kulturni center koledar kulturnih februar 2015 janeza trdine dogodkov novo mesto februar v marcu izpostavljamo NDP 2. 2. TISKOVINA; Poštnina plačana pri pošti 8101 Novo mesto ponedeljek, ob 12.30 // ZAKLJUČENO ZA ŠOLE IN dopoldanski IZVEN Goran Vojnović: ČEFURJI RAUS! Foto: Mare Mutić Zavod No history, Gledališče Glej, Dejmo stisnt teater 10 € 3. 2. torek, ob 12.00 // ZAKLJUČENO ZA ŠOLE IN dopoldanski IZVEN Goran Vojnović: ČEFURJI RAUS! Zavod No history, Gledališče Glej, Dejmo stisnt teater 10 € drama 4. 2. Svetlana Makarovič: MRTVEC PRIDE PO LJUBICO sreda, ob 17.00 Arhitektura in otroci: Od trikotnika do piramide Mestna občina Novo mesto Prešernovo gledališče Kranj in Mestno gledališče Ptuj MALA DVORANA • PROST VSTOP 9. 2. ponedeljek in torek, 2. in 3. 3., ob 19.30 • GLEDALIŠKI ABONMA IN IZVEN Režiser: Jernej Lorenci Igrajo: Ana Urbanc k. g., Vesna Pernarčič, Miha Rodman, Aljoša Ternovšek, Darja Reichman, Borut Veselko, Vesna Jevnikar, Judita Polak, Ciril Roblek ponedeljek, ob 19.30 // GLEDALIŠKI ABONMA A IN IZVEN Nina Raine: PLEMENA MLADI DO 30 LET: 12 € • PREDPRODAJA: 16 € • NA DAN DOGODKA: 17 € 10. 2. Skrajne strasti in hrepenenja v magičnem ritmu ljudskega izročila, ki prebuja usedline našega arhetipsko nezavednega. Predstava Mrtvec pride po ljubico je prejela številne nagrade. V sezoni 2013/2014 je igralska ekipa prejela posebno priznanje na 38. Dnevih satire Fadila Hadžića za odlično izvedeno glasbo na odru. V letošnji sezoni pa je na 49. festivalu Borštnikovo srečanje predstava slavila kar trikrat; Ana Urbanc je dobila Borštnikovo nagrado za mlado igralko za vlogo Prve Micike, Borštnikovo nagrado za glasbo Branko Rožman za glasbo v predstavi, Društvo gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije pa jo je za izbralo za najboljšo uprizoritev minule sezone. Spoštovani obiskovalci, da boste predstavo Svetlane Makarovič MRTVEC PRIDE PO LJUBICO doživeli še bolj popolno in poglobljeno, vas prisrčno vabimo na 20-minutni pogovor z dramaturginjo predstave Marinko Poštrak ob 19.00, v katerem bo razložila vsebino in koncept predstave ter vse njene posebnosti. Pogovor z njo bo tako v ponedeljek kot v torek v Trdinovi dvorani KCJT. torek, ob 11.30 // ZAKLJUČENO ZA ŠOLE IN DOPOLDANSKI IZVEN Nina Raine: PLEMENA Slovensko stalno gledališče Trst kulturni center janeza trdine MLADI DO 30 LET: 12 € • PREDPRODAJA: 16 € • NA DAN DOGODKA: 17 € 10. 2. torek, ob 19.30 // GLEDALIŠKI ABONMA B IN IZVEN Nina Raine: PLEMENA Slovensko stalno gledališče Trst MLADI DO 30 LET: 12 € • PREDPRODAJA: 16 € • NA DAN DOGODKA: 17 € 12. 2. četrtek, ob 10.00 // ZAKLJUČENO ZA ŠOLE IN DOPOLDANSKI IZVEN Tamara Kučinović in Aja Kobe po motivih stripov Calvin & Hobbes Billa Wattersona in Durica Ivice: ZMRDICA IN ZMRDEK Lutkovno gledališče Maribor 12. 2. četrtek, ob 17.00 // OTROŠKI ABONMA IN IZVEN Tamara Kučinović in Aja Kobe po motivih stripov Calvin & Hobbes Billa Wattersona in Durica Ivice: ZMRDICA IN ZMRDEK Lutkovno gledališče Maribor Slovensko stalno gledališče Trst Matjaž Vlašič / Janez Usenik / Vojko Anzeljc: CVETJE V JESENI Režiser: Matjaž Latin Igrajo: Vladimir Jurc, Maja Blagovič, Nikla Petruška Panizon, Romeo Grebenšek, Luka Cimprič, Lara Komar / Tina Gunzek Predstava traja 95 minut in nima odmora. 18. 2. Režiser: Jaka Ivanc Igrajo: Gašper Tič, Viktorija Bencik Emeršič / Iva Krajnc / Lena Hribar, Jurij Drevenšek k. g. / Gregor Gruden / Jure Kopušar, Uroš Smolej, Nika Rozman k. g. / Ana Dolinar Horvat / Tina Potočnik, Domen Valič, Pianist: Jan Sever / Marko Petrušič / Davor Herceg Predstava traja 80 minut in nima odmora. Zgodba o dvojčkih, ki prevarata ves svet, da na koncu najdeta drug drugega in mimogede še ljubezen. Sodobna družinska drama o gluhem fantu in njegovem doživljanju ter našem sprejemanju drugačnosti. sreda, ob 17.00 Arhitektura in otroci: Odpeljem te Mestna občina Novo mesto MALA DVORANA • PROST VSTOP 23. 2. ponedeljek, ob 11.45 // ZAKLJUČENO ZA ŠOLE IN DOPOLDANSKI IZVEN Vinko Möderndorfer: JAZ, BATMAN Prešernovo gledališče Kranj 9€ 24. 2. torek, ob 11.00 // ZAKLJUČENO ZA ŠOLE IN DOPOLDANSKI IZVEN Vinko Möderndorfer: JAZ, BATMAN Prešernovo gledališče Kranj 9€ 25. 2. sreda, ob 10.00 // ZAKLJUČENO ZA ŠOLE IN DOPOLDANSKI IZVEN Vinko Möderndorfer: JAZ, BATMAN Prešernovo gledališče Kranj 9€ Prihaja Jazzinty abonma 2015, cikel koncertov za glasbene gurmane! 26. 2. četrtek, ob 10.00 // ZAKLJUČENO ZA ŠOLE IN DOPOLDANSKI IZVEN Vinko Möderndorfer: JAZ, BATMAN 9€ Svetlana Makarovič: MRTVEC PRIDE PO LJUBICO, Prešernovo gledališče Kranj in Mestno gledališče Ptuj ponedeljek in torek, 2. in 3. 3. • GLEDALIŠKI ABONMA IN IZVEN avtorski projekt: MAME, SiTi Teater BTC in Kreker (igrajo: Ana Urbanc, Vesna Pernarčič, Vesna Slapar, Barbara Medvešček, Tijana Zinajić, Nina Valič / Saša Mihelčič; režiserka: Tijana Zinajić) nedelja, 8. marec, ob 18.00 • IZVEN // DOGODEK OB DNEVU ŽENA HAND, JOB, PAPER, WORK. Jera Ivanc: PREVARE, Mestno gledališče ljubljansko Uroš Weinberger torek, 10. 3. • GLASBENO-GLEDALIŠKI ABONMA IN IZVEN TER ZAKLJUČENO ZA ŠOLE IN DOPOLDANSKI IZVEN sreda, 11. 3. • ZAKLJUČENO ZA ŠOLE IN DOPOLDANSKI IZVEN 30. 1.–31. 3. od ponedeljka, 16. 3., do petka, 20. 3. • OTROŠKI ABONMA IN IZVEN TER ZAKLJUČENO ZA ŠOLE Uroš Weinberger (1975) je leta 2003 zaključil študij slikarstva in leta 2005 podiplomski študij slikarstva na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Leta 2001 je prejel študentsko Prešernovo nagrado. Leta 2011 je bil nagrajenec bienalne razstave – Pogled na likovno umetnost Slovenije 6: Jaz, tukaj, zdaj. Živi in ustvarja kot samostojni kulturni ustvarjalec v Ljubljani in Novem mestu. Tokrat bo v Kulturnem centru Janeza Trdine predstavil svoje risbe. Takole pravi o tej razstavi: »Risba je element, ki me spremlja vsa ustvarjalna leta kot osnova slikarskih del, tako zgodnjih, bolj abstraktnih, predvsem pa poznejših, ko sem razvijal svoj zdaj že značilni svet psihedeličnega socialnega realizma. Nekatere risbe so trenutne, hipne domislice, druge so zastavljene kot skice slik večjih formatov, nekatere pa so »zgolj« čečkanje. Pri spontanem risanju se pogosto pojavijo motivi, podobnim tistim, ki jih slikam na večja platna. Zaradi manjšega nadzora nad risbo, kot ga imam nad sliko, so podobe popačene in anatomsko nepravilne, risbe izražajo grotesknost, ironijo, dekadenco, hkrati pa vsebujejo tudi kanček nedolžne infantilnosti. Ne morem trditi, da gre za neki nov slog ali koncept, vendar pa sem odkril nekaj novega, česar do zdaj nisem ozavestil, in to prav prek arhiviranja okoli 200 risb, ki so nastale v zadnjih treh letih. Skratka, razvijam zame nov vizualni svet, ki se dogaja na podzavestni ravni.« Vabljeni na odprtje v petek, 30. 1., ob 19.00. Nina Raine je napisala dramo pod vtisom dokumentarca, v katerem so gluhi starši izrazili željo, da bi se tudi sin rodil gluh, kar je na prvi pogled presenetljiva želja, a odraža potrebo po pripadnosti neki skupnosti, njenemu načinu sporazumevanja in komuniciranja. Ta je razlog, ki spontano vodi mladega Billyja v selitev v drugo »pleme«, ko se zaljubi v dekle iz družine gluhih. Ob njegovem učenju jezika gluhih oziroma kretanja se tudi člani družine soočijo z drugačnostjo, ki so jo do tedaj skušali zanikati. V določenem smislu postaneta glavna junaka jezikovna manjšina in avtorica Nina Raine nas vabi, da razmislimo, ali je določena omejenost hendikep gluhih, ki pa znajo prisluhniti na drugačen način, ali tistih, ki slišijo, a ne znajo poslušati. »Plemena je spretno napisan, nekoliko drugačen tekst, ki ga lahko beremo na več ravneh. Govori o resnih problemih, a z zabavnimi trenutki. Uprizoril sem veliko sodobnih tekstov, take teme pa nisem še obravnaval: predstava se ukvarja s problematiko gluhote in slišnosti, da služi primerjavi, koliko se ljudje poslušamo v življenju, koliko komuniciramo.« Matjaž Latin, režiser predstave Prešernovo gledališče Kranj v marcu napovedujemo Razstava • Mala dvorana Drama govori o sodobni družbi iz nekonvencionalnega zornega kota, saj v središče postavi problematiko gluhih ljudi. Posebna je tudi zaradi okolja, v katerem se dogaja, saj ne gre za prizore iz degradiranega družbenega obrobja in niti za manifest proti kugam današnjega časa. Okvir zgodbe je namreč premožnejša judovska družina z visoko izobrazbo, v kateri ni posebnih odstopanj razen tega, da je najmlajši sin gluh. Iz te drugačnosti, ki omejuje in pogojuje normalno pogovarjanje, izhaja razmišljanje avtorice o sposobnosti ali nesposobnosti sporazumevanja v sodobnem svetu z dodatno, aktualno noto dejstva, da že odrasli otroci živijo doma s starši, ker so kljub dobri izobrazbi brez zaposlitve. Plemena (2010) sodobne angleške avtorice Nine Raine zajame več oblik ljubezni – starševsko, bratsko, ljubezen moškega in ženske –, predstavi pa jih skozi zgodbo o družini z gluhim sinom. Vendar ta ne govori toliko o sami gluhoti, kolikor obravnava tematiko pripadnosti neki skupnosti. Na to navsezadnje opozarja že naslov: oznaka za skupnost ljudi, ki jih družijo določene skupne značilnosti, kakršna je jezik, pozornost usmeri k povezanosti v krog pripadnikov, ki ostaja za Druge bolj kot ne zaprt. Ana Perne, Dnevnik V torek, 10. februarja, bo večerna predstava tolmačena z znakovnim jezikom, ki bo spremljanje predstave omogočal tudi gluhim in naglušnim. Julia Donaldson / Milan Dekleva: ZVERJAŠČEK, Lutkovno gledališče Ljubljana SOUNDS OF SLOVENIA ACOUSTIC TRIO / Dovč-Gombač-Krmac petek, 20. 3., v Avli KCJT • Jazzinty abonma 2015 in izven Mesečni napovednik FEBRUAR 2015, sezona 2014/2015 Novi trg 5, Novo mesto; uradne ure vsak dan od 10.00 do 12.00 telefon: 07 393 0 395 • e-pošta: [email protected] • splet: www.kcjt.si • facebook: Kc Janeza Trdine Izdajatelj: Kulturni center Janeza Trdine • Za izdajatelja: Vesna Dular • Koordinatorka in organizatorka programa: Saša Šepec • Uredila: Nina Štampohar • Oblikovanje: Sandra Hrovat • Slikovno gradivo je last producentov oz. izvajalcev dogodkov. • Tisk: Oparatisk, d. o. o. • Naklada: 2000 izvodov • Novo mesto, januar 2015 • Ustanoviteljica Kulturnega centra Janeza Trdine in generalna pokroviteljica kulturnega programa je Mestna občina Novo mesto. STIK Z NAMI: Novi trg 5, Novo mesto; uradne ure vsak dan od 10.00 do 12.00 • telefon: 07 393 0 395 • e-pošta: [email protected] • splet: www.kcjt.si • facebook: Kc Janeza Trdine • Če ne želite prejemati mesečnega napovednika, nam to sporočite na 07 393 0 395 ali na [email protected]. PRODAJA VSTOPNIC: vsak delovni dan v tajništvu med 10. in 12. uro • uro pred prireditvijo • vsako sredo med 16.00 in 19.30 • prek spleta na www.kcjt.si • v Turistično-informacijskem centru (TIC) na Glavnem trgu 6 (pon.–pe.: 9.00–18.00, sob. 9.00–14.00). REZERVACIJE v času uradnih ur blagajne Kulturnega centra na telefonski številki 07 393 0 395. Pridržujemo si pravico do spremembe programa. Spoštovani obiskovalci, vljudno prosimo, da ne zamujate na prireditve. Pred začetkom prireditve ugasnite prenosne telefone in druge naprave, ki oddajajo zvočne signale. Med dogodki nista dovoljena snemanje (avdio, video) in fotografiranje. Podpornice kulturnega programa KCJT: gledališki abonma Mestna občina Novo mesto glasbeno-gledališki abonma otroški abonma zaključeno za šole dopoldanski izven Foto: Luca Quaia torek, 10. 3., ob 19.30 • GLASBENO-GLEDALIŠKI ABONMA IN IZVEN torek in sreda, 10. in 11. 3., ob 12.00 • ZAKLJUČENO ZA ŠOLE IN DOPOLDANSKI IZVEN sobota, ob 16.30 in 20.00 PREDPRODAJA (do 1. 2.) 25 € / 29 € Foto: Barbara Čeferin Mestno gledališče ljubljansko Nina Raine: PLEMENA ponedeljek in torek, 9. in 10. 2., ob 19.30 • GLEDALIŠKI ABONMA IN IZVEN torek, 10. 2., ob 11.30 • ZAKLJUČENO ZA ŠOLE IN DOPOLDANSKI IZVEN POSAMEZNA VSTOPNICA: 7 € • DRUŽINSKA VSTOPNICA: 24 € 14. 2. novo mesto sodobna družinska drama POSAMEZNA VSTOPNICA: 7 € • DRUŽINSKA VSTOPNICA: 24 € Jera Ivanc (po motivih igre Gl'ingannati anonimnega renesančnega avtorja, 1531): PREVARE Foto: Luca Quaia Slovensko stalno gledališče Trst 20 let Foto: Nada Žgank kulturnega centra janeza trdine monokomedija Goran Vojnović: ČEFURJI RAUS! Foto: Tomaž Levičar Zavod No history, Gledališče Glej, Dejmo stisnt teater ponedeljek in torek, 2. in 3. 2., ob 12.30 oz. 12.00 • ZAKLJUČENO ZA ŠOLE IN DOPOLDANSKI IZVEN Režiser: Marko Bulc Igra: Aleksandar Rajaković Sale Trajanje: 80 minut in nima odmora. Intervju s Stašo Volk Življenje čefurja v fužinah, ljubljanski prestolnici čefurjev, ni lahko. NARODA BREZ KULTURE NI Matjaž Vlašič / Janez Usenik / Vojko Anzeljc: CVETJE V JESENI sobota, 14. 2. 2015, ob 16.30 in ob 20.00 • IZVEN Režiser: Vojko Anzeljc Igrajo: Matjaž Robavs / Domen Križaj, Nina Pušlar / Maja Martina Merljak, Jure Ivanušič, Alenka Kozolc Gregurić, Marjan Bunič / Damijan Perne in drugi Muzikal traja 130 minut in ima odmor. »Prišla je pozno, prav tako je prišla, kakor pride časih kako cvetje v pozni jeseni. Sadu ni rodila, kakor ga ne rodi jesenski cvet. Če me hočete poslušati, vam razgrnem vse.« Ivan Tavčar Muzikal zvesto sledi izvirniku, čeprav se v besedila igrivo tihotapijo tudi odsevi današnjega časa. Avtorska glasba skladatelja Matjaža Vlašiča vzbuja nostalgijo in budi romantična čustva – vse to pa na valentinovo, ko staro in mlado čustvom pusti prosto pot. Glasovi znanih slovenskih pevcev, ki smo jih sicer vajeni v povsem drugačnih vlogah, ne bodo nikogar pustili ravnodušnega. Včasih je imelo Novo mesto kar nekaj prostorov, dvoran, da so se ljudje pravzaprav lahko odločali, ali bi šli v Narodni dom, ali v kako čitalnico, ali k frančiškanom na koncert … Zdaj je drugače, žal, slabše. Res je. Pomislimo: Novo mesto je imelo leta 1941 približno 4500 prebivalcev. Danes jih ima približno 22 500 … In takrat smo imeli Sokolski dom, cela stavba je bila na voljo za kulturo in šport, pa Prosvetni dom, danes je tam APT, in dvorano v Rokodelskem domu, danes so notri sindikati … Igralo in koncertiralo se je tudi v dvorani pri frančiškanih, tako da je bilo prostorov za kulturno dogajanje več kot dovolj. Danes pa nas je petkrat več, a Novo mesto ne premore dvorane, ki bi imela najmanj 600 sedežev, ali pa take, ki bi bila za 150 ali 200 ljudi. To absolutno manjka. dramska predstava za otroke Tamara Kučinović in Aja Kobe po motivih stripov Calvin & Hobbes Billa Wattersona in Durica Ivice: ZMRDICA IN ZMRDEK ZKD je imel od vsega začetka v Domu kulture tudi že abonma. Denimo v sezoni 1964/65 je Mestno gledališče ljubljansko (MGL) v Novem mestu odigralo 5 predstav. Da, od začetka je MGL za nas v Novem mestu odigral kar vse predstave v abonmaju. V sezoni 1967/68 je prvič abonma oblikovalo več gledališč, SLG Celje, Šentjakobsko gledališče, SNG Drama Ljubljana … Začeli smo skromno, z malo obiskovalci, a je dvorana hitro postala premajhna, zato moramo še danes imeti abonma v dveh dneh! V tistih časih je bilo torej pri nas razvito gledališče, ni pa bilo koncertov. Leta 1983, ko ste dobili Severjevo nagrado kot članica DPD Svoboda Dušan Jereb kot najboljša igralka v amaterskem gledališču, ste prevzeli tudi začasno vodenje Doma kulture. Splet okoliščin je poskrbel za to … Cele dneve sem bila v tisti hiši, ja, a mi ni žal niti minute, preživete v njej. Delala in oblikovala sem program za Dom kulture, vodila pa sem tudi Zvezo kulturnih društev (ZKD). Dom kulture je delal zelo dobro, smo se pa zelo trudili, da smo naše občinstvo vzgajali, sploh za koncertno občinstvo je bilo treba zelo veliko garati. Pa saj je normalno, da na prvih koncertih ni bilo za pričakovati, da bo kar takoj 100 ljudi poslušalo vrhunski koncert klasične glasbe. Ste tudi začetnica praznovanja 8. februarja v obliki, kot ga praznujemo danes – koncert Glasbene šole. Tako je. V Novem mestu nismo obeleževali kulturnega praznika. Jaz pa sem se odločila, da moramo nekaj narediti, to spremeniti. Naredila sem dvoje: želela sem, da nastopijo novomeški ustvarjalci, in nisem dovolila, da bi bil na tej proslavi, ki je imela na začetku tudi samo 20 obiskovalcev, nato pa je število skokovito raslo, osrednji govornik iz vrst politike. In vsako leto, ko sem za to skrbela jaz, je bil govornik nekdo iz kulturnega sveta. Le kdo drugi naj o kulturi govori kot kulturnik? Župan? Zakaj le? Morda se to zdaj sliši enostavno, a takrat ni bilo. Ste začetnica Novomeških poletnih večerov. Razvili so se iz želje, da bi Novomeščani poleti imeli kulturne dogodke, ki bi jim popestrili te mesece, in da bi izrabili zunanje prireditvene prostore. Hkrati smo želeli usmerjati pozornost na te prostore, da je treba z njimi lepo ravnati, jih obnavljati, da bi zaživeli v vsej svoji polnosti. Začeli smo pri frančiškanih in se selili po mestu. Zdelo se mi je pa pomembno, da nastopi čim več Novomeščanov; tako so vsako leto večere začenjali simfoniki, zapirali pa so jih godbeniki. In imeli smo dva novomeška podpornika – Zavarovalnico Tilia in Krko. KCJT letos obeležuje 20 let delovanja na Novem trgu 5. Tudi vi ste z JSKD, ki ste ga vodili več let, delali v tej stavbi, bili ste zraven, ko se je obnavljal nekdanji Dom JLA … Oh, koliko anekdot je povezanih s tem … Ko so prenavljali dvorano, so naju z Miro Maljuno (nekdanja direktorica KCJT, op. a.) poklicali v dvorano, češ, poglejta, kako odlično smo naredili … Naju bi pa skoraj kap, saj so naredili cel kup napak! Dvorana ima še danes slabo akustiko, saj so jo namenili za snemanje koncertov in dogodkov, ampak na živo glasbo ali seveda gledališko igro ni pa nihče pomislil! In naredili so dvignjen oder, kar je bil res višek. No, vsaj to sva dosegli, da so to porušili. Veliko se dogaja pri vas, včasih celo toliko, da si ne uspem vsega pogledati, sploh če združim še z drugim dogajanjem. Nikoli nisem razumela tistih, ki govorijo, da se v Novem mestu nič ne dogaja. Kar seveda sploh ni res, samo najlaže je z domačega kavča bentiti, da je Novo mesto prazno, da se nikamor ne da iti … Čestitke ob obletnici in še na veliko dobre kulture! Foto: Mare Mutić Ideja za veliko dvorano je bila, ko se je prenavljal Dom kulture, pa se je na koncu zalomilo. Ja, tisto obnovo smo naravnost izsilili … Naj kar povem, da smo na skrivaj poklicali inšpekcijo, češ da nas mora zapreti, saj so bile razmere v stavbi neznosne, zamakalo je, streha se je podirala, voda je drla po stenah, zmrzovala …, in bili so naravnost zgroženi. Občina pa nam ni prisluhnila, da je potrebna celovita obnova. Dali so nam na voljo dva meseca, da stanje popravimo, sicer bi nas zaprli. Arhitekt Marko Muhič je naredil načrte za obnovo obstoječe dvorane (danes Dvorana novomeške pomladi v APT-u, op. a.) in nove dvorane, ki bi bila delno tudi zunanja, torej bi lahko poleti imeli čudovito prizorišče za številne dogodke, jih poklonil Novemu mestu, ampak oblast zadeve ni speljala do konca. Kdo je skrbel za razvoj kulture v Novem mestu? Na občini je vedno nekdo, ki skrbi za kulturo. Maja 1963 je občina ustanovila Zavod za kulturno dejavnost Novo mesto (ZKD). Zavod je organiziral gostovanja poklicnih in amaterskih gledališč, koncerte, prireditev Dolenjsko poletje, razne proslave, skrbel je za amatersko gledališče in gledališko vzgojo mladih Oder mladih, organiziral je baletno vzgojo, imel kino Krka ter upravljal Dom kulture. Foto: Boštjan Lah So bili dobro obiskani? Ne, s koncerti smo imeli v Novem mestu zelo veliko težav. Imeli smo veliko zelo dobrih koncertov, organizirala sta jih Danja Bajc in Boris Savnik iz Zavoda za kulturno dejavnost Novo mesto. Ta je nastal leta 1963 in je med drugim upravljal Dom kulture, iz katerega izhaja Kulturni center Janeza Trdine. Nastopali so tuji izvajalci, žal pa nismo imeli klavirja, zato je bil to velik problem. Poleg tega je bilo na začetku zelo zelo malo občinstva za tovrstne kulturne dogodke. Jih je bilo treba šele vzgojiti, se z njimi ukvarjati, skrbeti, da bo v Novem mestu na voljo dosti kakovostnih koncertov, a je bilo za nas, organizatorje, zelo mučno, ko je v začetnih letih v dvorani sedelo 20 ljudi … Tudi oblast ni bila zadovoljna. Češ da je to premalo ljudi za tak strošek. A se nismo dali in tudi njih naučili, da vsaka stvar potrebuje določen čas, da se prime. Tudi dojenčku damo čas, da zraste, kajne? valentinov dogodek izviren slovenski muzikal po povesti Ivana Tavčarja Predstavo Čefurji raus! odlikuje živa in aktualna govorica mladih čefurjev – čefurščina. Besedilo je svojevrstna mešanica slovenščine, jezikov nekdanje Jugoslavije in pouličnega slenga. Središče gledališke predstave zaseda samostojni pripovedovalec, ki je humoren opisovalec dogodkov in hkrati vešč kritik, saj z ostrimi refleksijami razkriva življenje manjšinskega prebivalstva države ter odkriva stične točke in razkole med večinskim slovenskim prebivalstvom in čefurji. mladinska dramska predstava Vinko Möderndorfer: JAZ, BATMAN Prešernovo gledališče Kranj od ponedeljka do četrtka, od 23. do 26. 2. (glej ure v koledarju kulturnih dogodkov) • ZAKLJUČENO ZA ŠOLE IN DOPOLDANSKI IZVEN Režiser: Vinko Möderndorfer Igrajo: Aljoša Ternovšek, Matjaž Višnar, Darja Reichman, Miha Rodman, Borut Veselko, Vesna Pernarčič, Vesna Jevnikar, Vesna Slapar, Peter Musevski Predstava traja 80 minut in nima odmora. Igra o nasilju med otroki za vse otroke in za vse odrasle, ki imajo opravka z otroki. Nasilje postavlja človeštvu vprašanje že vse od začetka, saj smo z njim zaznamovani kakor s Kajnovim znamenjem. Z nasiljem pa se ne soočamo le v družbi, ampak tudi kot posamezniki. In to že precej kmalu. Nasilje med mladostniki danes ni osamljen pojav, nasprotno, z njim se srečujejo tako rekoč v vseh vzgojnoizobraževalnih ustanovah, v katerih ugotavljajo, da dobiva vedno nove oblike in razsežnosti. Nasilje med otroki izhaja iz nasilnih vedenjskih vzorcev odraslih, ki jih mladi prevzemajo, ko pa se pojavi, se v konflikt prej ali slej vključijo tudi odrasli in od njih je odvisno, ali se bo nasilnost razvila ali umirila. Jaz, Batman je igra za vse otroke in za vse odrasle, ki imajo opravka z otroki. To je predvsem igra, ki ni daleč od resničnosti, samo da je resničnost v resnici še bolj kruta in še bolj neizprosna. Humorno spregovori o težavah, s katerimi se srečujejo tako rekoč vsi starši. Gre za brezumno nasilje med najstniškimi vrstniki. Besedilo pa opozarja tudi na nemoč celotnega družbenega sistema, ki v nori dirki za uspehom in denarjem ne vidi več svojih najdražjih, svojih odraščajočih potomcev in njihovih težav – ki jih otroci kljub tehnološkemu napredku in precejšnjemu blagostanju ne znajo reševati sami. »Zgodba je preprosta in zelo tipična – gre za nasilje med mladostniki v zadnjem triletju osnovne šole, takrat ko je nasilje izjemno aktualno tudi v resničnem svetu. V takšnih in podobnih oblikah se ta zgodba ponavlja vsak dan. Nasilje med mladostniki sem raziskoval dve leti, nato pa sem povzel najbolj stereotipne situacije, ki jih mladi doživljajo dnevno. Običajno pa vse ostane med njimi samimi, ker odrasli nimamo posluha zanje, šola pa nima več vzgojne moči, ampak je postala le še učni servis. S predstavo ne poskušamo najti rešitev za to problematiko, želimo le pokazati, da en drugega ne znamo poslušati. Glavno sporočilo predstave je, da mladi niso nasilni sami po sebi, ampak je nasilen svet, v katerem živijo in ga kopirajo, svet, ki je obremenjen s hitrostjo, uspehom, rivalstvom. Zato je predstava še posebej aktualna za starše in vse odrasle, saj je odgovornost države in politike izjemno velika. Če otroci vidijo, da v svetu vlada laž, da kraja ni nič grdega, bodo to posnemali. Krivce je treba iskati v nas samih. Rešitev pa lahko iščemo v tem, da se poskušamo spremeniti sami – si postaviti moralne imperative in jim slediti,« je v pogovoru za portal siol.net poudaril Vinko Möderndorfer. Lutkovno gledališče Maribor četrtek, 12. 2., ob 17.00 • OTROŠKI ABONMA IN IZVEN četrtek, 12. 2., ob 10.00 • ZAKLJUČENO ZA ŠOLE IN IZVEN Režiserka: Tamara Kučinović Igrata: Aja Kobe, Anže Zevnik Predstava traja 40 minut in nima odmora. Nagajiva, humorna in vragolij polna predstava za velike in male zaljubljence. »Hej, Zmrdek, kaj pa tako smrdi? Je tu kje v bližini smetišče ali si se ti pozabil umiti?« »O, Zmrdica, sem že slišal, da si tako grda, da se te še lastna mama sramuje.« Tako si Zmrdek (razkuštan, predrzen in neskončno simpatičen) in Zmrdica (važna, razkuštrana in nesramno simpatična) izražata ljubezen. Njuna predrzna narava jima pač ne dopušča, da to naredita tako kot ostali otroci. Zaradi njune drugačnosti ju ostali ne razumejo. Njuna edina prava prijatelja sta plišasti igrački džungelska zver gospodič Tiger Previdni in puhasta volnena stvarca gospodična Ovca Beee. Zmrdica in Zmrdek se spogledujeta na prav nesramen način. Drug drugega žalita, se spakujeta, tepeta, si mečeta žoge v glavo, pripravljata ogabna darila za valentinovo in si na ta način sporočata, da sta si všeč. Da bi ta predrzna ljubezen obrodila sadove, stvar v roke vzameta Ovca in Tiger. Ali jima bo uspelo? To je zapleteno vprašanje, saj »lahko preženeš Tigra iz džungle, ne moreš pa pregnati džungle iz Tigra«. Režiserka izvrstno obvlada prijeme za oživitev obeh živalic, še zlasti pa igralke in igralca, ki se prav tako prelevita v svojevrstni živalici, infantilnost se namreč zdi pristna in ne zgolj zaigrana, da bi ugajala mlademu občinstvu. Poleg tega rokohitrsko lahkotno in domiselno manevrirata z lutkami ter z brezštevilnimi rekviziti, kar ustvarja dodatno napetost. Da koncentracija pri otrocih ne popusti, dokazujejo njihove reakcije, saj tako gostobesedne in navdušene asistence občinstva pri zapletih junakov niso prav pogoste. Peter Rak, Delo Ilustracija: Natan Esku V Novem mestu je bilo kulturno življenje bogato že pred 2. svetovno vojno. Kako pa so Novomeščani lakoto po kulturi tešili po vojni? Gledališče v Novem mestu je začelo s polno paro delati takoj po vojni. Že jeseni 1945 so novomeški amaterski gledališčniki (Kulturno društvo Dušan Jereb, op. a.) odigrali Kralja na Betajnovi. Naj povem, da so bili v tistih povojnih letih sposobni narediti 12 premier v eni sezoni! Eno leto so bili tudi imenovani za najboljše amatersko gledališče v Sloveniji. V povojnih letih so odigrali nešteto predstav po Novem mestu ter okoliških krajih in vaseh. Kar kamion so imeli – in so šli ter igrali in igrali … Ljudje so jih bili neizmerno veseli. Malce je to zamrlo s prihodom televizije. A ljudje so kmalu spoznali, da televizija ni zamenjava za teater, pač pa le dodatek v njihovem življenju, in stvari so se vrnile v svoje tirnice, gledališče je spet veliko igralo, začeli pa so se tudi koncerti v mestu. Foto: Bastian Staša Vovk je neločljivo povezana z novomeško kulturo, z njenim razvojem in številnimi prelomnimi trenutki v njej. Je velika zagovornica kulture, včasih mora biti tudi njena bojevnica, predvsem pa kulturo rada okuša v vseh pojavnih oblikah. Še najraje ima knjige in gledališče. Ljubi mesto in sprehode po njem. Je ena izmed najbolj zaslužnih, da je njeno Novo mesto po skoraj dveh desetletjih trdih bojev dobilo prvo poklicno gledališče. In glasno opozarja, da naroda brez kulture ni. S Stašo Vovk se je pogovarjala Nina Štampohar. Marko Đorđić je čefur. Je sin priseljencev iz Bosne, ki sproščeno, brez dlake na jeziku, pripoveduje o življenju na Fužinah, o težavah doma, v šoli, košarkarskem klubu, o problemih z drogami, s policijo in še o mnogih drugih. Prihodnji mesec bo naš oder zasedel Zverjašček, lutkovni muzikal, poln zanimivih preobratov, humorja in odličnih rim!