percepcijo strateško obložijo s kopreno
fiktivnosti in šele znotraj nje zarežejo z nesluteno dramatičnostjo.
/…/ Portreti ne le da izvrstno ujamejo pravo mero med sodobnim
spektaklom, razgaljanjem intimnosti in prefinjeno simulacijo ter
njihovimi prenosi v gledališki jezik, pač pa tudi brezkompromisno
secirajo sodobne družbene razrede.
Zala Dobovšek, Delo
Gledalec je tako prisiljen v tisto, kar se dandanes zdi praktično
nemogoče: v poslušanje. Prisluhniti mora zgodbi, ki bi lahko bila
tudi sosedova, sorodnikova ali pa njegova lastna, kajti intervjuji,
ki jih odigra odlična igralska zasedba, so sicer skrajšani, a resnični
pogovori s povsem realnimi ljudmi, anonimneži s ceste. Tematsko
se Portreti osredotočajo na pojem, ki postaja v današnji družbi
izenačen z družbeno močjo, lepoto, mladostjo, uspehom,
bogastvom in še čim; na srečo.
Anja Radaljac, Radio Študent
27
28
KOBARID 38 –
KRONIKA ATENTATA
Dušan Jelinčič
Dokumentarna drama o neizvedenem
atentatu na Benita Mussolinija.
SSG Trst
Režiser
Jernej Kobal
Igrajo
Romeo Grebenšek, Luka Cimprič, Matija Rupel,
Žiga Udir k. g., Primož Forte, Maja Blagovič,
Elena Husu k. g.
Foto: Agnese Divo
Predstava traja 80 minut in nima odmora.
29
abonmaji 2013/2014
gledališki abonma
30
Drama govori o neizvedenem atentatu na Benita
Mussolinija ob njegovem obisku v Posočju 20. septembra
1938. Takrat ko bi Ducejeva limuzina prispela v Kobarid, bi
moral pripradnik TIGRA Franc Kavs pristopiti k njej, sprožiti
bombo in se razstreliti skupaj z italijanskim voditeljem. A to
se ni zgodilo. Zakaj se je Kavs premislil? Ni hotel žrtvovati
nedolžnih otrok na osrednjem trgu v Kobaridu? Mu je bilo
nenadoma žal svojega življenja? Je bilo odločilno dejstvo
to, da je njegova mačeha zadnji trenutek odkrila nakano?
Je mogoče v načrt posegla angleška varnostna služba,
ki je atentat odsvetovala? Resnica bo po vsej verjetnosti
ostala skrivnost. Namen drame ni odgovoriti na vsa odprta
vprašanja, temveč postaviti v jasnejšo luč duha časa,
predvsem namene, ideologijo in like organizacije, ki je
vredna poleg znanstvene tudi literarne obdelave. Jelinčič je
s to dramo želel »prikazati dilemo o junaštvu in žrtvovanju
za domovino, opisati zgodbo velikega idealizma, moralni
in človeški vidik nekega upora, ki ga še danes nekateri
označujejo za terorističnega in mu tako odtegujejo pomen
in etični naboj«.
Predstava ponuja vpogled v epopejo protifašističnega
revolucionarnega upora z besedami sina enega od
ustanoviteljev organizacije TIGR. Tržaški pisatelj, esejist,
dramatik, prevajalec in novinar Dušan Jelinčič je pred in
med pisanjem obiskal kraje dogajanja, prebral na stotine
strani policijskih zapisnikov zasliševanj protagonistov,
dokumentov in pričevanj, režiser in igralci pa so se za
to uprizoritev pripravili tudi s pomočjo pogovorov z
zgodovinarji, branjem in ogledom dokumentov o tigrovski
dejavnosti.
Vsekakor je čutiti, da je tema zelo pri srcu avtorju, ki je sin Zorka
Jelinčiča, soustanovitelja organizacije TIGR, kar daje drami, ki
strogo sloni na zgodovinskih dejstvih, osebno prizadetost, ki govori
gledalčevim čustvom, aje obenem racionalna in objektivna.
Poleg kronike dogodkov prikazuje drama značaje petih junakov,
predvsem Franca Kvasa, ki bi se moral s pasom-bombo razstreliti
na Ducejevem avtu /…/
Bojana Vatovec, Primorski dnevnik
Dokumentaristična drama je na pol poti proti drami, je vnaprej
skoraj gledališki feljton, z jasnim namenom in sporočilom, ki tokrat
sega čez gledališkega. Predvsem pa je njena uprizoritev zahteven
zalogaj za mlado ekipo, vendar jim entuziazma ne manjka.
Matej Bogataj, Delo
31
32
TRI SESTRE
Anton Pavlovič Čehov
Eno najznamenitejših del
svetovne dramske literature.
SNG Drama Ljubljana
Režiser
Janusz Kica
Igrajo
Saša Tabakovič, Vanja Plut, Alida Bevk, Nina Ivanišin,
Tina Vrbnjak, Jurij Zrnec, Branko Šturbej, Aljaž Jovanovič,
Rok Vihar, Gregor Bakovič, Tomaž Gubenšek k. g.,
Zvone Hribar, Polona Vetrih in sedem glasbenikov,
študentov Akademije za glasbo
Foto: Peter Uhan
Predstava traja 180 minut in ima odmor.
33
abonmaji 2013/2014
gledališki abonma
Olga, Maša in Irina so lepe in izobražene sestre, ki so se
morale z bratom preseliti iz Moskve na podeželje, kjer trpijo
v provincialnem okolju, hrepenijo po življenju v prestolnici
in upajo na drugačno prihodnost. Toda pokaže se, da
prihodnost ne obeta nič drugega kot obsojenost na prazno
življenje, ki ga živijo v odmaknjeni izoliranosti.
»V Treh sestrah čas, ki mineva, oblikuje ljudi, tako da se
junaki spreminjajo pred našimi očmi, čedalje bolj tonejo
v mrtvilo življenja v podeželskem mestecu in to mrtvilo jih
čedalje bolj deformira«, v gledališkem listu zapiše Jovan
Hristić. Ključno dilemo drame bi lahko strnili v neizprosno
vprašanje: »Je mogoče začeti znova s točke, na kateri je šlo
vse v napačno smer?«
34
Čehov je pisal svoj po obsegu skromen, a pomemben
dramski opus v prelomnem času, ki je bil priča odhajanju
starega in na katerega obzorju se je že začelo zarisovati
novo. Kljub temu pa spremembo, ki se je dogajala takrat,
dojemamo kot tako šele s časovne distance, z védenjem
o radikalnih zgodovinskih dogodkih. Prelom nikoli ni
nenaden, rez ni nikoli čist in tudi nobena menjava se
ne zgodi dobesedno čez noč. In prav ta vmesni čas, to
menjavo tematizirajo igre Čehova, najbolj večplastno in
hkrati najbolj subtilno nemara prav Tri sestre. Glavne vloge
Čehov ni podelil kateri od sester in tudi ne njihovemu bratu,
glavno vlogo igra – čas, ki nezadržno teče in katerega tek
zaznavamo le po »zunanjih« dogodkih. Osebe v igri, ki
zajema dobo štirih let, kakor da se ga ne zavedajo, kakor
da ne prepoznajo tistega, kar jih določa, kakor da ne znajo
suvereno podeliti smisla svojemu življenju. Jim je nemara
vendarle bolj udobno le hrepeneti in živeti v utopičnem
svetu neizpolnjenih želj?
Uprizoritev je nastala v režiji poljskega režiserja Janusza
Kice (1957), ki sodeluje z nemškimi, s slovenskimi in z
avstrijskimi gledališči, med številnimi nagradami, ki jih je
prejel v svoji evropski režijski karieri, je tudi pet Borštnikovih
nagrad in dve na celjskih Dnevih komedije.
Tiste, ki v Treh sestrah (enem od kanonskih tekstov v zgodovini
svetovne dramatike) nemara najbolj žarčijo neuresničenost,
neizpolnjenost, hrepenjenje, nedosegljive želje, izzvenelo upanje
in potem sprejmejo vlogo razočaranih, žalobnih, z obupom
sprijaznjenih, odvečnih poražencev v zatohli, hromeči provinci
ter so obsojene na »praznino trajanja«, kot v gledališkem listu v
analizi časa v drami omenja Jovan Hristić, so seveda sestre.
Igor Bratož, Delo
Tri sestre so tako inteligentna drama zato, ker se v njej nič ne
zgodi. Čisto v vsaki drugi drami pri Čehovu se kaj dogaja: nekdo
pride, odide, se poroči, skuša priti do denarja, bankrotira ... v Treh
sestrah pa obstaja samo želja – želja, da ne bi bili več tu, kjer smo.
Skrivnost drame Antona Čehova v pogovoru za MMC RTV SLO pojasnjuje
režiser Janusz Kica
35
36
SLEPARJA V
KRILU
Ken Ludwig
Absolutna zmagovalka
na Dnevih komedije v Celju leta 2013.
SLG Celje
Režiser
Boris Kobal
Igrajo
Pia Zemljič, Andrej Murenc, Vid Klemenc, Nina Rakovec,
Bojan Umek, Anica Kumer k. g., Igor Žužek, David Čeh
Foto: Uroš Hočevar
Predstava traja 100 minut in nima odmora.
37
Nagrade
Pia Zemljič: žlahtna komedijantka
Andrej Murenc: žlahtni komedijant
Boris Kobal: žlahtni režiser
Sleparja v krilu: žlahtna komedija
po izboru strokovne žirije in po izboru
občinstva
abonmaji 2013/2014
gledališki abonma
Brezposelna angleška igralca Jack in Leo poskušata v
Ameriki uspeti s preigravanjem prizorov iz Shakespeara.
Ko že skoraj popolnoma obupata nad igralsko kariero in
življenjem, prebereta v časopisu, da stara in zelo bogata
gospa iz Yorka išče svoja izgubljena nečaka, ki sta se
kot otroka z mamo odselila v Anglijo in ju od takrat ni
videla. Jack in Leo se domislita načrta, ki bi jima prinesel
veliko denarja. Odločita se, da se bosta stari bogatašinji
predstavila kot njena izgubljena nečaka in pobrala
dediščino. Stvari se zapletejo, ko izvesta, da gospa ne išče
nečakov, temveč nečakinji, zato se preoblečeta v ženski.
Vendar zapletov s tem še ni konec!
Ljubezenske dogodivščine, komični in nepričakovani zapleti
dveh moških, preoblečenih v ženski, duhoviti dialogi v
briljantni komediji, ki združuje čare gledališča z vsakdanjim
življenjem.
38
Sodobni ameriški dramatik in režiser Ken Ludwig (1950)
je z uspešnicami na Broadwayu, londonskem West Endu
in drugod po svetu postal sinonim za sodobno komedijo.
Njegova prva broadwayska uspešnica je bila komedija Ti
nori tenorji (1989), ki je dobro znana tudi slovenskemu
občinstvu (v Novem mestu smo si jo imeli priložnost
ogledati v sezoni 2005/2006). Med drugimi je prejel tudi
najuglednejšo britansko gledališko nagrado Laurenca
Oliviera ter bil večkrat nominiran za tonyja.
Situacijska komedija z moškima v krilih je dopadljiva in zabavna.
Kar se ima zgoditi, se zgodi hitro in spretno, kot je od komedije
pričakovati. Andrej Murenc in Vid Klemenc sta kot v ženski
preoblečena moška ustrezno smešna, razred zase pa je Pia
Zemljič, ki je imenitna v vlogi gledališke navdušenke, naivne,
prisrčne in nekoliko zabite Meg. Komedija Sleparja v krilu noče
drugega kot zabavati, in to ji večinoma tudi uspeva.
Staša Grahek, Radio Slovenija
Med komedijantsko razigranimi ter skrbno domišljenimi in
nadzirano odmerjenimi igralskimi stvaritvami moramo na prvem
mestu omeniti Pio Zemljič v vlogi nadvse prepričljive prostodušno
naivne lepotice in neveste ter fanatične ljubiteljice gledališča Meg.
Slavko Pezdir, Delo
Avtor Ken Ludwig spretno prepleta realnosti v Shakespearovem
kozmosu, po principu »ves svet je oder« sodobno oziroma
svobodno prepisuje, adaptira in dopisuje motive iz širokega
Shakespearovega repertoarja, izzveni pa morda še v kakšen
komedijski podaljšek v zgodovino gledališča (Goldonija ali
Moliéra); gledalcu pri tem dopušča zabavno igro z detektiranjem
in lociranjem premetanih motivov. Značilno gledališko igranje
vlog preseže svoj status na tistih mestih, kadar iz zabavno
usmerjene igre identitet problematizacija izskoči na sam okvir
oziroma medij, ko se sprašuje o vlogi gledališča v današnjem
kulturno-političnem prostoru.
Nika Leskovšek, Dnevnik
39
40
40
Pokroviteljica Glasbeno-gledališkega abonmaja je
Krka, d. d., Novo mesto.
GLASBENO-GLEDALIŠKI ABONMA
42
PERSPEKTIVA VZHOD
Koncertni zbor Carmina Slovenica
44
46
Frane Milčinski – Ježek / Nana Milčinski
ŠE ENA POMLAD
Nana Milčinski z glasbeniki in gostom
48
50
TRUBAR IN DRUGI TRUBADURJI
SLOVENSKE KULTURE
Jararaja
52
MEDINTERAN /pesmi Sredozemlja/
Klarisa Jovanović & Della Segodba
Aldo Nicolaj
PAROLE, PAROLE
Gledališče Koper
41
Nebojša Pop – Tasić
MARLENE DIETRICH
Prešernovo gledališče Kranj, ŠKUC gledališče,
Zavod Imaginarni
41
PERSPEKTIVA VZHOD
Koncertni zbor Carmina Slovenica
Karmina Šilec, dirigentka
Nino Mureškič, tolkala
Foto: Dorian Šilec Petek
Koncert traja približno 80 minut in nima odmora.
42
Zvoki, melodije in vibracije vzhoda na
krilih izjemnih vokalnih interpretk.
Carmina Slovenica pod umetniškim vodstvom dirigentke
Karmine Šilec sodi med vodilne ansamble v svetovnem
zborovskem gibanju. Kot je zapisal eden izmed uglednih
glasbenih strokovnjakov, »Carmina Slovenica obvladuje
prostor svetovnih odrov med Berlinom in San Franciscom«.
Carmina Slovenica je vrhunski ansambel, ki je mednarodni
prostor zaznamoval kot kolektiv, ki s konceptom choregie širi
polja glasbeno-gledališke umetnosti ter na glasbeno sceno
prinaša svežino, odpira nove prostore izraza, intenzivnosti
doživljanja in komunikacije.
Ugled ansambla potrjujejo številni koncerti in predstave po
vsem svetu.
42
Že tisočletja človeštvo spoznava in priznava nenavadno moč
zvoka, glasu, glasbe. Ti v življenja prinašajo radost, spremljajo
človeške rituale in prehode, povezujejo človekas tistim večjim
od nas.
Perspektiva VZHOD prinaša glasbo Balija, Kitajske, Japonske,
Malezije, Bornea, Indije, Gruzije, Koreje in drugih dežel
in tako združuje izredno širok razpon glasbene izraznosti.
Kot so raznolike kulture na azijskih tleh, tako raznoliko je
tudi razumevanje vloge glasbe. Perspektiva VZHOD so
lahko zvoki kozmičnih sfer, naravni izraz zavesti, lahko so
43
abonmaji 2013/2014
glasbeno-gledališki abonma
napevi – kot glasbeni rituali za zdravljenje telesa, umirjanje
duha in prenašanje svetega v običajna življenja ljudi.
Nekatere skladbe v programu se izogibajo melodijam in
prinašajo vibracije zvokov in njihovih delnih tonov, druge
so ponavljajoče se monotone, nekatere so zelo bogate v
neverjetno zapletenih ritmičnih vzorcih, druge preprosto
zabavne.
»Tako prastaro izročilo tako tujih civilizacij približati tako silovito …,
da ni primerljivo z nobenim verbalnim »božanskim« spominom,
nobeno drugo odrsko, meta-para – izkušnjo.«
» Prelepo, božansko, čudežno, genialno ... Koncert, kot ga še nisem
slišala v življenju.«
»Kot vedno enkratne ... Ubrane, ljubeče, pomirjajoče, disciplinirane,
igrive, adrenalinske ...«
»Čudež iz Maribora.«
/vtisi obiskovalcev koncerta Perspektiva VZHOD/
43
Frane Milčinski – Ježek / Nana Milčinski
ŠE ENA POMLAD
Nana Milčinski, vokal
Sergej Randjelović, tolkala
Martin Štibernik, klaviature, harmonika,
spremljevalni vokal
Anže Langus Petrović, kontrabas, spremljevalni vokal
Juš Milčinski, gost
Foto: Luka Milčinski
44
Uglasbena poezija Franeta
Milčinskega Ježka – poklon vnukinje
Nane Milčinski svojemu dedku.
Na glasbenem večeru Še ena pomlad režiserke,
dramaturginje, performerke in pevke Nane Milčinski
bomo slišali 13 Ježkovih pesmi iz knjige Sončna ura, ki so
uglasbene prvič. Večer bo poživil tudi njen brat Juš Milčinski s
humorističnimi vložki znanih Ježkovih humoresk.
44
Nekoč so skupaj živeli babica, dedek in vnučka. Babica je skrbela za
vnučko, dedek pa je pisal pesmi, tudi o njej. In če pokažemo, kar
skrivamo, in skrijemo, kar pokažemo, je pred nami Glas(ba) vnučke,
ki je dedku z njegovimi besedami naslikala svoj svet glasu.
Frane Milčinski je dedek in Ježek, ki sanja podobe v več jezikih
ljubezenskega govora, Nana Milčinski je vnučka, ki mu je per aspera
ad astra – med zvezde, torej – poslala drobno sporočilo, da Želja
potrebuje Podobo. In če stoji v svetu romantike estetski uvod, tedaj
lahko za Nanin poklon dedku zapišemo: Tedaj se je pred našimi
ušesi razprl najlepši poklon, kar sem jih kdaj slišal, poklon srca,
poklon besede in zvena, ki v istem stavku pomeni dve različni stvari.
Kot Srce, ki je organ Želje in Glasu, križišče na poti do – daj mi tisto,
česar nimaš. Srce, o katerem je Roland Barthes dejal, da boli: boli
zaradi vala, ki ga je preplavil z njim: edinole zaljubljence in otroke
boli srce.
In o tem govorita Frane Milčinski Ježek in Nana Milčinski na tem
plemenitem sprehodu po akordih hrepenenja v obliki glasbe.
Matjaž Berger
45
abonmaji 2013/2014
glasbeno-gledališki abonma
Režiserka, dramaturginja in performerka je svoje pevsko delo na
albumu Še ena pomlad opravila več kot zadovoljivo, prav tako se je
povsem solidno odrezala pri nastopu v živo. Album Še ena pomlad
je srčen in eden bolj prefinjenih poklonov Ježku in njegovi poeziji.
Celota deluje zelo sveže in sodobno, z njim bo Ježka lahko odkrila
tudi mlajša generacija.
Zdenko Matoz, Delo
45
Aldo Nicolaj
PAROLE, PAROLE
Gledališče Koper
Režiser
Jaka Ivanc
Igrajo
Igor Štamulak, Lara Jankovič, Rok Matek,
Davor Herceg/Joži Šalej (klavir)
46
Foto: Jaka Varmuž
Predstava traja 90 minut in nima odmora.
Glasbeno-kriminalna komedija zlate
dobe italijanske popevke.
Parole, parole je komedija o nenavadnih premenah sovraštva
in ljubezni, v kateri si samoljubna in nesrečno poročena
tovarnarjeva žena Eva prizadeva vzpostaviti ljubezensko zvezo
z Brunom, ki ga po naključnem in nič kaj prijetnem srečanju
potisne v ječo in norišnico, le zato da sama sebi reši kožo. Ko
se nesrečnik – obdolžen, da je zakrivil hudo prometno nesrečo
– Eve že skorajda otrese, spozna, da se je vanjo zaljubil. Toda
ker je Eva poročena in ju na poti do popolne sreče loči le še
dobrodušni in simpatični Evin mož Mario, se Eva odloči, da ga
je treba ubiti. Na oni svet naj bi mu pomagal prav Bruno …
46
Parole, parole je zgodba o ljubezenskem trikotniku, polna
nepričakovanih dogodkov, strasti, želja, tudi solz in smeha,
predvsem pa presenetljivih obratov, ki zmagovalca v trenutku
naredijo poraženca, nasprotnika pa postaneta najboljša
prijatelja. Pa čeprav v zločinu.
47
abonmaji 2013/2014
glasbeno-gledališki abonma
Trio sproščenih komedijantov, pevcev in plesalcev je na skrbno
stiliziran način (z opaznimi asociacijami na prizore iz italijanskih
filmskih komedij in animiranih filmov ter pogrošnih televizijskih
šovov), v burleskno barvitih in značajsko pomenljivih kostumih
virtuozno preigral ne le najrazburljivejše čustvene vozle na
smrtonosni zanki »ljubezenskega trilerja«, ampak jih je sproti
posmehljivo rahljal ter potujeval z duhovito poslovenjenimi
sanremskimi popevkami in jim dodajal temeljno razpoloženje
prvinskega veselja nad življenjem in igranjem.
Slavko Pezdir, Delo
Dogajanje poganja dinamična igra: Jankovičeva sila zoprno
babnico učinkovito utelesi s čez vse meje prignanima
razčustvovanostjo in spogledljivostjo, neskončnim jezikanjem
in predirnim falzetom, Štamulak zmedenega, okornega in
prestrašenega »ljubimca« odigra z izrazito obrazno mimiko,
pravšnjo za tovrstne burke, Matek pa bolj umirjeno upodobi z usodo
dokaj stoično sprijaznjenega moža, ki pa si zna priboriti svoj delež
svobode v nevzdržnem zakonskem življenju.
Andraž Gombač, Primorske novice
47
TRUBAR IN DRUGI
TRUBADURJI SLOVENSKE
KULTURE
Jararaja
Gregor Budal, vokal in klarinet
Vasilij Centrih, vokal in violina
Janez Dovč, vokal in harmonika
Petra Trobec, vokal in kontrabas
Foto: Bojan Stepančič
48
Upesnjeno in uglasbeno življenje
pomembnih ustvarjalcev slovenske kulture.
Skupina Jararaja je štiričlanska zasedba v sestavi harmonike,
klarineta, kontrabasa in violine, poleg obvladovanja svojih
inštrumentov pa so vsi člani vešči tudi v petju. Skupino
sestavljajo štirje prijatelji, ki so prijateljevanje prepesnili v
svojo glasbeno govorico. Glasba Jararaje je še bolj neulovljiva
kakor njihovo razigrano ime, ki ga ne moremo skrčiti na en
sam pomen. Repertoar skupine je osredotočen na slovensko
ljudsko glasbo, igrivo uglašeno s prostorom in časom svojega
delovanja. Godce druži veselje do godbe, vsak njihov nastop
je dogodek, v katerem čas ne mineva, temveč traja.
48
Skupina Jararaja se je po uspehu skladbe Trubar, ki je
nastala ob 500-letnici rojstva Primoža Trubarja, odločila
nadaljevati z ustvarjanjem skladb o pomembnih ustvarjalcih
slovenske kulture. Upesnili in uglasbili bodo življenja tistih, ki
so bili že upodobljeni na slovenskem tolarju in nekaj drugih
49
abonmaji 2013/2014
glasbeno-gledališki abonma
pomembnih Slovencev. Poleg omenjenega avtorja prve
knjige v slovenskem jeziku še Jurija Vego, Riharda Jakopiča
in Ivano Kobilca, Jakoba Petelina Kranjca, Jožeta Plečnika,
Franceta Prešerna, Ivana Cankarja ter Valentina Vodnika, Ito
Rino ...
Predstavo bodo poleg duhovitih besedil in raznovrstne
avtorske glasbe spremljale video projekcije. Besede, glasba in
podobe bodo skušale poglobiti odnos do ključnih osebnosti
slovenske kulture in njihove lastne ustvarjalnosti.
49
Nebojša Pop – Tasić
MARLENE DIETRICH
Prešernovo gledališče Kranj, ŠKUC gledališče,
Zavod Imaginarni
Režiser
Primož Ekart
Igrajo
Darja Reichman, Vesna Pernarčič, Miha Rodman,
Davor Herceg/Joži Šalej (klavir)
50
Foto: Mare Mutić
Predstava traja 75 minut in nima odmora.
Komorna kabaretna predstava o burnem
življenju velike umetnice, posvečena
20. obletnici njene smrti.
Filmska igralka, pevka in goreča nasprotnica Hitlerja in
nacizma so samo najvidnejše izmed življenjskih vlog Marlene
Dietrich. Predstava odpira teme slave, ljubezni, vojne in
domovine ter se skozi prefinjen režijski pristop poigra tudi
z vprašanjem igralca. Kakšne drame se dogajajo v zaodrju,
preden se razgrne zavesa in Zvezda zablesti v vsem svojem
sijaju?
50
Legendarna hollywoodska igralka Marlene Dietrich velja za
eno največjih in najbolj skrivnostnih filmskih in pevskih ikon
20. stoletja. Svojo kariero igralke in pevke je izoblikovala v
najtršem obdobju gospodarske krize med obema vojnama
ter se v zgodovino zapisala z nepozabnimi filmskimi vlogami,
glamurozno pevsko kariero in protinacističnim prepričanjem.
Njena razburkana življenjska in umetniška pot v času največje
krize, njena strma igralska kariera v Hollywoodu, nepozabne
pesmi in erotične zveze so več kot hvaležna snov za predstavo
o ženski, ki je iz sebe naredila mit in se ob tem celo postarala.
51
abonmaji 2013/2014
glasbeno-gledališki abonma
Zanimivost tega dela je v podvojeni podobi kontroverzne osebnosti
z dvema protagonistkama, ki oživljata notranjo različnost in
razdvojenost velike umetnice med ženo in materjo ter drzno
grešnico, med disciplinirano in skrbno nadzirano medijsko zvezdo
ter notranje osvobojeno humanistko, upornico proti nacizmu,
zapovedanim spolnim praksam ter diktaturi paragrafov nad prvinsko
govorico človekovega telesa, srca in duše. /…/ Čeprav interpretka
ne glasovno in ne po načinu interpretacije ne imitira velike pevske
in igralske ikone, se ji prepričljivo približa prav v živi in enkratno
polnokrvni odrski pojavnosti.
Slavko Pezdir, Delo
Primož Ekart je za uprizoritev izbral zanimiv režijski pristop. Uprizorita
jo dve igralki, ki z dvojno vlogo pokažeta na dvojnost njenega sveta.
V predstavi tako gledamo Marlene Dietrich kot zvezdo in Marlene
Dietrich kot žensko, ki ji je življenje pustilo marsikatero brazgotino, in
med koščki svojega življenja išče smisel in upanje.
Ana Rozman, Radio Slovenija
51
MEDINTERAN
/pesmi Sredozemlja/
Klarisa Jovanović in Della Segodba
Klarisa Jovanović, vokal
Della Segodba: Luka Ropret, kitara
Vasko Atanasovski, flavta, sopranski in altovski saksofon
Žiga Golob, kontrabas
Jelena Ždrale, viola, violina
Primož Ekart, glas
Foto: Boštjan Majcen
52
Ljudske pesmi sredozemskih dežel,
edinstven glas in domiselne
inštrumentalne vragolije
spremljevalne zasedbe.
Medinteran je naslov glasbenega potovanja po Sredozemlju.
Slovenska in hrvaška Istra, Bosna, Hercegovina, Črna gora,
Turčija, Grčija, severna in južna Italija, Provansa, Španija … so
dežele, po katerih potujeta pevka Klarisa Jovanović in njena
spremljevalna skupina Della Segodba, ki jo sestavljajo Luka
Ropret, Vasko Atanasovski, Žiga Golob in gostja Jelena Ždrale.
Sladke in trpke sadeže Sredozemlja pa bo skupaj z glasbeniki
trgal dramski igralec Primož Ekart.
Ljudsko dediščino omenjenih dežel bogatijo tudi pesmi
španskih Judov, ki so se po izgonu iz Španije leta 1492
razkropili po vsej Evropi, večina pa se jih je zatekla v dežele
Otomanskega cesarstva.
52
Pesnica, glasbenica in književna prevajalka Klarisa Jovanović
poje v izvirnih jezikih, instrumentalisti, ki se sicer držijo
osnovnih melodijskih linij in ritmov, pa se tu in tam v
improviziranih medigrah zapeljejo v jazzovske in še kakšne
druge vode. Glasba, ki jo skupina izvaja, je najbližja t. i. glasbi
sveta s primesmi etna in jazza. Različne avtorske poetike
53
abonmaji 2013/2014
glasbeno-gledališki abonma
se zlivajo v napoj, ki je sladek in omamen, v medeno vino,
v med in teran. Dela se godba, barvita, opojna, filigransko
razkošna in obenem minimalistična, razpeta med latinski
Zahod in Levanto, vpeta v slovanske korenine, ki prepredajo
velik del vzhodnega Jadrana in njegovega zaledja, in v kateri
se prepletajo različni glasbeni stili in različne avtorske poetike,
ki se srečno dopolnjujejo, in vendar ves čas ohranjajo svojo
prepoznavnost.
Glasbeniki so avtorji tudi lastnih glasbenih projektov,
skladatelji gledališke glasbe za odrasle in otroke, redni gostje
na domačih in tujih festivalih.
53
Pokroviteljica Otroškega abonmaja je
Mestna občina Novo mesto.
54
54
Mestna občina
Novo mesto
OTROŠKI ABONMA
56
Jaka Ivanc
MALI MEDO
Gledališče Koper
58
Saša Eržen
TI LOVIŠ!
Lutkovno gledališče Ljubljana
60
Ela Peroci / Desa Muck
MUCA COPATARICA
Prešernovo gledališče Kranj
62
Jasna Knez
OBISK V AFRIŠKI VASI
Kulturno umetniško društvo Baobab
64
Charles Perrault / César Cui
RDEČA KAPICA
Čarobna dežela
66
Svetlana Makarovič
ŠKRAT KUZMA DOBI NAGRADO
SMG
68
Julia Donaldson / Milan Dekleva
ZVERJASEC
Lutkovno gledališče Ljubljana
70
Wilhelm Busch / Gisbert Näther
PICKO IN PACKO
SNG Opera in balet Ljubljana
55
55
56
56
V verzih napisana medvedja zgodba
o osebni svobodi in izbiri.
Jaka Ivanc
MALI MEDO
Gledališče Koper
Režiser
Jaka Ivanc
Igrata
Gorazd Žilavec, Gašper Jarni
Foto: Jaka Varmuž
Predstava traja 30 medvedjih minut in nima odmora.
abonmaji 2013/2014
otroški abonma
Ko medvedji radio objavi, da morata pred prihajajočo zimo
po medvedjih brlogih zavladati red in disciplina, se očetovsko
pokroviteljski Veliki medo ter neugnani, predvsem pa
medvedje neizkušeni Mali medo lotita nabiranja ozimnice,
pospravljanja brloga, umivanja in vseh priprav na zimsko
spanje. Veliki medo od malega neugnanca, ki ga preudarno
navaja k redu, zahteva, naj pred zimskim spanjem pospravi
tudi plišastega zajca in ga zamenja s plišastim medvedom.
Toda Mali medo se temu odločno upre. Zajec je njegov
prijatelj, ki mu pomaga premagovati strah pred temo v
brlogu, nenavadnimi šumi in strašljivimi zvok, in zato se Mali
medo čuti varnega le v zajčevi družbi.
Avtor v verzih napisane otroške igrice Mali medo ve, da se
pravo življenje in njegove resnice vedno skrivajo v preprostih
in vsakdanjih, na prvi pogled celo nepomembnih dogodkih in
odnosih, zato v njej razkriva želje, strah in čustva – predvsem
prijateljska –, ki si jih vsak otrok nabira ob svojih prvih korakih
na življenjski poti.
57
57
58
58
Lutkovna veseloigra o tem, kako je prav,
da si s prijatelji delimo stvari, ki jih
imamo radi.
Saša Eržen
TI LOVIŠ!
Lutkovno gledališče Ljubljana
Režiser
Silvan Omerzu
Igrata
Martina Mavrič Lazar, Brane Vižintin
Foto: Urška Boljkovac
Predstava traja 30 minut in nima odmora.
abonmaji 2013/2014
otroški abonma
V eni najbolj znanih in najkrajših slovenskih ljudskih pripovedk
pes lovi zajca, ker mu je ta ukradel čevlje, a ga vse do
današnjih dni še ni ujel. Pripovedka je bila navdih za sodobno
odrsko različico zgodbe o psu in zajcu. V njej sta zajec in
pes soseda. Kot je med sosedi v navadi, se ves čas nekaj
pričkata, primerjata in tekmujeta med sabo. Res sta različna.
Pes nosi superge, zajec čevlje. Zajec ima rad korenje, pes
klobase. Eden bolje sliši, drugi bolje voha. Imata pa tudi nekaj
skupnega – oba rada tečeta, se lovita in igrata. Med njunima
hišama raste drevo. Zajec pravi, da je njegovo, pes pa, da je
njegovo. Zato se za drevo pomerita v teku. Rezultat tekme
je presenetljiv – in pod drevesom nepričakovano zacveti
prijateljstvo. S prijatelji pa delimo stvari, ki jih imamo radi …
Veseloigra s tekom in petjem za najmlajše je likovno
izčiščena, glasbeno navdušujoča, igriva in dinamična. Na
preprosto sestavljivem odru z lesenimi lutkami in rekviziti se
pred gledalci odvije napeta in prav do konca zanimiva tekma
med sosedoma, ki postaneta prijatelja. Duhovito besedilo
je zapisala pisateljica mlajše generacije Saša Eržen, ki se je
s slikanico Tista o bolhah lani uvrstila med pet finalistov za
nagrado izvirna slovenska slikanica.
59
59
Predstava Muca Copatarica
je dobila nagrado za poseben
umetniški dosežek za skupinsko
igralsko kreacijo na festivalu Zlata
paličica 2009 in nagrado zlata
Pika za najboljšo predstavo na 21.
Pikinem festivalu v Velenju 2010.
60
60
Priljubljena pravljica o muci, ki že skoraj
60 let otroke prijazno spodbuja k
redoljubnosti.
Ela Peroci / Desa Muck
MUCA COPATARICA
Prešernovo gledališče Kranj
Režiser
Katja Pegan
Igrajo
Vesna Pernarčič, Igor Štamulak /Aljoša Ternovšek,
Branko Jordan/ Miha Rodman, Matjaž Višnar,
Darja Reichman, Pavel Rakovec, Desa Muck
Foto: Damjan Švarc
Predstava traja 35 minut in nima odmora.
abonmaji 2013/2014
otroški abonma
Zvečer, ko otroci ležejo spat in ne pospravijo svojih copat,
njihove mame tuhtajo, kaj narediti, da bi bilo naslednji večer
enkrat drugače in da bi svoje ljube otročičke končno naučile
redoljubnosti. In ko se otroci zjutraj zbudijo in ugotovijo, da
copat ni, mame »okrivijo« Muco Copatarico, ki nerednim
otrokom odnaša copatke. Ko otroke zazebe v njihove male
nožice, hitro na lastni koži spoznajo, zakaj je dobro pospraviti
copate – da jih lahko takoj obuješ. Tako jim ne preostane
nič drugega, kot da se bosi odpravijo v gozd in jih poiščejo
pri Muci Copatarici. In glej ga, zlomka: po dolgem iskanju v
beli hišici res zagledajo belo puhasto muco, ki se je rodila v
domišljiji zaskrbljenih mam in oživela pred presenečenimi
otroškimi očmi. Oživela v vsej svoji kosmati mehkobi, da bi
otroke s pomočjo pravljice naučila, da je pospravljanje zanje
samo koristno.
Si lahko predstavljate, da je Muca Copatarica že dama,
krepko čez abrahama? Si predstavljate, koliko generacij je
z nežno, a učinkovito metodo vzgojila v redoljubne ljudi?
Verjetno ste bili med njimi tudi vi pa vaši otroci ali morda celo
že vnuki. In gotovo se vam pred očmi takoj prikažejo prikupne
in izvirne ilustracije Ančke Gošnik – Godec in pred vami zaživi
snežno bela gozdna muca. Predstava kranjskega gledališča
vas bo v prelepi dramski predstavi popeljala v vaše otroštvo –
skupaj z vašim otrokom!
61
61
62
62
Afriška kultura skozi glasbo, ritme,
ples in vsakodnevno življenje.
Jasna Knez
OBISK V AFRIŠKI VASI
Kulturno umetniško društvo Baobab
Koreografinji
Maša Kagao Knez in Dalanda Diallo
Igrajo
Lea Menard, Dalanda Diallo, Leticia Slapnik Yebuah,
Maša Kagao Knez, Issiaka Sanou, Blaž Korez
Foto: Jaka Varmuž
Predstava traja 45 minut in nima odmora.
abonmaji 2013/2014
otroški abonma
Popotnika se na domišljijskem potovanju znajdeta v afriški
vasi, kjer srečata tudi vaščanke, ki jim prek plesa in glasbe
prikažejo svoja vsakodnevna opravila. Vaščanke ju skupaj z
afriškim bobnarjem popeljejo tudi v svet afriške glasbe in
njenih ritmov ter jima s plesom prikažejo potek njihovega
napornega, a hkrati zabavnega in prijetnega dne. Zaradi
nepoznavanja njihovega jezika se popotnika z njimi
sporazumevata s pomočjo glasbe, plesa in gest. S tem
spoznavata utrip afriške vasi.
Otroci prek te predstave spoznajo del kulturne dediščine
drugega naroda. S plesom in z glasbo se približamo ljudem,
ki živijo daleč stran, z drugačnimi navadami, običaji,
vrednotami, miselnostjo. Tako si širimo obzorja in bogatimo
svoj čustveni in spoznavni svet. Globalizacija, združevalni
procesi in medmrežje nas že skoraj vsak dan postavljajo v
situacije, ko se soočamo z drugimi kulturami, in prav je, da z
učenjem o enakosti med narodi začnemo že zelo zgodaj.
63
63
64
64
Ne le, kako je videti, pač pa tudi, kako je
v operni izvedbi slišati Rdečo kapico.
Charles Perrault / César Cui
RDEČA KAPICA
Čarobna dežela
Režiserka
Yulia Roschina
Nastopajo
Katja Konvalinka, Klemen Torkar, Polona Kopač Trontelj,
Klemen Adamlje
Pianistka
Darja Mlakar Maležič
Foto: Matevž Paternoster
Predstava traja 45 minut in nima odmora.
abonmaji 2013/2014
otroški abonma
Vsak otrok pozna priljubljeno pravljico, ki jo je napisal
pisatelj Charles Perrault, toda le malokdo ve, da je leta
1911 ruski skladatelj César Cui po tej pravljici napisal opero
z istoimenskim naslovom, v kateri zgodbo pripovedujejo
predvsem čudovita romantična glasba.
Operna predstava za otroke Rdeča kapica je nastala pod
taktirko dveh gledaliških kreativk, režiserke Yulije Roschina
in scenografinje Jasne Vastl. Otroci bodo na navdihujoč,
izobraževalen in interaktiven način spoznali opero, uživali
v predstavi, sodelovali ter se seznanili z znano zgodbo na
čaroben način.
Duhovita in vesela predstava je polna presenečenj in izvirnih
idej, hkrati pa glasbeno-gledališka poslastica za otroke in
njihove starše!
65
65
66
66
Kako zabavno je uganjati
potegavščine in kako težko je,
ko nam jih zagodejo drugi.
Svetlana Makarovič
ŠKRAT KUZMA DOBI NAGRADO
Slovensko mladinsko gledališče
Režiser
Matjaž Farič
Igrajo
Ivan Peternelj, Daniel Petkovič, Ivan Godnič, Blaž Šef,
Uroš Kaurin, Primož Bezjak, Neda R. Bric,
Maruša Geymayer-Oblak, Daša Doberšek,
Dušan Teropšič, Robert Prebil, Marinka Štern, Gregor Zorc
Foto: Peter Uhan
Predstava traja 50 minut in nima odmora.
abonmaji 2013/2014
otroški abonma
Kuzma se ne mara umivati, ne mara nikogar, ki ni škrat, in
zato se z drugimi prebivalci gozda tudi ne mara pogovarjati
o počutju in vremenu. Nima posluha, vendar pa ima veselje
do posluha, ampak samo kadar je res dobre volje. Ni mu
do plesa, ker ga muči revmatizem. Ko pa ga na ples povabi
mična škratica, Kuzma le odloži revmatizem na gobo in
zapleše.
Škrati se enkrat na mesec, ob petkih, dobivajo in se hvalijo s
tem, kakšno potegavščino so ušpičili tisti mesec. Septembra
so se srečali gozdni škrat Kuzma, frizerski, radijski, kuharski,
zidarski in tiskarski škrat. Drugi so manjkali, ker so prav takrat
razsajale zoprne škratje ošpice. Škrat Kuzma je za svojo
potegavščino, škratarijo, ko je kradel jajca iz ptičjega gnezda
in ga podtaknil drugim pticam, dobil nagrado, in sicer šopek
čarobnih rdečih jagod, v katerem jagod nikoli ne zmanjka. To
srečanje je na skrivaj opazovala sraka, ki je odhitela zgodbo
povedat veverici, ježu in medvedu. Kmalu jim je postalo
jasno, da je za večino težav v gozdu kriv prav Kuzma, zato so
se mu odločile maščevati. Ukradle so mu čarobni šopek in mu
s tem vrnile milo za drago.
Predstava Škrat Kuzma dobi nagrado nas uči tudi tega, da
moramo vedeti, da lahko s potegavščinami nekomu močno
zagrenimo življenje, čeprav se nam nekatere zdijo še tako
smešne. Večkrat, ko jih bomo uganjali, prej se nam bo
zgodilo, da nam bo kdo z združenimi močmi vrnil, kar nam
gre ...
67
67
68
68
Napet lutkovni muzikal
o premagovanju strahu, poln preobratov,
humorja ter odličnih rim.
Julia Donaldson / Milan Dekleva
ZVERJASEC
Lutkovno gledališče Ljubljana
Režiser
Jaka Ivanc
Igrajo
Gašper Malnar, Brane Vižintin, Martina Maurič Lazar,
Jure Lajovic
Foto: Urška Boljkovac
Predstava traja 40 minut in nima odmora.
abonmaji 2013/2014
otroški abonma
Miška gre v gozd po lešnik. V njem nanjo prežijo plenilci –
lisica, sova in kača –, ki bi jo radi pohrustali za zajtrk. A miška
ima rešitev. Da bi jih odgnala, si izmisli zverjasca, ki obožuje
lisice na žaru, sladoled s sovjim sokom in pražene kače. Ja,
njen zverjasec je tako grozen, da se živali razbežijo, miška pa
se smeji, češ saj zverjasca sploh ni. Potem pa ga sreča, in to
zelo lačnega … Ali bo miška dovolj iznajdljiva, da bo po tem,
ko je prestrašila druge živali, ugnala tudi zverjasca?!
Zverjasec je mednarodni založniški fenomen. Od marca
1999, ko je slikanica angleške pesnice Julie Donaldson in
nemškega ilustratorja Axla Schefflerja prvič prišla med bralce,
so je po vsem svetu prodali v več kot 4 milijonih izvodov. Leta
2004 je izšlo še enako uspešno nadaljevanje Zverjašček.
69
69
70
70
Vragolij polna Picko in Packo
v baletni izvedbi.
Wilhelm Busch / Gisbert Näther
PICKO IN PACKO
SNG Opera in balet Ljubljana
Režiser
Torsten Händler
Pleše
Baletni ansambel SNG Opera in balet Ljubljana
Foto: arhiv SNG Opera in balet Ljubljana
Predstava traja 55 minut in nima odmora.
abonmaji 2013/2014
otroški abonma
Otroška baletna predstava Picko in Packo je plesna pripoved o
teh dveh nabritih fantih, ki nas skozi svoje vragolije in norčije
popeljeta v slikovit, predvsem pa hudomušen svet otroštva in
odraščanja.
Slovenskim otrokom sta Picko in Packo znana že od leta
1980, ko je literarno zgodbo Wilhelma Buscha z izvirnim
naslovom Max und Moritz iz davnega leta 1865 v slovenski
jezik odlično prevedla Svetlana Makarovič, pozneje pa smo jo
lahko prebirali tudi v drugih prevodih.
71
71
VRSTE ABONMAJEV IN
DNEVI IZVEDB
72
72
72
I.
GLEDALIŠKI ABONMA
(6 predstav)
Predstave bodo na sporedu praviloma ob
ponedeljkih (abonma A) in ob torkih (abonma B),
ob 19.30 v zimskem in ob 20. uri v poletnem času.
II.
GLASBENO-GLEDALIŠKI ABONMA
(6 glasbeno-gledaliških dogodkov)
Dogodki bodo na sporedu kateri koli dan
v tednu, in sicer ob 19.30 v zimskem in ob 20. uri
v poletnem času.
III.
OTROŠKI ABONMA
(8 predstav)
K ogledu predstav boste praviloma povabljeni
tretji četrtek v mesecu ob 17. uri.
V izjemnih primerih si pridržujemo pravico do
spremembe dneva izvedbe in sedežnega reda abonentov..
VPIS ABONMAJEV
POMLADNI VPIS OD 10. DO 21. JUNIJA 2013
Dozdajšnji abonenti
- lahko obnovite abonmajski sedež od ponedeljka, 10.
junija, do petka, 14. junija, med 10. in 12. uro ter med
15. in 17. uro ter
- zamenjate abonmajski sedež v ponedeljek, 17. junija,
med 10. in 12. uro ter med 15. in 17. uro.
Novi abonenti
ste vabljeni k vpisu od torka, 18. junija, do petka,
21. junija, med 10. in 12. uro ter med 15. in 17. uro.
Abonmaje lahko vpišete v Kulturnem centru Janeza Trdine,
Novi trg 5, Novo mesto
JESENSKI VPIS OD 9. DO 13. SEPTEMBRA 2013
K vpisu ste vabljeni od ponedeljka, 9. septembra, do
petka, 13. septembra, med 10. in 12. uro ter med 15. in
17. uro.
VPIS NA DALJAVO
Abonma lahko v navedenih dneh vpišete tudi na daljavo,
plačate pa prek položnice ali internetnih plačilnih poteh
(TR: 01285-6030 358748).
Vaše želje za podaljšanje abonmaja, spremembo sedeža
ali za vpis novega abonmaja nam sporočite na elektronsko
pošto [email protected].
Več informacij o tej obliki vpisovanja abonmajev dobite na
telefonski številki 07/393 0 395.
73
UGODNOSTI OB VPISU ABONMAJEV
Z vpisom abonmaja si zagotovite:
• stalni sedež v dvorani,
• nižjo ceno vstopnice kot v redni prodaji,
• možnost obročnega plačila abonmajske vstopnice,
• polovično ceno vstopnice za 7. predstavo Gledališkega
abonmaja ob vpisu katerega koli abonmaja,
73
73
• brezplačno vstopnico za 7. predstavo Gledališkega
abonmaja ob nakupu obeh večernih abonmajev,
• prejemanje mesečnega napovednika in posebnih obvestil
z redno pošto,
• prejemanje rednih in izrednih elektronskih obvestil na vaš
elektronski naslov.
POSEBNA UGODNOST OB JUNIJSKEM VPISU
Izkoristite vsaj eno od štirih priložnosti v mesecu juniju, ko
pri vpisu abonmajev velja manj je več.
• Najmanj 10 % cenejši abonma, kot bi zanj odšteli v
septembru!
• Mladim do 30 let omogočamo vpis v večerna
abonmaja po polovični ceni!
• Za 2 vstopnici otroškega abonmaja boste odšteli
le 40 EUR!
Posebna ugodnost za dozdajšnje abonente
Če pripeljete novega abonenta, pridobite 25-odstotni
popust, torej za 4 nove abonente dobite brezplačen
abonma!
DOBRO JE VEDETI
• Abonmajska vstopnica JE PRENOSLJIVA med obiskovalci
z istim statusom. Posebej opozarjamo, da vstopnica za
mlade do 30 let NI PRENOSLJIVA na odrasle (redne) in
upokojence, upokojenska pa ne na odrasle (redne).
74
Če želite prenesti abonma na drugo osebo, ki nima
enakega statusa kot vi, v tajništvu uredite doplačilo pred
ogledom predstave.
upokojenci
mladi do 30 let
5,50 € upokojenci
74
74
odrasli
7,00 €
1,50 €
• Prosimo, da ne zamujate prireditev. V primeru zamude
ste dolžni upoštevati navodila hostes. Če boste prireditev
zamudili, vam ne moremo zagotoviti, da boste sedeli na
svojem sedežu. Zamudnike namreč po začetku prireditve
vedno usmerjamo na prve proste sedeže v zadnjem delu
dvorane.
• Pred začetkom prireditve ugasnite prenosne telefone in
druge naprave, ki oddajajo zvočne signale.
• Fotografiranje in snemanje predstav ni dovoljeno.
• Biljeter ima pravico od obiskovalca ob vstopu v dvorano
zahtevati osebni dokument in dokazilo o statusu.
• Upoštevajoč zakonske določbe s področja zagotavljanja
varnosti mora imeti vsak obiskovalec prireditve svojo
vstopnico.
OBVEŠČANJE O SPOREDU DOGODKOV IN
SPREMEMBAH
O sporedu dogodkov in morebitnih spremembah vas bomo
redno obveščali z mesečnim napovednikom, na spletni
strani www.kcjt.si, z elektronskimi obvestili, v Dolenjskem
listu, na televiziji Vaš kanal ter prek oglasnih ekranov pred
KC JT.
75
75
75
CENE ABONMAJEV
VPIS – junij 2013
GLEDALIŠKI ABONMA OB VPISU OBROČNO*
ODRASLI UPOKOJENCI
MLADI DO 30 LET SEDMA PREDSTAVA PO IZBIRI
84,00 € 2 x 44,00 €
76,00 € 2 x 40,00 €
42,00 € 2 x 23,00 €
8,00 €
*1. obrok junija ob vpisu, 2. obrok avgusta
GLASBENO-GLEDALIŠKI
ABONMA
OB VPISU OBROČNO*
ODRASLI UPOKOJENCI
MLADI DO 30 LET SEDMA PREDSTAVA PO IZBIRI**
84,00 € 2 x 44,00 €
76,00 € 2 x 40,00 €
42,00 € 2 x 23,00 €
8,00 €
*1. obrok junija ob vpisu, 2. obrok avgusta
** izbirna predstava iz Gledališkega abonmaja
POMLADNA AKCIJA
Dozdajšnji abonenti za vsakega novega abonenta pridobite
25-odstotni popust (za 4 nove abonente brezplačen
abonma)!
Ob vpisu v oba večerna abonmaja prejmete brezplačno
vstopnico za dodatno, 7. predstavo Gledališkega abonmaja.
76
OTROŠKI ABONMA
OB VPISU /junij/
OTROK ALI ODRASEL (1 vstopnica)
OTROK S SPREMLJEVALCEM (2 vstopnici)
SEDMA PREDSTAVA PO IZBIRI*
36 €
samo 40 €
8,00 €
* izbirna predstava iz Gledališkega abonmaja
Upokojenci ob vpisu predložite osebni dokument in kartico upokojenca,
mladi do 30 let pa osebni dokument.
76
76
VPIS – SEPTEMBER 2013
GLEDALIŠKI ABONMA OB VPISU OBROČNO*
ODRASLI UPOKOJENCI
MLADI DO 30 LET SEDMA PREDSTAVA PO IZBIRI*
93,00 € 2 x 49,00 €
84,00 € 2 x 44,00 €
65,00 € 2 x 34,00 €
8,00 €
*1. obrok junija ob vpisu, 2. obrok avgusta
** izbirna predstava iz Gledališkega abonmaja
GLASBENO-GLEDALIŠKI
ABONMA
OB VPISU OBROČNO*
ODRASLI UPOKOJENCI
MLADI DO 30 LET SEDMA PREDSTAVA PO IZBIRI**
93,00 € 2 x 49,00 €
84,00 € 2 x 44,00 €
65,00 € 2 x 34,00 €
8,00 €
*1. obrok junija ob vpisu, 2. obrok avgusta
** izbirna predstava iz Gledališkega abonmaja
JESENSKA AKCIJA
Ob vpisu v oba večerna abonmaja prejmete brezplačno
vstopnico za dodatno, 7. predstavo Gledališkega abonmaja.
OTROŠKI ABONMA
OB VPISU OBROČNO*
OTROK ALI ODRASEL (1 vstopnica)
OTROK S SPREMLJEVALCEM
DRUŽINSKI PAKET (4 vstopnice)
SEDMA PREDSTAVA PO IZBIRI*
44,00 € 2 x 23,00 €
76,00 € 2 x 40,00 €
136,00 € 2 x 71,00 €
8,00 €
*1. obrok junija ob vpisu, 2. obrok avgusta
** izbirna predstava iz Gledališkega abonmaja
77
Z veseljem vam pomagamo osrečevati ljudi, ki jih imate radi. Podarite
nekaj kulture, malo sprostitve, kanček uživanja in ščepec sreče!
Slavljence, prijatelje ali poslovne partnerje
povabite na ogled predstave z nakupom
DARILNEGA BONA
Kulturnega centra Janeza Trdine.
Obdarjenci bodo bon lahko izkoristili za ogled predstave po lastnem izboru.
Darilni bon velja leto dni od izdaje.
77
77
SEDEŽNI RED
78
78
78
79
79
79
KDO JE KDO
V KULTURNEM CENTRU JANEZA TRDINE
80
80
80
Vesna Dular
direktorica
T / 07 393 0 397
[email protected]
saša šepec
koordinatorka in organizatorka
kulturnih prireditev
T / 07 393 0 393
[email protected]
nina štampohar
strokovna sodelavka
T / 07 393 0 394
[email protected]
nataša hrovat
računovodkinja
T / 07 393 0 394
[email protected]
liljana jantol weber
poslovna sekretarka
T / 07 393 0 390
[email protected]
tomaž tomašič
tehnični koordinator
Jože Krašovec
pomožni delavec
majda krašovec
pomožna delavka