21. junij 2014 - Občina Škofja Loka
Junij 2014 2 Junij 2014 3 Junij 2014 4 Junij 2014 Loški utrip - glasilo, ki izhaja na območju občin: Škofja Loka, Železniki, Gorenja vas-Poljane, Žiri, delno Kranj. Izhaja od avgusta 1996. Kazalo 6 Strategija naj bo bolj ambiciozna 7 Kam in kako z odpadki, ki so nastali pri gradnji? 8 Pogovor z županom občine Škofja Loka, mag. Mihom Ješetom 12 Izboljšali preiskanost kaznivih dejanj 13 Pazljivo pri velikosti gradbenih parcel 14 (Ne)ohranjanje spomeniških vrednot 16 Povezovanje in prodiranje v tujino Elektronski naslov uredništva: [email protected] Najavo kulturnih prireditev sprejemamo do 25. v mesecu. Prispevkov in fotografij ne vračamo, če to ni izrecno naročeno! Dig. fot.: H. M. in A. D. 18 Osvobodilna fronta (OF) današnjega časa 19 Parada učenja 20 (O)živimo Staro Loko Oblikovanje oglasov: DECOP d.o.o., Železniki (510-16-20) Vsi reklamni oglasi so avtorsko delo izdajatelja, zato se objavljanje enakih oglasov v drugih medijih (delno ali v celoti) zaračuna po ceniku DOS-a! 22 Žirovske novice 23 Novice iz občine Gorenja vas-Poljane 24 »Ni nas strah prihodnosti« 25 Program letošnjega Historiala že pripravljen 26 Osebne zgodbe skozi fotografski objektiv 27 Vez med preteklostjo in sodobnostjo 28 Po poteh starološkega romarja 29 Jutranja telovadba pred taborniškim domom 30 Za spominek in za peko 31 Glas o LUFt-u segel že daleč 32 Športnica z metlo in kamni 34 Izdelava čebra in 'šinkelnov' 36 Fotografske pripovedi 38 S tovornjakom v Lizbono 42 Prireditve v juniju Naklada: 13.700 izvodov. Izhaja mesečno, gospodinjstva ga prejemajo brezplačno. Glavni in odgovorni urednik: Franci Bogataj Naslov uredništva: p. p. 129, 4220 Škofja Loka tel: 04/51-55-880, faks: 04/51-55-888 Izdaja: FREISING, d. o. o., Mestni trg 20, 4220 Škofja Loka Uredništvo Franci Bogataj, glavni in odgovorni urednik [email protected] Klavdija Škrbo Karabegović, novinarka Barbara Tušek, novinarka Katja Štucin, novinarka Luka Mlakar, novinar Klavdija Rupar, Kristina Strnad, novinarka lektorica Žiga Jeraša, vodja oglasnega trženja 041/233-350 [email protected] 5 Junij 2014 32. redna seja občinskega sveta občine Škofja Loka Strategija naj bo bolj ambiciozna O strategiji razvoja občine Škofja Loka 2025 + – V prvem branju sprejeli odlok o programu opremljanja stavbnih zemljišč in merilih za odmero komunalnega prispevka – Katere so strateške kapitalske naložbe občine? Med pobudami in vprašanji je svetnike med drugim zanimalo, zakaj so nekatera občinska stanovanja prazna; zakaj so prekinjena dela na področju vodooskrbe v Zmincu; kako je z izgradnjo južne dovozne ceste v industrijski coni na Trati; kako kaže odpravi delne cestne zapore v Mednem; posredovali so skrb prebivalcev Godešiča in Reteč, ki se zaradi gradnje na brežini Sore čutijo ogrožene itd. Svetnik Anton Peršin (SDS) je predlagal, naj na naslednjo sejo uvrstijo točko o gradnji naselja v Žolščah. Župan mag. Miha Ješe je sicer dejal, da zadeva še ni zrela za obravnavo na občinskem svetu, a so svetniki podprli uvrstitev predvsem iz razloga, naj se razčistijo nejasnosti in ugotovi, ki ni niti malo prijetna, saj po žepu udari občane, kot je bilo slišati na seji. Občinski svet je v nadaljevanju sprejel sklep, da so družbe, ki predstavljajo strateške kapitalske naložbe občine in preko katerih se uresničuje občinski (javni) interes, Razvojna agencija Sora, Radio Sora, Kino Sora in STC Stari vrh. V njih se kapitalski delež občine lahko povečuje, vendar ne brez potrditve občinskega sveta. V kapitalskih naložbah, ki niso strateške in v javnem interesu škofjeloške občine, pa se deleži občine ne povečujejo. Poročilo družbe STC Stari vrh za leto 2013 in sezono 2013/2014 je predstavil direktor Pavle Logar, ki, žal, ni mogel posredovati lepih številk. Sezona je bila slaba, Stari vrh je kdo oz. kaj zavira gradnjo. Direktor Razvojne agencije Sora Rok Šimenc in pripravljavka dokumenta mag. Slavka Zupan sta natančneje predstavila Strategijo razvoja občine do leta 2025 +. Svetniki so bili enotni, da bi strategija morala biti še bolj ambiciozna, predvsem na področju turizma (cilj naj bo več postelj) in gospodarstva (750 novih delovnih mest je absolutno premalo) ipd., a na koncu so strategijo v prvem branju soglasno sprejeli. V prvem branju so soglasno sprejeli tudi odlok o programu opremljanja stavbnih zemljišč in merilih za odmero komunalnega prispevka. Dogovorili so se, da bodo pred drugim branjem imeli še neformalno srečanje na to temo, zaradi slabih vremenskih pogojev delil usodo večine drugih slovenskih smučišč, imeli so dvainpetdeset smučarskih dni in podpovprečno število obiskovalcev. Kljub vsem težavam pa določeni pokazatelji ohranjajo optimizem. Med te sodijo relativno dober izkupiček od prodaje glede na število obiskovalcev, s tem povezan dvig povprečne cene prodane vozovnice, redno odplačevanje obveznosti ter spoštovanje dogovorov ob trenutno še trdni podpori družbenikov glede nadaljnje dokapitalizacije podjetja. Svetniki so – kot že večkrat do zdaj – predlagali, da bi bilo treba razmisliti še o drugih projektih, zaradi katerih bi obiskovalce na Stari vrh pritegnili tudi izven zimske sezone. Klavdija Škrbo Karabegović Ekološki in varni koraki V okviru akcije oziroma gibanja 'Loško je ekološko' so v začetku maja predstavili nov mestni avtobus, ki izpolnjuje najvišje predpisane ekološke standarde. Z njim smo se popeljali do železniške postaje na Trati, kjer smo si na terenu ogledali tudi tamkajšnjo novo ureditev, s katero so poskrbeli predvsem za varnost pešcev in kolesarjev. Naj spomnimo, aprila 2011 je škofjeloška občina v okviru projekta Loško je ekološko vpeljala posebno akcijo 'Vsi na mestni avtobus!'. »S to akcijo in novim, pogostejšim režimom vožnje mestnega avtobusa z znanim intervalom na petnajst minut smo želeli eko-loški bus predstaviti kot okolju in uporabnikom bolj prijazno, varno in varčno obliko mestnega prometa,« je dejal župan mag. Miha Ješe, ki je tudi sam reden potnik na omenjenem avtobusu. Novi režim vožnje mestnega avtobusa smo Ločani zelo dobro sprejeli, kar potrjuje rast števila potnikov. Letos pa je občina skupaj s prevoznikom Alpetour PA d.d. na tem področju uvedla novost, saj je v pomladanskih dneh na mestni avtobusni liniji Podlubnik–Škofja Loka začel voziti nov mestni avtobus Mercedes Connecto. Slednjega odlikuje poseben tip motorja EURO 6, ki izpolnjuje najvišje predpisane ekološke standarde, nizkopodna mestna izvedba pa omogoča lažji vstop/izstop potnikov v višini pločnika. Opremljen je tudi z vstopno rampo za invalidske in otroške vozičke. »V podjetju se zelo trudimo posodabljati vozni park in želimo si, da bi v Škofji Loki imeli še kakšnega, kot je ta, ki ga predstavljamo danes, saj je ne samo bolj ekološki, ampak tudi bolj varen in udoben,« je povedala direktorica podjetja Alpetour PA Ivanka Gaber Zupančič. Za omenjeni avtobus so odšteli dobrih dvesto tisoč evrov. Ob čakanju na nov mestni avtobus, ki izpolnjuje najvišje ekološke standarde, nizkopodna mestna izvedba pa omogoča lažji vstop/ izstop potnikov v višini pločnika. Ureditev varnega prometa Občina Škofja Loka in Slovenske železnice sta zaključili skupen projekt ureditve varnega prometa na območju železniške postaje na Trati. »V sklopu investicije smo zgradili nov 2,5 metra širok pločnik ob Kidričevi cesti v skupni dolžini 136 metrov, obnovili smo dotrajano meteorno kanalizacijo in preplastili polovico vozišča Kidričeve ceste. V okviru navedenega projekta smo tako predvsem pešcem zagotovili urejen in varen dostop do železniške postaje iz smeri železniškega prehoda na Trati. S tem smo rešili prometno najbolj črno točko v mestu, saj so bili pešci še zlasti v deževnem vremenu primorani hoditi po sredini cestišča,« je poudaril mag. Ješe. Investicija je škofjeloško občino stala dobrih šestdeset tisoč evrov. 6 Direktor Slovenskih Železnic – Infrastruktura, d.o.o. Bojan Kekec pa je dodal, da so veseli vsake lokalne pobude. Slovenske železnice so uredile prehod na Trati, nadaljevali pa bodo z ureditvijo železniške postaje, na kateri nameravajo zamenjati streho in okna. Klavdija Škrbo Karabegović Junij 2014 Kam in kako z odpadki, ki so nastali pri gradnji? V majski številki Loškega utripa smo pisali o tem, kam sodijo gradbeni odpadki, kje in kolikšno količino lahko oddate ipd. Ker je bil na članek velik odziv in ker ste bralci želeli še dodatna pojasnila, smo za slednja prosili Loško komunalo. Njihov odgovor sledi v nadaljevanju. (Uredništvo Loškega utripa) Pri gradnji, adaptaciji, sanaciji, investicijskem vzdrževanju … objektov in komunalne infrastrukture nastane različna, zelo raznolika sestava odpadkov. Za gradbene odpadke je po državni uredbi odgovoren investitor, vendar je najbolje, da ustrezno odstranitev odpadkov naročite izvajalcu del, ki mora biti poučen, kam in kako oddati katero vrsto odpadkov. Najbolje je, da zahtevate, da vsak izvajalec del za seboj pospravi in poskrbi za vse odpadke, ki jih je povzročil, ker bo tako bolj pazil, koliko in katere odpadke bo povzročil in kako bo ravnal z njimi. Tudi na računu za opravljeno storitev naj strošek za odstranitev odpadkov prikaže ločeno. Pri načrtovanju del je treba upoštevati, da mora biti zagotovljen prostor za ločeno odlaganje in hranjenje odpadkov in da bomo nekaj časa in denarja porabili tudi za primerno odstranitev odpadkov. Tako kot pri vsakdanjih opravilih je tudi pri gradnji oziroma izvajanju gradbenih del treba odpadke sproti in pravilno ločevati! Odlaganje vseh odpadkov, ki so nastali pri gradnji (izkopni materiali, kamenje, opeka, malta, beton, palete, folija, ostanki kovin, plastična, kovinska in kartonasta embalaža, vreče od gradbenih materialov, ostanki cevi, les, keramične ploščice, izolacijski materiali, knauf plošče …) na isti kup! – takšnega mešanega odpada ni mogoče nikjer oddati! Gradbeni odpadki: izkopni materiali, zemlja, kamenje, malta, opeka, beton, estrih, keramične ploščice, opečni in betonski strešniki, knauf. Dovoljena je uporaba za nasipanje in utrjevanje poljskih in gozdnih poti, za nasipanje in izravnavo zemljišč do debeline enega metra, manjše količine (do avtomobilske prikolice) lahko brezplačno oddate na odlagališču Draga, za večje količine boste plačali 20,00 €/t + DDV. Brezplačna oddaja manjših količin gradbenih odpadkov na odlagališču Draga bo možna samo še kakšen mesec – do zaključka izgradnje varovalnega nasipa na severnem delu odlagališča. Po zaključeni izgradnji varovalnega nasipa bo oddaja gradbenih odpadkov – ne glede na količino – samo proti plačilu stroškov odvoza do odlagališča in odlaganja! Odpadna embalaža: lesena, plastična, papirna, kovinska, karton, folija. Embalaža mora biti prazna – brez ostankov vsebine, ločimo jo po vrsti materiala. Z embalažo ravnate enako kot s tisto, ki je nastala v gospodinjstvu – za plastično in kovinsko koristite posodo na dvorišču, ker pa praviloma gre za večje količine, je najbolje, da vso embalažo v obratovalnem času peljete v zbirni center Draga, lesena pa je lahko tudi za kurjavo. Ostanki sekundarnih surovin: les, kovine. Oboje lahko v obratovalnem času oddate v zbirnem centru Draga, poleg tega les lahko porabite za kurjavo sami ali ga ponudite tistemu, ki za kurjavo uporablja trda goriva. Ostanki izolacijskih materialov: kamena in steklena volna, stiropor, stirodur, lesna volna. Ti odpadki niso in ne sodijo med komunalne odpadke! Manjše količine lahko odložite v domačo posodo za zbiranje ostanka odpadkov ali v zelene tipizirane vreče, ki jih na dan rednega odvoza postavite poleg posode za ostanek odpadkov ali jih sami pripeljite na prekladališče Draga, kjer boste plačali stroške javne infrastrukture, obdelave in odlaganja. Za večje količine pa se morate dogovoriti direktno s prevzemnikom. Po navodilih sedanjega prevzemnika kosovnih in mešanih komunalnih odpadkov (MKO – ostali odpadki), ki je Saubermacher Slovenija, d.o.o. namreč večje količine (npr. več kot en kubični meter) ne smejo biti med kosovnimi ali MKO. Ostanke čistega gradbenega stiropora za enkrat še lahko oddate v rumeno posodo ali v zbirnem centru med embalažni stiropor. Ostanki drugih materialov: vseh vrst plastične cevi in drugi plastični izdelki, odpadki, ki vsebujejo azbest, vreče gradbenih materialov, kritina iz umetnih materialov, talne obloge ipd. Manjše kose plastike lahko odložite med ostanek odpadkov – v črno posodo ali v zeleno tipizirano vrečo. Večje kose plastike (ki ni embalaža) lahko oddate v zbirnem centru Draga. Za oddajo azbesta in kritine iz umetnih materialov (npr. tegola, poliestrska valovitka, bitumenska valovitka) se morate dogovoriti direktno s prevzemnikom. Manjše količine vreč od gradbenih materialov, poliestrske kritine in talnih oblog iz umetnih materialov sodijo med ostanek odpadkov – v črno posodo ali v zelene tipizirane vreče z oznako izvajalca zbiranja odpadkov, večje količine teh odpadkov 7 pa lahko oddate na prekladališču odpadkov Draga proti plačilu stroškov javne infrastrukture, obdelave in odlaganja. Ravnanje z vsemi vrstami odpadkov je iz leta v leto bolj zapleteno in strožje zaradi vse strožje zakonodaje, ker je skrajni čas, da delujemo in se zavedamo, da je planet Zemlja edini kraj za življenje nas in naših zanamcev. Zato se je pred vsakim začetkom izvajanja gradbenih in obrtniških del treba pozanimati, kateri in koliko odpadkov bo nastalo, kam, kako in pod kakšnimi pogoji jih bomo oddali. Za odpadke mora poskrbeti povzročitelj, na svoj račun. Loška komunala, d.d. Škofja Loka Junij 2014 Pogovor z županom občine Škofja Loka, mag. Mihom Ješetom O možnosti obročnega odplačevanja Številne občane zanima, ali jim bo omogočeno obročno odplačevanje komunalnega prispevka – Do kdaj bodo morali biti na novo komunalno infrastrukturo priključeni vsi občani? – Izkopati je treba še približno dvajset odstotkov zemljine iz predora – Prestavljena sanacija Kamnitega mostu – Ali bo Škofjeloški pasijon novembra uvrščen na Unescov seznam nesnovne dediščine? – Zakaj odškodnina v višini dvesto tisoč evrov za javnega uslužbenca? Odlok o programu opremljanja stavbnih zemljišč in merilih za odmero komunalnega prispevka ste predstavili tako občanom na javni obravnavi kot občinskim svetnikom na seji. Kljub temu da se bodo z novo komunalno opremljenostjo bistveno izboljšali pogoji bivanja, pa zneski, ki jih bodo morali plačati občani, niso ravno zanemarljivi. Ali jim lahko ponudite dolgoročnejše odplačevanje? Za koliko odstotkov bi bili ti zneski višji, če ne bi prejeli evropskega denarja? Gospodarski javni službi vodovod in kanalizacija sta obvezna dejavnost, ki jo mora občina zagotavljati uporabnikom, plačniki so pa v celoti uporabniki preko komunalnega prispevka. Višina komunalnega prispevka je odvisna od dejanske vrednosti investicij za posamezno vrsto infrastrukture, ki je zmanjšana za višino pridobljenih nepovratnih sredstev. V škofjeloški občini smo bili za zadnje investicije zelo uspešni in smo pridobili za dobro polovico vrednosti nepovratnih sredstev. V občinskem proračunu v ta namen ni namenjenih posrednih sredstev in tudi zakonsko niso upravičena. Plačujejo ga neposredno uporabniki. Naj poudarim, da komunalne prispevke plačujejo samo novi priključniki. Ostali, ki imajo obstoječe vode, so zanje že plačali in zanje je to samo posodobitev, ki je bila plačana skladno z našimi mesečnimi obveznostmi za posamezno gospodarsko javno službo in je bila vključena v redno ceno. Možnost obročnega odplačevanja mora sprejeti občinski svet. Menili smo se, kako bi bil najboljši način, da vključimo obročno odplačevanje v sam odlok. Način odplačil pa je treba sprejeti s posebnim pravilnikom, ki bo določal možnosti obročnega odplačevanja skladno z zakonodajo. Mislim, da bi bil boljši način ta, da bi neposredno vzeli posojilo pri Ekološkem skladu. jamo z nekaj lastniki zemljišč, ki želijo, da se z gradnjo prilagodimo vegetacijskemu obdobju. Po namenu smo pridobili različna nepovratna sredstva. Za občinske ceste nismo dobili nobenih nepovratnih sredstev. Kar zadeva kanalizacije, so bila ta sredstva res precejšnja, tako da lahko računamo, da bi bili v nasprotnem primeru prispevki približno skoraj dvakratni. Približno polovico zneska smo tako uspeli pridobiti iz nepovratnih sredstev. Podobno je z vodo, ampak ta trenutno ni tako aktualna, ker zadeva samo nove priključnike, ki jih ni veliko. Sam komunalni prispevek se obračuna tako, da je izračunana vrednost novih investicij, potem se od te vrednosti odštejejo vsa nepovratna sredstva, to se pravi evropska, državna in plačane okoljske dajatve. Od dobljene razlike je nato obračunan komunalni prispevek. Župan mag. Miha Ješe na odprtju razstave dijakov Šolskega centra Škofja Loka (Foto: K. Š. K.) enak nepovratni delež, kot so ga bili deležni v večjih naseljih. Sicer pa iz občinskega proračuna že sedaj sofinanciramo nakup male čistilne naprave v višini petnajst odstotkov vrednosti investicije oziroma največ petsto evrov. Za to možnost se je odločilo kar nekaj občanov. Ali se občani morajo priključiti na novo omrežje? Kaj, če se ne želijo? Datum, do katerega se je treba priključiti na novo omrežje, je odvisen od območja. V večjem naselju, torej tam, kjer je več kot dva tisoč prebivalcev, se po evropski direktivi in posledično slovenski zakonodaji morajo priključiti do konca leta 2015. Za te priključnike mora občina zagotoviti priključke. Ostali v manjših aglomeracijah pa morajo skladno z našo zakonodajo to urediti do leta 2017, vendar smo skupaj z Regionalno razvojno agencijo Gorenjske dali pobudo, da bi ta rok podaljšali, ker je tako zavezo prevzela od držav Evropske unije samo Republika Slovenija. V Škofji Loki imamo sedemnajst takšnih aglomeracij, v katerih živi več kot petdeset prebivalcev, za katere je treba narediti bodisi čistilne naprave bodisi kanalizacijsko omrežje. Po teh zaselkih pripravljamo projekte in izračune, katera varianta bi bila boljša, to se pravi, kanalizacijsko omrežje ali male komunalne čistilne naprave oziroma najustreznejša kombinacija obojega. Potrudili se bomo, da bodo tudi tamkajšnji prebivalci pridobili Kako pa sicer potekajo dela na projektu kanalizacije in vodooskrbe v občini? Kar zadeva same pogodbe, so vse podpisane, kar se tiče sofinancerskih sredstev, pa imamo še eno vlogo na t. i. osmem razpisu. Upamo namreč, da bomo prejeli dodatna sredstva. V tem primeru bo komunalni prispevek korigiran in bo nekoliko nižji. Trenutno so praktično odprta vsa gradbišča. Konec junija bosta dograjeni obe čistilni napravi in računam, da bomo začeli s poskusnim obratovanjem. V končni izvedbi so tudi sekundarna omrežja v Retečah, na Godešiču in v Stari Loki, pospešeno gradijo tudi v Puštalu. Od primarne kanalizacije pravzaprav manjka samo še zadrževalnik in del kanalizacije okoli Tehnika. Kar zadeva vodooskrbo, gradnja vodovoda poteka proti Retečam in Godešiču, medtem ko se v Poljanski dolini še dogovar8 Kako ste zadovoljni s potekom del na poljanski obvoznici? Dela na južni obvoznici so v teku. Menim, da tako Gorenjska gradbena družba kot češki partner dobro delajo. Prebili smo predor, vendar je to etapni cilj, saj nas čaka še dobro leto marljivega in trdega dela. Iz predora je treba izkopati še približno dvajset odstotkov zemljine, učvrstiti obok in narediti vse komunikacije. Tudi most pri Bodovljah počasi dobiva svojo obliko, potem pa bo treba učvrstiti teren, nasuti in utrditi cestišče na predvideno višino. Na koncu nas čaka še asfaltiranje. Večkrat poudarite, kako bo šla večina občinskih sredstev za projekt Ureditve porečja Sor in da so drugi projekti izvedljivi le ob pomoči države ali Evrope. A za to je treba imeti pripravljene projekte. Katere projekte imate že pripravljene na 'zalogi' in z njimi lahko kandidirate za nepovratna sredstva? Trenutno kandidiramo za tri projekte, in sicer za sekundarne ureditve v Godešiču in Retečah ter v Puštalu in za obnovo Loškega gradu. S to obnovo bi lahko v muzeju našli prostor za športno zbirko. Poleg tega imamo pripravljene projekte za ureditev starega mestnega jedra, v pripravi pa so projekti za protipoplavno zaščito Puštala. Potem sledi priprava projektov za protipoplavno zaščito Sorške ceste, Demšarjeve ulice in Studenca. V teku je projektiranje severne obvoznice. Mislim, da je za naslednje obdobje to kar dovolj. Sledi vrtec v vojašnici, za kar projektov sicer še nimamo, se pa dogovarjamo za projektna izhodišča. V enem od intervjujev v Loškem utripu ste omenili, kako bo v krat- Junij 2014 kem treba obnoviti Kapucinski most. Kdaj in predvsem kako se boste lotili tega? Za Kapucinski most smo se dogovorili, da bo urejen skladno z zahtevami urbanistov. Rekonstrukcija mostu je bila sicer predvidena že v letu 2013, vendar bo zaradi pomanjkanja sredstev izvedena kasneje. Upamo, da bo po letu 2015 prišla na vrsto. V strategiji je predviden tudi nov most za Vincarje, ki pa še ni projektiran, tudi idejni projekt še ni narejen, so samo predlogi, kje naj bi potekal. Vendar ne glede na to, kje in kdaj bo stal novi most, Kamniti most mora biti obnovljen. Cilj pa je, da bi bil novi most tisti, ki bi napajal Vincarje, medtem ko Kamniti most ne bi bil prevozen za promet z motornimi vozili, temveč bi ga nekako vključili v staro mestno jedro. A do novega mostu je še daleč, predhodno bo treba sanirati Kamniti most. Manj kot leto dni nas loči od ponovne uprizoritve Škofjeloškega pasijona (ŠP). Režiser in vodja sta že nastopila s svojim delom. Kako uspešna je bila predstavitev v Bruslju? Ali pričakujete, da bo ŠP uvrščen na Unescov seznam še pred uprizoritvijo prihodnje leto? In ali ste že uspeli pridobiti kaj sponzorskih sredstev? Zgodovinska mesta Slovenije in ŠP so se v Bruslju lepo in uspešno predstavili. Po informacijah evropskih poslancev se je naše predstavitve udeležilo dvakrat več ljudi kot običajno. ŠP je bil posebej omenjen tudi v uvodnem nagovoru, tako da smo vse prisotne povabili, naj naslednje leto pridejo v Škofjo Loko. Uvrstitev ŠP na reprezentativni seznam Unescove nesnovne dediščine človeštva je težko napovedovati, vsekakor pa bomo storili vse, kar še lahko storimo, da se bo to zgodilo letos novembra na odločanju v Parizu. Prva sponzorska sredstva smo že dobili, dogovorjeni smo tudi za posamezna medijska sponzorstva ter sponzorstva v storitvah in materialu. Sedaj prehajamo v nov cikel pridobivanja sponzorskih sredstev, dejavnosti v zvezi s tem pa se bodo stopnjevale vse do uprizoritev. Ker sponzorjem v letošnjih paketih nudimo več kot v prejšnjih uprizoritvah, računamo tudi na večji obseg pridobljenih sredstev. Prav tako nam je država namenila dvakrat po dvajset tisoč evrov in čeprav smo računali na skupno petdeset tisoč evrov, smo lahko zadovoljni, saj to praktično pomeni, da je okoli štirideset odstotkov nepovratnih sredstev že pridobljenih. Proračun pasijona je ambici- ozno naravnan. Želimo pridobiti čim več sredstev, da se bo v večji meri pokril sam. V primeru izpada prihodkov bo treba seči v občinski proračun. Letos se je urbanega sprehoda (Jane's Walk) udeležilo rekordno število ljudi. Katere njihove pobude bo moč upoštevati? V taki ali drugačni obliki bomo upoštevali vse pobude. Urbanih sprehodov se redno udeležujem. Na njih vidiš, kaj občani želijo in potrebujejo. Pri tem pa je treba ločiti interes posameznika od splošnega, saj mora občina slediti predvsem splošnemu interesu, ki običajno ni tako poudarjeno predstavljen. Parcialne rešitve, še posebej v zvezi s prometom, ki je v našem mestu največji problem, lahko težave na drugih območjih samo še povečajo. Vedeti moramo vedeti, da smo zainteresirana javnost vsi, ne samo prebivalci določene ulice. Zadeve moramo urejati celostno. Po drugi strani pa so seveda dobrodošle vse pobude, ki bodo omogočile oživitev in popestritev delovanja cele naše občine. Prejeli ste predlog ukrepov na petih pilotskih lokacijah v okviru projekta ROSEE in ga tudi predstavili javnosti. Katere predloge 9 boste lahko uresničili in kdaj? Predvsem bomo promet uredili tako, da bo pot varnejša za šibkejše udeležence, se pravi pešce in kolesarje. Sicer pa lahko tiste predloge, ki niso povezani z večjimi finančnimi sredstvi, relativno hitro uredimo, druge, povezane z večjimi finančnimi sredstvi, pa lahko izvedemo v omejenem obsegu. Na tem področju bomo sodelovali s krajevnimi skupnostmi, ki v okviru dogovorjenih sredstev dajejo predloge za investicije. Številni občani so se obrnili na naše uredništvo, saj jih zanima, »zakaj je moralo priti do odškodnine, ki bo v višini dvesto tisoč evrov šla iz občinskega proračuna na račun javnega uslužbenca. Gre za visok znesek, ki v časih, ko je občinski proračun obubožan, še bolj bode v oči«. Zadeva izhaja iz poletja 2010, ko še nisem bil župan. Zaradi prerazporeditve javnega uslužbenca na drugo delovno mesto je prišlo do tožbe. Ne gre za odškodnino, ampak za kazen. Zadeva poteka na sodišču, zato je ne morem komentirati. Pričakujemo ugodno rešitev in vrnitev plačanega zneska. Klavdija Škrbo Karabegović Junij 2014 Prejeli smo iz NSi Škofja Loka O komunalnem prispevku in o zapostavljanju podeželja Sprejetje Občinskega prostorskega načrta (OPN) že prinaša prve težave. Na zadnji seji občinskega sveta smo bili svetniki postavljeni pred dejstvo, da moramo na naslednji seji sprejeti odlok, ki je podlaga za izračunavanje komunalnega prispevka (KP). Dolgo časa se je vlekel postopek, da je bil OPN sprejet in občinski veljaki so vedeli, da bo treba v pol leta po sprejetju OPN sprejeti tudi odlok, ki bo urejal plačilo KP. Toda gradivo za to smo svetniki dobili v obravnavo pet minut pred dvanajsto. Zakaj? Ko bi bil odlok vsaj dobro pripravljen! A žal ni. To dokazujejo tudi različne pobude občanov iz Vincarij, Godešiča in Reteč, kjer se gradi nova infrastruktura. Ti nasprotujejo izračunu višine KP. Tudi sam se sprašujem, ali je KP pravilno izračunan, saj svetniki ne poznamo številk, ki so se upo- rabile za izračun. Občina ne ve niti tega, kolikšna bo skupna vrednost KP, kajti tega podatka svetniki nismo dobili, čeprav smo ga želeli. Res je, da se z novim odlokom uvaja eno obračunsko območje in se stvari nekoliko poenostavljajo. Res pa je tudi, da bo s sprejetjem odloka o KP v predlaganem besedilu ponovno zadan udarec podeželju naše občine. Ne strinjam se s tem, da je KP lahko enako visok v mestu oz. njegovi okolici kot na podeželju. Dejstvo je, da tisti, ki živimo na podeželju, nimamo enakih možnosti koriščenja javnih storitev kot tisti, ki živijo v mestu. Če nekdo želi v zdravstveni dom, šolo, knjižnico, trgovino …, tega pač ne more opraviti peš. Z vidika dostopnosti do javnih storitev je življenje na podeželju zahtevnejše ter dražje in to bi moralo biti upoštevano tudi v odmeri višine KP. Prav tako so na podeželju zaradi krajinske arhitekture večji objekti, ki so zgrajeni na večjih parcelah kot v mestu, kar dodatno zvišuje KP. V NSi predlagamo, da se za izračunavanje KP oblikujeta vsaj dve obračunski območji, pri čemer se za podeželje upošteva korekcijski faktor v vrednosti 0,75. To pomeni, da bi bila višina KP za podeželje za 25 odstotkov nižja. Ko sem to razložil na seji občinskega sveta, mi je bilo pojasnjeno, da je gradnja infrastrukture na območju razpršene poselitve (podeželje) dražja kot v strnjenih naseljih in da to ne bi bilo prav. S tem se ne strinjam. Če bomo gledali vse le skozi stroške gradnje infrastrukture, kar dela sedanja oblast, potem je najbolje, da vsi prebivalci občine živimo v mestu, saj bo to z vidika gradnje infrastruktur najceneje. Ampak potem se nikar ne sprašujmo, zakaj ne pridelamo lastne hrane in zakaj se nam podeželje in travniki zaraščajo. Žal ima tudi sprejeti OPN slabost, 10 da omejuje razvoj podeželja, saj omejuje velikost gradnje gospodarskih objektov na podeželju. Ti so po novem OPN omejeni na dvesto oz. dvesto petdeset kvadratnih metrov neto tlorisne površine. Takšna omejitev nikakor ne bo prispevala k razvoju podeželja, ampak k degradaciji. Ne predstavljam si podjetnika, ki začenja svojo pot, da bi v obrtni coni kupil drago zemljišče, ob tem, da ima v lasti zemljišče, kjer bi lahko zgradil primerno veliko delavnico za opravljanje svoje dejavnosti. V NSi si bomo prizadevali, da se odlok čim prej popravi, da se v njem odpravijo nepotrebne omejitve. Klemen Štibelj, občinski svetnik občine Škofja Loka Junij 2014 Prejeli smo iz OO SLS Škofja Loka Vse rešimo z dogovorom! Priključek objekta na kanalizacijsko omrežje je draga stvar. To vedenje nas je v preteklosti spodbujalo, da smo celoten projekt izgradnje kanalizacijskega in vodovodnega omrežja UPS zasnovali tako, da bo možno v čim večji meri koristiti nepovratna sredstva iz evropskih skladov, kar bo na koncu bistveno znižalo delež, ki ga mora prispevati Igor Draksler občinski proračun in ki pomeni tudi nižji prispevek naših občanov. Za zagotovitev uspešne realizacije projekta smo se v načrtovalski fazi potrudili, da smo na podlagi javnih razgrnitev sprejeli dvajset podrobnih prostorskih načrtov, sedanja oblast v celem mandatu le dva, na podlagi katerih je danes možno izvajati projekte. Kot občinski svetnik že tri leta opominjam občinsko vodstvo, da je treba ljudem vnaprej povedati, koliko bo stal priključek na kanalizacijo. Ljudje so informacijo vsa ta leta upravičeno pričakovali, saj so bili znani vsi podatki za predhodni izračun. Žal smo izračun dobili šele na podlagi zakona, ki je prisilil občinsko vodstvo v sprejem odloka. Predstavljen izračun ima mnogo nejasnosti, predvsem pa niso predstavljeni niti vhodni podatki: vrednosti celotnega omrežja so predstavljene z dvema številkama, ne vemo, kolikšna je vrednost starega omrežja, koliko sofinanciranja je bilo upoštevano. Za celotno občino je privzeto eno obračunsko območje brez predstavitve ustreznih alternativnih rešitev. Nič čudnega, da so prizadeti prebivalci začeli glasno protestirati in zahtevati transparenten ter pravičen obračun komunalnega priključka. Vem, da je težko in nepopularno javno razlagati, koliko bo moral kdo plačati, vendar je udeležba vodstva občine na javnih predstavitvah obvezna, še posebej na zborih krajanov. Ali ni župan obljubljal, da se bo s krajani o vsaki stvari dogovoril!? Svetniki SLS pričakujemo dogovor z občani in ne preglasovanja na občinskem svetu. Nepripravljenost za pogovor se kaže tudi v zavračanju obravnave podrobnega prostorskega načrta za območje Žolšč. Izgovori občinske strukture vseh vrst so pripeljali do klica na pomoč na zadnji seji, kjer smo svetniki, kljub nasprotovanju župana, zagotovili obravnavo prostorskega načrta na naslednji seji občinskega sveta. Nas, svetnike SLS 11 res zanima, zakaj so morali ljudje toliko časa čakati. Samo vodstvo občine ve, koliko investitorjev v neugodnih gospodarskih razmerah še čaka? Načakali se bodo tudi otroci iz Pevnega, in sicer na ponoven prihod šolskega prevoza. Svetniki SLS smo skupaj z drugimi svetniki predlagali kar nekaj možnosti za ureditev razmer, odsotnost vsakodnevnih skrbi ob odhodu otrok v šolo in vrnitev miru v razburjeno vas. Tudi prevoz iz vasi samo v zimskih razmerah je za vodstvo občine prevelik in nepotreben strošek! Ali ni občina za to, da ljudem pomaga v njihovih težavah? Občina ni podjetje, ljudje niso le številke, občina je mnogo več! Občina je skupnost ljudi, ki skupaj zadovoljujejo svoje potrebe. Igor Draksler, občinski svetnik občine Škofja Loka Junij 2014 Izboljšali preiskanost kaznivih dejanj V primerjavi z letom prej so loški policisti v letu 2013 na območju škofjeloške občine evidentirali bistveno več kaznivih dejanj. Čemu to pripisujejo in kakšna je sicer varnostna statistika, nam je odkril komandir Policijske postaje (PP) Škofja Loka Sašo Eniko. V letu 2012 ste v občini Škofja Loka evidentirali 571 kaznivih dejanj, v letu 2013 pa 673, torej za dobrih sto več. Čemu pripisujete ta porast in predvsem na katerih področjih? Največ je premoženjske kriminalitete, zlasti tatvin in vlomov. Vedno več je tudi priložnostnih tatvin, ko oškodovanci z opustitvijo samozaščitnih ukrepov dopustijo kazniva dejanja, npr. s puščanjem predmetov na vidnih mestih v hišah in vozilih, v stanovanja spuščajo ljudi, ki jih ne poznajo, vozila in hiše puščajo odklenjena, okna odprta ipd. Ali večje število kaznivih dejanj lahko pripišemo tudi gospodarski krizi? Dejstvo je, da kriminal tudi med krizo ne pozna krize in da ima nanj pomemben vpliv. Kako pomemben, je težko reči, je pa zaradi krize zagotovo več manjših tatvin v trgovinah, saj ljudje kradejo osnovne življenjske potrebščine, in nasilnih kaznivih dejanjih, pri katerih si storilci s silo ali grožnjo pridobivajo finančno korist. Posledica krize so še goljufije, v katerih pa storilci, žal, izkoriščajo tudi stisko ljudi. Hkrati velja poudariti, da ste za deset odstotkov izboljšali preiskanost kaznivih dejanj. S kakšnimi ukrepi vam je to uspelo? Večja preiskanost je posledica boljše učinkovitosti škofjeloških policistov pri odkrivanju in preiskovanju kriminalitete, dobrega sodelovanja z drugimi organi, boljšega izkoriščanja resursov in postavljanja prioritet. Že ob prevzemu funkcije komandirja PP Škofja Loka ste dejali, da je naša policijska postaja kadrovsko podhranjena. Kako to vpliva na kvaliteto dela? Poudariti moram, da smo od takrat do danes pridobili štiri policiste. Želeli bi si jih seveda še več, da bi bili lahko še bolj vidni, na več mestih hkrati, več časa pa bi lahko namenili še preventivi, ki je pomemben segment policijskega dela. Sicer pa se zavedamo, da delamo za ljudi drogo ali ne, stvar posameznika. Na tem mesto prosim občane, naj nas, ko zaznajo kaj sumljivega, obvestijo, lahko tudi anonimno na številko 080 1200. Vsaka informacija je dobrodošla. Komandir Policijske postaje Škofja Loka Sašo Eniko (Foto: K. Š. K.) ravno na tem področju občanom zdi, da bi se dalo veliko več storiti, saj da je droge v Loki več, kot si upamo zamisliti. Tudi mi zaznavamo, da je droga v večini občin problem. Odkrijemo kar precej tovrstnih nezakonitih ravnanj. Ko nekdo kadi travo, to obravnavamo kot prekršek; kaznivo dejanje pa je, ko ima nekdo pri sebi več droge, jo goji ipd. Kaznivih dejanj je bilo osem, prekrškov pa okoli dvajset; med slednjimi so tudi uživalci heroina in kokaina. Pri drogi, ki je zagotovo škodljiva, je težava še v tem, da odvisniki povzročajo tudi t. i. oskrbovalno kriminaliteto. Če namreč nekemu odvisniku vzamemo drogo, se pogosto zgodi, da imamo čez nekaj ur prijavljen vlom, saj bo naredil vse, da do droge pride. Dejstvo je, da policija lahko vpliva na zmanjšanje ponudbe droge na trgu, manj pa na povpraševanje, ker je odločitev o tem, ali jemati in da samo sklicevanje na kadrovski primanjkljaj ne bo prineslo rezultatov. Naloge je namreč treba opraviti, je pa za uspeh potrebno več organizacije in postavljanja prioritet. Veliko pozornosti ste namenili kaznivim dejanjem s področja družinskega nasilja. Obravnavali ste več kaznivih dejanj. Kako pa je s prekrški, ki jih prav tako ne gre zanemariti? Kaznivih dejanj je bilo več kot v letu 2012, vendar predvsem zato, ker smo policiste usmerjali, da vsako nasilje v družini obravnavajo v luči kaznivega dejanja. Ne glede na to, ali gre za prekršek ali kaznivo dejanje, pa velja ničelna toleranca in strogi ukrepi za nasilneže. Opozoril in opravičil ni. Nasilnežem izrekamo tudi prepovedi približevanja, kar pomeni, da se določen čas ne smejo približati žrtvi, bivališču, kraju, kjer žrtev dela itd. Za tovrstno nasilje je značilno, da se dogaja za štirimi stenami in ga je težko odkriti, zato se povezujemo s centri za socialno delo, šolami in vrtci, da preprečimo večje tragedije. V lanskem letu smo zabeležili štirinajst kaznivih dejanj in petnajst prekrškov nasilja v družini. Spregovoriva še varnosti v cestnem prometu. Katerih prekrškov ste največ zabeležili in kaj je najpogostejši vzrok za nesreče? V letu 2013 se je sicer zgodilo trinajst odstotkov manj nesreč kot leto prej, bile so pa hujše posledice. Še posebno je bil črn začetek leta. Zato smo bolj prisotni na nevarnih mestih in tam, kjer je največ nesreč, prometnih prekrškov. Najbolj kritična je regionalna cesta Škofja Loka–Češnjica, zato tam večkrat merimo hitrost, ki je skupaj z nepravilno stranjo in smerjo vožnje ter varnostno razdaljo med glavnimi dejavniki prometnih nesreč. Zaradi več nesreč je bilo več nadzora na cestah in ukrepov. Največ kršitev je bilo povezanih z vožnjo pod vplivom alkohola, hitrostjo, neuporabo varnostnega pasu (ki še vedno predstavlja težavo) in z napakami, ki so jih delali pešci, ko niso upoštevali pravil in so bili zato poškodovani v nesrečah. Naj za konec povem, da je naš namen zagotavljati ustrezen nivo varnosti, naloge pa opravljati zakonito, strokovno in učinkovito. S tem ciljem so tesno povezane prioritete. Izvajamo poostrene nadzore in druge ukrepe, s katerimi uresničujemo pravico do varnosti vsem državljanom. Klavdija Škrbo Karabegović Tabela: Kazniva dejanja v letu 2013 Kazniva dejanja zoper premoženje Kazniva dejanja zoper gospodarstvo Kazniva dejanja zoper zakonsko zvezo, družino … Kazniva dejanja zoper življenje in telo Kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost Ostala kazniva dejanja SKUPAJ S področja prepovedanih drog ste obravnavali osem kaznivih dejanj, kar je v primerjavi z letom 2012, ko ste obravnavali zgolj tri, bistveno več. Pa kljub temu se 12 2013 461 93 14 24 2 79 673 Junij 2014 Pazljivo pri velikosti gradbenih parcel Januarja letos je v veljavo stopil nov Občinski prostorski načrt Občine Škofja Loka (OPN), ki določa tudi najmanjšo velikost gradbene parcele. Za prostostoječo stanovanjsko stavbo ta znaša najmanj štiristo kvadratnih metrov. Gradbena parcela je zemljišče, na katerem že stoji objekt z vsemi površinami, ki služijo temu objektu, oz. je zemljišče, na katerem je predvidena gradnja objekta skupaj s pripadajočim zemljiščem za ta objekt. OPN v 54. členu opredeljuje merila, ki se upoštevajo pri določanju gradbenih parcel, med drugim tudi sanitarno-tehnične zahteve (osončenje, prezračevanje, interventne poti), določen faktor pozidanosti in izrabe gradbene parcele, minimalne odmike od parcelnih mej in omejitve z regulacijskimi črtami. Za prostostoječo stanovanjsko stavbo je, kot smo že omenili, najmanjša velikost štiristo kvadratnih metrov, za strnjeno stanovanjsko gradnjo (vrstne in atrijske hiše) pa najmanj dvesto petdeset kvadratnih metrov za en objekt v nizu. Če je parcela manjša od predpisane velikosti, zanjo ne boste pridobili gradbenega dovoljenja. Izjema so gradbena dovoljenja, ki so bila pridobljena že pred sprejetjem OPN. Specifičen primer so tudi občinski podrobni prostorski načrti (OPPN), pri katerih se gradbene parcele določijo s tem načrtom in so parcele lahko tudi manjše. Določba o minimalni velikosti gradbene parcele ne velja za mestna in vaška jedra. Posebnost so tudi počitniške hiše, za katere je določeno, da gradbena parcela ne sme biti manjša od tristo in ne večja od petsto kvadratnih metrov. V nekaterih slovenskih občinah so določene tudi maksimalne velikosti gradbene parcele za stanovanjske objekte, medtem ko se za omejitev navzgor na škofjeloški občini niso odločili. Za določitev najmajše velikosti gradbene parcele pa so se odločili zato, ker je v zadnjem desetletju prihajalo do razmaha gradenj na zelo majhnih gradbenih parcelah, kar je zmanjševalo kvaliteto bivanja v stanovanjskih hišah. gradbenih parcel dovoljena le pod pogojem, da imajo vse novonastale parcele zagotovljen dostop in dovoz do javne ceste. Prav tako se ne sme oddeliti zemljišč, ki potem po velikosti ne bi ustrezala kriterijem samostojne gradbene parcele. Nadalje, gradbena parcela mora biti v celoti vključena v območje ene enote urejanja prostora. Grafični del OPN (namenska raba) ima namreč določene enote urejanja prostora in znotraj ene enote veljajo enaki pogoji za gradnjo. Dogajalo se je že, da so združevali parcele iz različnih enot urejanja prostora, nato pa je zaradi različnih pogojev za gradnjo zelo težko pridobiti gradbeno dovoljenje. Občina Škofja Loka je z vsemi temi novostmi sicer obvestila škofjeloško geodetsko upravo, ta pa je informacijo prenesla naprej geodetskim podjetjem, ki izvajajo parcelacije, a previdnost vseeno ni odveč. Klavdija Škrbo Karabegović OBVESTILO Obveščamo Vas, da je na spletni strani Občine Škofja Loka objavljen razpis: Javni razpis za subvencioniranje nakupa in gradnje malih komunalnih čistilnih naprav na območju občine Škofja Loka za leto 2014. Vsebina javnega razpisa je na voljo na spletni strani Občine Škofja Loka www.skofjaloka.si pod rubriko Javni razpisi. mag. Miha Ješe, l. r. Parcelacija Poudariti velja tudi, da je delitev zemljiških parcel za oblikovanje novih 13 Junij 2014 (Ne)ohranjanje spomeniških vrednot Pred kratkim smo na uredništvo Loškega utripa prejeli dopis Tomaža Križnarja, inženirja arhitekture, ki kritično opozarja na nekatere pomanjkljivosti pri novogradnjah in obnovah predvsem v starem delu mesta. Križnar je najprej opozoril na novo stavbo, ki nas pričaka na začetku Cankarjevega trga, takoj ko prečkamo brv pri avtobusni postaji. O njej je bilo porabljenega že veliko črnila, tudi v Loškem utripu. »Ni treba biti arhitekt, da ugotoviš, da je hiša popolnoma skregana z logiko najbolje ohranjenega srednjeveškega mestnega jedra v Sloveniji. Ločani so jo že poimenovali 'sarkofag' ali 'monopoly hiša'. Proti gradnji na tej lokaciji govori praktično vsa strokovna literatura skupaj z občinskimi odloki za zaščito starega mestnega jedra od leta 1955 naprej. V posmeh Blazniku, Planini, Fistru, Šumiju … in seveda nam vsem. Kje so bile strokovne ustanove, zadolžene za zaščito starega mestnega jedra?« je kritičen Križnar. S kritiko glede tega objekta se strinja tudi vodja oddelka za okolje in prostor na škofjeloški občini Tatjana Bernik, vendar poudari, da je stavba imela že pridobljeno gradbeno dovoljenje. »Delati neke popravke na objektu, ki že v osnovi ni primeren, pomeni, da bi samo nadaljevali z napakami, ki smo jih v začetku kritizirali. O tem smo se na upravi veliko ukvarjali in iskali rešitve, vendar se nazadnje nismo odločili za intervencijo, ker bi s tem stanje le poslabšali. Pravzaprav naj odgovarja tisti, ki se je pod projekt podpisal. Poleg tega velja poudariti, da se z vsemi popravki na objektu mora strinjati odgovorni projektant. Mogoče bi lahko sprožili postopke za odpravo »Namesto da bi stare tlake zaradi del odstranili in potem restavrirali kot neprecenljiv dokument časa, so izginili za vedno. Novo tlakovanje bo morda celo lepo, a bo novo, z letnico 2014. Nov material nima potrebne patine, ki sodi v srednjeveško mesto.«(Blaževa ulica) imenovanih 'mačje glave'. Moja bojazen se je izkazala za upravičeno. Tlake so preprosto odstranili do robov hiš. Izkazalo se je, da je bil pod kockami res star srednjeveški tlak iz prodnikov. To se lepo vidi po celotni Blaževi ulici. Namesto da bi stare tlake zaradi del odstranili in potem restavrirali kot neprecenljiv dokument časa, so izginili za vedno. Novo tlakovanje bo morda celo lepo, a bo novo, z letnico 2014. Nov material nima potrebne 'patine', ki sodi v srednjeveško mesto,« je zaskrbljen Križnar. Na občini sicer pravijo, da so vseh pobud, še posebno kvalificiranih posameznikov, zelo veseli, a da morajo priti pravočasno. »Prav je, da se občani vključujejo v proces, ampak takrat ko so organizirane predstavitve in ko je še moč vpli- gradbenega dovoljenja, investitor bi prenehal z gradnjo in imeli bi večno gradbišče, česar si nismo želeli,« je pojasnila Bernikova. Tlakovanje V nadaljevanju je Križnar opozoril na ureditev Cankarjevega trga, Blaževe ulice in prehodov z Zgornjega na Spodnji trg. »Pred dobrim letom sem na več spletnih naslovov poslal pošto, prejel jo je tudi župan, v kateri sem z dvema fotografijama izrazil skrb za staro loško tlakovanje, kolikor se ga je še videlo izpod asfalta. Prva fotografija je iz 'Ta ozke gase', na njej pa zanimiv del pločnika s podpisom izdelovalca ali izvajalca, druga pa s klanca pod staro šolo, ki povezuje Zgornji s Spodnjim trgom, na njej pa še del srednjeveškega tlaka iz prodnikov, vati na spremembe. Ko je projekt v teku, je diskusija o primernosti ali neprimernosti, žal, prepozna,« je poudarila Bernikova in znova pozvala vse občane, naj se aktivno vključujejo v vse javne obravnave, saj se takrat še lahko upošteva njihove pripombe in sugestije. »Objavljen je bil natečaj, v sklopu natečaja je bila primarno narejena projektna naloga. V njej so bili določeni pogoji, ki smo jih postavili natečajnikom tudi glede oblikovanja tlaka. V komisiji so bili zelo kompetentni strokovnjaki, seveda smo tudi mi kot naročniki sodelovali, ampak z vidika stroke smo imeli tako načrtovalce s pravimi kompetencami kot strokovnjake, kot je Zavod za varstvo kulturne dediščine, ki je podal kulturnovarstvene smernice,« je poudarila Bernikova. V nadaljevanju je Tatjana Bernik še dejala, da bo na t. i. Usrani gasi tlakovanje urejeno s prvotnimi kockami. Ohranili bodo tudi kamnito vhodno 'preprogo' pred cerkvijo oz. kot pravi Bernikova bo »prišlo do zlitja starega z novim; uporabili bomo material, ki se je tudi včasih uporabljal, ampak bo oblikovanje dobilo bolj moderno obliko«. Križnarju se zdijo problematične tudi »stopnice na klancu pod staro šolo, ki jih tam nikoli ni bilo in niti približno ne sodijo v srednjeveški urbanizem Loke«. V tem primeru je Bernikova nasprotnega mnenja in pravi: »To je rešitev, ki jo je podal projektant. »Prva fotografija je iz Ta ozke gase, na njej je prikazan zanimiv del pločnika s podpisom izdelovalca ali pa izvajalca, druga pa iz klanca pod staro šolo, ki povezuje Zgornji s Spodnjim trgom, na njej pa še del srednjeveškega tlaka iz prodnikov, imenovanih mačje glave.« 14 Junij 2014 Primer kvalitetne obnove iz tujine (vir: DK Eyewitness Travel) Premagovanje klančine je urejeno na tak način, da so po eni strani stopnice, na eni strani pa klančina ostaja. Pri tem sledimo tudi cilju, da omogočamo dostopnost vsem. Strokovna komisija nikjer ni navedla, da takšna ureditev ni v skladju s srednjeveško.« Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije Za mnenje predvsem glede tlakovanja smo se obrnili tudi na Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS), ki nam je posredoval obsežno dokumentacijo na to temo. »Iz vseh dokumentov je razvidno, da so bile postavljene jasne smernice za oblikovanje in izvedbo tlakovanja v vseh območjih mestnega jedra, tem pa je sledila tudi projektna dokumentacija, ki je bila potrjena in se dela po njej izvajajo. Prišlo je do minimalnih sprememb v detajlih ob posameznih objektih, ki pa ne bodo vplivale na končno izvedbo,« so sporočili iz ZVKDS. Občina Škofja Loka je v letu 2012 ZVKDS zaprosila za kulturnovarstvene smernice za pripravo izhodišč glede projektnih in anke- tnih rešitev na območju starega mestnega jedra Škofje Loke, in sicer za več območij. Prejeli so odgovor, naj za območje Mestnega, Cankarjevega in Spodnjega trga ter Blaževe in Klobovsove ulice upoštevajo konservatorske smernice in natančnejše pogoje za izdelavo projekta tlakovanja starega mestnega jedra Škofje Loke, ki so bili posredovani že leta 2004, in usmeritve v soglasju za ureditev Cankarjevega trga iz leta 2008. Tako projekt tlakovanja ulic, Mestnega in Cankarjevega trga mora med drugim oblikovno 15 smiselno slediti tipologiji ulic in trgov mestnega prostora; omogočati prijazno rabo uporabnikom; uporabijo naj se avtohtone vrste kamna; kamen naj bo grobo obdelan ali grobo špičen; možna je tudi uporaba asfalta na povoznih linijah z obrobami iz kamna; mulde naj bodo izvedene z mačjimi glavami, rezane-sekane na polovico, z obdelanimi robovi in položene v beton v urejenih linijah ali vzorcih; granitne kocke, ki so pod asfaltom, naj se ohranijo in uporabijo pri novem tlakovanju itd. Klavdija Škrbo Karabegović Junij 2014 Povezovanje in prodiranje v tujino Na Loškem je podjetništvo dobro razvito. Seveda je kriza, ki kar ne pojenja, pustila svoj pečat, a loški podjetniki so že tradicionalno iznajdljivi. O tem, kakšno je stanje podjetništva, smo se pogovarjali s predsednikom Območne obrtnopodjetniške zbornice (OOZ) Škofja Loka Milanom Hafnerjem in sekretarko Petro Dolenc. Kakšna je slika podjetništva na Loškem in kako je nanjo vplivala kriza? Milan Hafner: Glede na to, da ima Škofja Loka bogato tradicijo podjetništva, se pri nas stanje ni bistveno spremenilo ne glede na krizo, ki še vedno traja. Tisti, ki so usmerjeni v izvoz, so krizo že prebrodili in celo povečujejo svoj obseg proizvodnje. Tudi storitvena dejavnost krize praktično ni občutila, saj je bilo pomanjkanje tega kadra vedno prisotno. Tisti, ki pa so bili izključno vezani na domači trg, so krizo bolj občutili in jo v večji meri čutijo še vedno. Kakega ekstremnega zapiranja števila obratovalnic sicer ni bilo, ker so manjši subjekti bolj prilagodljivi, nekateri so razširili dejavnost ipd. Spet drugi so zaradi krize zaprli dejavnost, vendar je bilo na drugi strani precej novih ljudi, ki so drugje ostali brez služb in so se odločili za samostojno podjetniško pot. Posledično število obratovalnic ostaja v približno enakem številu. Pri teh, ki so vezani na domači čakajo. Ni bilo nekega stihijskega odločanja. Katere so dejavnosti, ki prevladujejo in kakšne so spremembe v primerjavi z leti poprej? Petra Dolenc: Še vedno so najmočnejše dejavnosti gradbeništvo, prevozništvo in lesarstvo, vsaj kar zadeva obrtništvo. Milan Hafner: V primerjavi z leti poprej opažamo, da se odpirajo manjše poslovalnice oziroma gre predvsem za samozaposlovanje, manjši pa je trend zaposlovanja delavcev. Ker nimajo veliko delavcev, si samostojni podjetniki pomagajo tako, da se povezujejo med seboj in na ta način tudi lažje prodrejo v tujino. Petra Dolenc: Pomagamo pri odpiranju poslovalnic v tujini, izpolnjevanju dokumentov in pridobitvi dovoljenj, pri prijavi delavcev v sisteme zaposlovanja v tujini, pri prevodih ipd. Veliko svetovanja opravimo prav na tem področju. Petra Dolenc in Milan Hafner trg, je padel promet, potrebna je bila racionalizacija stroškov, tako da je večina uspela preživeti oz. še preživlja. Za te je bistveno težja situacija kot za storitvene dejavnosti in tiste, ki so vezani na tuji trg. Subvencij za samozaposlitev ni več … Petra Dolenc: Žal, to drži. Številni so se lažje odločili za samostojno pot, ker so vedeli, da bodo dobili neko denarno subvencijo. Pri tem velja poudariti, da je večina teh imela dobro dodelane ideje in predstave, kakšne težave jih lahko Katere so najpogostejše in največje težave podjetnikov? Milan Hafner: Na domačem trgu je še vedno premalo dela. Prav tako je še vedno prisoten kreditni krč, banke imajo preveč rigorozne pogoje za pridobitev posojila. Stroški dela so visoki. In naša delovna zakonodaja zavira zaposlovanje. Kako je OOZ Škofja Loka prizadelo dejstvo, da članstvo ni več obvezno? Petra Dolenc: Priznati moram, da osip, kljub temu da članstvo ni več obvezno, ni bil ravno visok. Člani radi pridejo k nam, prav tako nečlani, saj pri nas dobijo pomembne informacije. Naša informacijska mreža je namreč zelo široka, dejstvo pa je, da en podjetnik ne more vedeti vsega. Če lahko, pomagamo takoj, sicer pa informacije pridobimo. Poleg brezplačnega svetovanja za člane organiziramo tudi številne dogodke. Storitve, ki presegajo osnovno svetovanje, so za nečlane plačljive, sicer pa tudi oni osnovne informacije pri nas dobijo brezplačno. Številni uvidijo prednosti in z veseljem postanejo naši člani. Klavdija Škrbo Karabegović Podjetniška tržnica V soboto, 24. maja 2014, je med 8. in 13. uro na Mestnem trgu v Škofji Loki potekala osrednja prireditev osmega Tedna obrti in podjetništva na Loškem – Podjetniška tržnica. Osmi Teden obrti in podjetništva na Loškem sta ob pomoči vseh štirih občin na Škofjeloškem pripravila Razvojna agencija Sora in Območna obrtno-podjetniška zbornica Škofja Loka. Petra Dolenc iz škofjeloške območne obrtnopodjetniške zbornice je povedala: »Na tržnici so se s svojimi izdelki in storitvami predstavili lokalni podjetniki in obrtniki, dijaki Šolskega centra Škofja Loka, Srednja šola za gostinstvo in turizem iz Radovljice, posamezne podporne institucije ter strokovne sekcije obrtnikov in podjetnikov pri OOZ Škofja Loka. Prireditev je bila popestrena s praktičnimi prikazi domače in umetnostne obrti ter predstavitvijo obrtniških poklicev, ob animacijah za otroke pa je potekal zanimiv kulturni glasbeni program ob zvokih Mestnega pihalnega orkestra Škofja Loka. Na podjetniški tržnici si je bilo možno ogledati tudi pripravo določenih jedi ter degustirati posamezne jedi z loškega podeželja. Obiskali so nas starodobni kolesarji v organizaciji društva Rovtarji, razveselil pa nas je še nastop Suhe špage.« Julija Primožič iz Razvojne agencije Sora je dodala, da je bilo sobotno dogajanje res raznoliko in zanimivo. »Okusna popestritev dogajanja je bila tudi ponudba različnih jedi, ki so jih obiskovalci lahko dobili po nizkih in dostopnih Peskovnik za otroke kot motivacija za prihodnje podjetnike na področju gradbeništva (Foto: Andrej Tušek) cenah, nekaj je bilo celo degustacij. Veliko zanimanja so pokazali tako obiskovalci, ki so obiskali tržnico, kot lokalni podjetniki in obrtniki, ki so na stojnicah predstavljali svoje 16 izdelke in storitve. Na stojnicah se jih je predstavilo več kot šestdeset iz različnih panog (trgovina, lesarstvo, kovinarstvo, plastičarstvo, domača obrt, gostinstvo …). Raznolikost stojnic kaže na to, da imajo na našem koncu ljudje veliko idej, ki jih želijo uresničiti preko podjetništva. Svojo zaposlitveno priložnost iščejo na različnih področjih in marsikateri so pri tem zelo uspešni. Podjetništvo na Loškem vsekakor ne zamira, kar kaže tudi število registriranih poslovnih subjektov, ki raste. Seveda imamo še veliko neizkoriščenega potenciala, ki ga ponujajo naše podeželje, in s tem povezan razvoj turizma in lokalne samooskrbe.« B. T. Junij 2014 17 Junij 2014 Osvobodilna fronta (OF) današnjega časa S predsednikom Združenja borcev za vrednote NOB Škofja Loka Juretom Žakljem sva govorila o različnih temah iz preteklosti in sedanjosti, pa tudi o prihodnosti organizacije in mladih, ki naj bi bili revolucionarji današnjega časa. Kakšen je namen oz. poslanstvo Združenja borcev za vrednote NOB? Mi smo bolj ali manj društvo, organizacija, ki absolutno ni politična. Naša usmeritev je gojenje in uveljavljanje vrednot, splošnih človeških in tistih, ki so se v narodnoosvobodilni borbi (NOB) izkazale kot neka kohezija, kot nek narodni značaj. OF se je leta 1941 opredelila, da je naš narodni značaj treba zgraditi na samostojnosti, na uporništvu, na neki stalni težnji, da smo odvisni sami od sebe. Takšna civilnodružbena organizacija smo in te vrednote uveljavljamo. Včasih pa je bilo drugače, včasih je bila to družbenopolitična organizacija. To je seveda že preteklost in iz te preteklosti se trudimo stopiti z obema nogama. Kakšen je odnos do naših vrednot, merimo tudi skozi to, koliko mladih vstopi v organizacijo in koliko je naših t. i. simpatizerjev, ker se mi zdi, da je bolj pomembno to, da omenjene vrednote gojimo, kot da naredimo neko organizacijo, ki ima to kot svoj predmet poslovanja. Želeli bi biti gibanje, ki preverja, koliko so te vrednote uporabne za današnji čas, po drugi strani pa opozarja, da te vrednote niso nastale same po sebi, da je bila zadaj velika življenjska bitka, v kateri je šlo za obstoj naroda. Če želimo to poslanstvo izpolnjevati, moramo biti vedno bolj gibanje in vedno manj birokratska organizacija. Zveza se javno odziva ob pomembnejših družbenopolitičnih vprašanjih, povezanih z NOB, pri udejanjanju svojega osnovnega poslanstva, ki pomeni ohranjanje, razvijanje in vključevanje vrednot in dosežkov NOB v življenju državljanov Slovenije in mednarodnem prostoru. Namen in cilj zveze je, da s svojo moralno veljavo in vplivom ter aktivnostmi pripomore k umirjanju razgretega družbenega dogajanja, k stabilizaciji gospodarskih in družbenih razmer, hkrati pa z jasno javno besedo opozarja na vse, kar je slabo, narobe in v škodo ljudi. Omenili ste mlade. Ali se vključujejo v vašo organizacijo? Tukaj se zelo pozna razlika med tem, kaj je bilo včasih in kaj je sedaj. Zelo smo zainteresirani, da mladi k nam prihajajo, vendar pa jih tudi Predsednik Združenja borcev za vrednote NOB Škofja Loka \ Jure Žakelj (Foto: K. Š. K.) razumemo. So v povsem drugem položaju in zadeve iz preteklosti jih objektivno ne zanimajo. Če jih pa zanimajo, se vprašajo o njihovi globlji vrednosti. Mi vemo, da so mladi v nekem drugem svetu in mi jim na ta način, ko širimo svoje poslanstvo, hočemo tudi pomagati. Prvič: hočemo jim dati samozavest. Drugič: hočemo jih prepričati, da imajo več stvari v svojih rokah, kakor mislijo, da jih imajo. Tretjič: hočemo jih prepričati, da bodo morali sami nekaj narediti. In ideja 27. aprila je pravzaprav po svoji vsebini prav ta ideja. Tako da paralele med preteklostjo in sedanjostjo obstajajo. Mislim, da je pomembnejše, da mladi razumejo naše sporočilo kot pa, da se nam priključujejo, čeprav so zelo zaželeni. Še nekaj moram povedati v zvezi z mladimi: da je bila OF uspešna, da so se v njej zbrali tako pogumni ljudje, ki so vedeli, da brez žrtev ne bo šlo, je tudi zasluga mladih, saj brez njih gibanje ne bi bilo zmagovito. To je sporočilo tudi za današnji čas. Mi sicer želimo predstavljati neko OF današnjega časa, kar pomeni, da želimo ljudi povezovati in jih opogumljati, jih na nek način spodbujati, da se borijo na način, kakršen je danes potreben. vrednote, ki so se takrat ustvarile, tudi sami cenijo in jih širijo s svojim življenjem. Tudi to je pripeljalo do tega, da se je naša organizacija začela pomlajati. Pokazali so se uspehi v iskanju skupnih točk z organizacijami mladih, kar je za nas nadvse pomembno. Če hočemo biti nasledniki OF, moramo tako delovati – povezovati ostale organizacije, s katerimi imamo dovolj močan skupni imenovalec. Spremenilo se je torej ime organizacije, na novo definiralo njeno poslanstvo, s tem pa so se na široko odprla vrata mlajšim generacijam, ki spoštujejo tradicijo in po drugi strani iščejo odgovore na podobna vprašanja, kot jih je generacija, ki se je 1941 soočila z vprašanjem, ali bodo preživeli ali ne. Kakšen je odnos Ločanov do združenja, vaših vrednot, spomenikov in kulturnih obeležij? Lahko rečem, da smo dostojno obravnavani. Seveda bi si želeli več Kakšna je torej prihodnost Zveze borcev za vrednote NOB oziroma njenih združenj? Mi smo bili včasih Zveza borcev NOB, zdaj smo pa Zveza borcev za vrednote NOB, kar pomeni, da ne vključujemo samo ljudi, ki imajo takšne ali drugačne osebne izkušnje s tistim časom, ampak vse tiste, ki 18 sredstev in posluha za delovanje društva, čeprav imamo razumevanje, da to v današnji gospodarski situaciji ni lahko. Spomeniki so pri nas po zakonu zaščiteni, ker imajo kulturni status, in v tem pogledu se odraža naše sodelovanje in pomoč skupnosti. Že dolgo nismo zabeležili primera, da bi se kdo znašal nad spomeniki. Po drugi strani se pa tudi zgodi, da ljudje sami počistijo okoli spomenika, prižgejo svečo. Eno naših osnovnih poslanstev je, da vzdržujemo spomenike, a ne samo v fizičnem smislu, tudi s prireditvami oživljamo vse tisto, kar le-ti pričajo. Za demonstracijo naj omenim muzej v Dražgošah, s katerim na globlji in bolj trajen način opozarjamo na dogodke tistega časa. In za konec … V prvi vrsti smo mirovniška organizacija, kar se zelo podcenjuje. Vir vsega zla je vojna. Opozoril bi tudi na naše partizanske pesmi. Ko jih pojemo, se nekako ne zavedamo besedil, ki pa imajo zelo velik pomen. Če poslušate pesmi, ugotovite, da imajo močan socialni naboj, pojejo 'za svobodo in kruh' in dejansko, kaj pa danes počnemo drugega. Imamo demokracijo, ne pa osnovne pravice, da bi ljudje dostojanstveno živeli. Zato smo podporniki demonstracij in protestov in zato imamo zelo blizu v svojem srcu študente, ker nimajo česa izgubiti, kot niso imeli naši predniki, razen življenja. To so močne paralele. Ko jih enkrat začutiš, si rečeš, saj to ni preteklost, to je danes, vendar v drugi obliki. V tem je poanta. Klavdija Škrbo Karabegović Junij 2014 Parada učenja Na škofjeloškem Mestnem trgu je v soboto, 10. maja, dopoldan potekala Parada učenja – dnevi učečih se skupnosti. Novost in obogatitev Tedna vseživljenjskega učenja je dosegla svoj namen in privabila številne obiskovalce, morda tudi bodoče udeležence formalnih in neformalnih izobraževanj. Dogodek je na škofjeloškem območju koordinirala Ljudska univerza Škofja Loka. Tanja Avman z ljudske univerze je povedala, da je bila Parada učenja namenjena ozaveščanju slovenske javnosti o pomenu in vseprisotnosti izobraževanja odraslih in vseživljenjskega učenja ter o priložnostih, ki so na voljo odraslemu prebivalstvu. »Postavljenih je bilo enaindvajset informativnih in svetovalnih stojnic, na katerih so šole, društva in zavodi predstavljali svojo dejavnost in ponudbo formalnega in neformalnega izobraževanja. Na odru so nastopili loški glasbeniki, pevci in plesalci vseh generacij. Potekalo pa je tudi deset ustvarjalnih delavnic. Z obiskom smo bili zelo zadovoljni. Večina ljudi se je ustavila ob stojnicah. Zelo dobro so bile obiskane tudi ustvarjalne delavnice, še zlasti klekljarska delavnica, delavnica Informativne in svetovalne stojnice so vsaka na svoj način ponudile prvi korak k izobraževanju. (Foto: Andrej Tušek) polstenja ter delavnica kreativnega pisanja, glasbeni nastopi pa so popestrili sobotno dopoldne vsem na Mestnem trgu. Tega dne se je v mestu veliko dogajalo in so tako informacije dobili tudi mimoidoči, ki se takih prireditev sicer ne ude- ležujejo. Na takih prireditvah lahko vsakdo spozna raznolik nabor različnih možnosti in priložnosti ter dobi osnovne informacije ali pa se odloči narediti prvi korak v smeri pridobivanja novega znanja.« Kot je še povedala Tanja Avman, je dodana vrednost Tedna vseživljenjskega učenja ter Parade učenja tudi povezovanje vseh, ki v lokalnem okolju delujejo na različnih področjih izobraževanja in usposabljanja. »Tako smo s partnerji že v preteklosti izvedli izobraževalne programe v okviru različnih projektov, kot sta na primer SNIO – Splošno neformalno izobraževanje odraslih ali Center medgeneracijskega učenja. Izobrazbena struktura prebivalstva se sicer v škofjeloški občini v zadnjem desetletju izboljšuje, tudi v primer- RAZPIS ŠTIPENDIJE Rotary Club Škofja Loka razpisuje v skladu s Pravilnikom o pridobivanju sredstev in podeljevanju štipendij za šolsko leto 2014/2015 dve enoletni štipendiji v višini 175 evrov mesečno za obdobje september 2014–junij 2015. Za štipendijo lahko zaprosijo vsi, ki se bodo v šolskem letu 2014/2015 šolali na srednji šoli in dosegajo dobre študijske uspehe ob hkratnem uspešnem vključevanju v športne, kulturne ali humanitarne dejavnosti ter še nimajo štipendije. Šolski center Škofja Loka je predstavil električni skiro. (Foto: Andrej Tušek) javi z gorenjskim in slovenskim povprečjem. Po podatkih iz leta 2012 je v občini 4,2 odstotka prebivalstva, starejšega od petnajst let, brez izobrazbe (leta 2002 6,8 odstotka). 21,3 odstotka je višje in visoko izobraženih (leta 2002 jih je bilo 15,2 odstotka). V šolskem letu 2012/2013 se je na Ljudski univerzi Škofja Loka izobraževalo 1624 udeležencev. Zato menimo, da je Ljudska univerza Škofja Loka kot vodilna ustanova za izobraževanje odraslih v občini zelo veliko prispevala k dvigu izobrazbene ravni v lokalnem okolju. Z akcijami, kot sta Parada učenja in Teden vseživljenjskega učenja, pa tudi k zavedanju o pomembnosti vseživljenjskega učenja.« Barbara Tušek Obvestilo o spremenjenih uradnih urah krajevnih uradov v juliju in avgustu 2014 Prednost pri dodelitvi štipendije bodo imeli prosilci iz socialno ogroženih družin. Prosilci za štipendijo morajo RC Škofja Loka predložiti 1. Pisno prošnjo s kratko predstavitvijo. 2. Potrdilo o vpisu v izobraževalni program za šolsko leto 2014/2015. 3. Dokazilo o šolskem uspehu. 4. Dokazila o vidnejših dosežkih na šolskih tekmovanjih. 5. Priporočilo kulturne, športne ali humanitarne organizacije, v kateri je prosilec aktiven. Upravna enota Škofja Loka obvešča stranke vseh treh krajevnih uradov, da bo julija in avgusta 2014 poslovala po spremenjenem delovnem času, in sicer: Krajevni urad Žiri: vsak ponedeljek od 8.00 do 15.00 ure. Krajevni urad Gorenja vas-Poljane: zaprto. Krajevni urad Železniki: zaprto. Na osnovi zbranih podatkov bo RC Škofja Loka skladno s Pravilnikom o pridobivanju sredstev in podeljevanju štipendij izbral bodoča štipendista. Od 1. 9. 2014 dalje bomo poslovali po ustaljenem urniku. Rok za oddajo vlog je 30. 6. 2014. Izbranega štipendista bomo obvestili o izbiri do 31. 7. 2014. Vse storitve, ki bi jih sicer opravili na krajevnih uradih, lahko v času uradnih ur opravite na sedežu upravne enote, Poljanska cesta 2, Škofja Loka. Vloge pošljite na naslov: Rotary Club Škofja Loka, Blaževa ulica 3f 4220 Škofja Loka Mag. Bojan Miklavčič, načelnik 19 Junij 2014 (O)živimo Staro Loko Urbani sprehod Jane's Walk, ki je potekal v soboto, 10. maja, v dopoldanskih urah v Stari Loki, je bil kljub siceršnjemu pestremu dogajanju rekordno obiskan. Udeležilo se ga je namreč več kot sto ljudi, ki jih problematika urejanja prostora Stare Loke še posebno zanima. Na začetku je vodja sprehoda Anja Musek predstavila pobudo in namen urbanih sprehodov. »Urbani sprehodi Jane’s Walk so približno uro in pol dolgi vodeni sprehodi po mestnih četrtih, ki ozaveščajo o pomenu pešačenja po vsakdanjih opravkih in o vplivu pešcev na urejanje mestnega prostora. Namenjeni so povezovanju prebivalcev s sosesko, spodbujanju pripadnosti območju bivanja in ozaveščanju o pomenu mestnih četrti. Stara Loka nudi nekatere kvalitete, a tudi nekatere probleme prostora, osredotočiti pa se je treba bolj na priložnosti, ki jih ta prostor ponuja za prebivalce in tudi za obiskovalce.« Soorganizatorka sprehoda Darja Matjašec je dodala, da mesto, naklonjeno pešačenju, bolj spodbuja lokalne trgovce, obrtnike, kmete k dejavnostim v domačem kraju, zato tako mesto bolj napreduje ter se razvija. Sledil je nagovor predsednika Kulturno-zgodovinskega društva Lonka Stara Loka Klemena Karlina, ki je vse prisotne povabil, naj s svojimi predlogi, opažanji, pozitivno kritiko in konstruktivnim dialogom sooblikujejo vizijo Stare Loke. Škofjeloški župan mag. Miha Ješe je poudaril, da je cilj občine dvigniti kvaliteto življenja občanov in da bo zapisnik s sprehoda s predlogi in pobudami upoštevan pri urejanju tega dela Škofje Loke. Prva točka sprehoda je bil Starološki grad. Klemen Karlin je poudaril, da Starološki grad, kljub temu da je kulturni spomenik državnega pomena, sameva in propada. »Treba bi ga bilo obuditi in uvideti kot novo priložnost za kraj.« Ana Florjančič, upokojena knjižničarka, je podprla ustanovitev verskega muzeja, ki bi skupaj s starološko župnijsko knjižnico domoval v Starološkem gradu. »Staroločani še kako potrebujemo primerne prostore za kulturne in glasbene večere, razstave, srečanja itd. V Starološkem gradu vidimo izjemno priložnost, da to uresničimo.« Alojzij Pavel Florjančič pa je dodal, da bi bilo treba prostor okrog gradu pričeti skrbno urejati in ponovno odpirati za vse ljudi v javno dobro. mladost. »Velikega pomena za vrtec in za celoten kraj je večnamenska Jurjeva dvorana ob cerkvi sv. Jurija. Osebje vrtca, otroci in starši pa pogrešamo več zelenih površin. Radi obiščemo grajski park, želimo pa si manj prometa in več varnega prostora za pešce skozi ulice Stare Loke.« Stopnišče pod cerkvijo sv. Jurija – 'Starološke štenge' in prehod za pešce Že prva točka, Starološki grad, je izzvala govornike s pobudami za prenovo in oživitev gradu. (Foto: Andrej Tušek) Pot skozi grajski park in podhod je poudarila, kako je za stanovalce velikega pomena, da imajo možnost varnega gibanja izven doma in da ne ostanejo izolirani v njem. »Urejen grajski park, oživitev gradu in umirjen promet skozi staro jedro Stare Loke, ki bo pešcem omogočil varno in prijetno gibanje vse do mestnega jedra Škofje Loke, je tisto, kar si želimo in potrebujemo za kakovostno življenje.« Nika Mohorič je predstavila zelo prometno pešpot iz Stare Loke proti OŠ Ivana Groharja, OŠ Jela Janežiča, Gimnaziji Škofja Loka in športni dvorani Poden, ki se vije mimo grajskega parka preko podhoda naprej proti staremu mestnemu jedru Škofje Loke. »Podhod je sicer nujno potreben, a zaradi prestrme klančine in zanemarjenega videza ne funkcionira. Pot iz Stare Loke do podhoda poteka med neurejenim in zanemarjenim nabrežjem Starološkega potoka in visoko ograjo, ki fizično loči sprehajalce v grajskem parku od pešpoti. S primerno celostno ureditvijo parka bi brez fizičnih preprek naredili prvi korak k ponovni vzpostavitvi angleškega parka ob gradu, v katerem bi uredili sprehajalne poti, ki bi služile tudi za pešpot do podhoda.« Vrtec Sončni žarek Marcel Kokelj, zaposlen v vrtcu Sončni žarek, je poudaril, da je vrtec v kraj prinesel svežino in Peter Grzetič je opozoril na zelo obremenjen prehod, Klemen Karlin pa na neprecenljiv pomen Kmetijsko-gozdarske zadruge za oskrbo kraja, zlasti starejših. »Ne tako daleč nazaj je bila na trgu tudi pekarija, dobrodošla bi bila cvetličarna, priložnosti za obrtnike in trgovce je še mnogo.« Marijina kapelica na Fari Domačinka Mira Bergant se je na občino obrnila s predlogom, naj se nivo trga in širšega cestišča ponovno zniža. »Sedaj ko se ureja kanalizacija, je to zadnja priložnost in pomemben korak k preprečevanju posledic poplav na tem delu. Drug odločilen poseg za zagotavljanje protipoplavne ureditve pa bi bila poglobitev Starološkega potoka.« Klemen Karlin je dodal, da je to kraj, ki je bil že od nekdaj namenjen srečevanju ljudi. »Celoten prostor okoli nas v središču Stare Zahodni vstop v Staro Loko Pot od semaforiziranega križišča proti cerkvi in središču Stare Loke je za pešce in kolesarje zelo nevarna in nepregledna. Med vsakodnevnimi uporabniki te poti je mnogo mladih in otrok. Otroci so ob robu cestišča s kredo označili sicer neobstoječi pas za pešce. Center slepih, slabovidnih in starejših Škofja Loka Župan je pozdravil vsako pobudo. Strinja se, da je podhod potreben preureditve, a je, kot pravi, problem v denarju. (Foto: Nika Mohorič) Alenka Oblakovič, stanovalka CSS, 20 Junij 2014 Loke potrebuje celosten pristop k ureditvi.« Anja Musek je spodbudila ljudi, naj se trg začne urejati takoj. »Pešci čim bolj zasedimo prostor, da se vozniki ne bodo čutili kot gospodarji ceste in bodo namesto bližnjice skozi Staro Loko raje izbrali cesto mimo Podna.« Dolenčev vrt – vzhodni vstop v Staro Loko Tatjana Bernik, vodja oddelka za okolje in prostor na škofjeloški občini, je pohvalila močno gibanje civilne iniciative v Stari Loki za ureditev in oživitev kraja, ki prihaja z izdelanimi predlogi. »Gibalo vseh dejavnosti je človek in v Stari Loki se je pokazalo, da raste povezava med lokalno skupnostjo in občinsko upravo. Na občini pozive te skupine jemljemo resno in si želimo konstruktivnega dialoga in sodelovanja.« Darja Matjašec je dodala, naj civilna iniciativa pristopa konstruktivno, naj išče in predlaga rešitve za naprej in ne problematizira stanja za nazaj. »Občani imamo pravico izraziti želje na občino, kadar so želje v javnem interesu.« ker so vse zaprte ob istem času. »Za goste je velika težava cesta skozi središče Stare Loke, ker je izjemno prometna in neprijazna pešcem. Gostje se radi do mesta in v okolico sprehodijo peš, zato pogrešajo urejene predele za prijazno sobivanje pešcev in voznikov. Želijo si ogledati Starološki grad in njegovo okolico, a so razočarani, ker vsa ta dragocena dediščina propada in se v njem nič ne dogaja. Pogrešajo še trgovine z lokalnimi spominki, izdelki domačih mojstrov, muzej starodavne dediščine kraja, predstavitev kraja in nekdanjih obrti, hiš, običajev, prijazen lokal, muzej ...« Barbara Tušek Turistična kmetija Turizem Loka Mag. Saša Jereb, lastnica turistične kmetije Turizem Loka, je povedala, da turisti radi obiščejo loške gostilne, a so razočarani, 21 9. LUFt NEDELJA, 15. 6. 2014, Mestni trg , od 9. do 13. ure. Vabljeni na: 9.00–13.00 Unikatna tržnica 9.00–12.00 Zelemenjava 10.00 Eko otroška delavnica 11.00 Otroška plesna delavnica s Piko in Poko + kulinarične dobrote, dobrodelnost ... Junij 2014 Žirovske novice piše: Milena Miklavčič Osmi Slovenski klekljarski dnevi uspeli V Žireh so se osmi Slovenski klekljarski dnevi že zaključili, a tisti, ki si želijo od blizu ogledati osrednjo razstavo Stoletne čipke, imajo še zmeraj priložnost, da to storijo. Čipke so na ogled v Galeriji DPD Svoboda. Po prvih ocenah organizatorjev je klekljarski praznik obiskalo okrog deset tisoč obiskovalcev. Med temi je bilo kar precej takih, ki se v Žiri vračajo vsako leto in občudujejo mojstrovine domačih klekljaric, glas o njihovem delu pa se je razširil tudi izven naših meja. Med tujimi obiskovalci smo govorili z Mario Bissacco iz Italije, ki je bila prijetno presenečena. Marica Albreht, predsednica društva Cvetke, je ob zaključku pohvalila vse, ki so kakorkoli pripomogli, da so bili tudi letos uspešni in prepoznavni: »Za naš klekljarski praznik je značilno, da je opravljenih veliko prostovoljnih ur. Pa ne le pri klekljaricah, tudi na splošno. Iz srca smo hvaležne županu in ostali občinski ekipi, ki so nam stali ob strani tudi finančno. Letošnji klekljarski praznik so organizatorji nadgradili s spektaklom, ki so ga poimenovali Kontrabant. V njem so prikazali nekdanje življenje ob rapalski meji in 'kontrabantarje', ki so preko meje tihotapili dobrine, s čimer so pogosto tvegali življenja, obenem pa služili za preživetje. Zelo je odmeval tudi mednarodni strokovni posvet o likovni podobi čipke v prihodnosti. Afrodita Hebar Kljun je napovedala, da bo čipko treba nadgrajevati in ji s tem dodajati žlahtnost in dodano vrednost. Na petem klekljarsko-literarnem natečaju so se na prva tri mesta v kategoriji poezija uvrstili zmagovalka Karmen Vidmar iz Nove Gorice, za njo Milan Žniderič iz Horjula in tretjeuvrščena Vesna Šare iz Kopra. Med prozaisti je zmagala Olga Kolenc, druga je bila Antonija Stanonik in tretja Ana Balantič. Dr. Janez Bogataj, priznani strokovnjak s področja etnologi- Migamo, zato zmagujemo Motoristke in zabava Žirovske motoristke so 24. maja organizirale že peto srečanje slovenskih motoristk. »V Sloveniji nas je približno tristo, v Žireh pa okoli dvanajst,« so se razgovorile štiri med njimi – Urška Podobnik, Urša Benedik, Tončka Krvina in Brigita Potočnik. Tudi njihovi življenjski sopotniki so motoristi, tako da takrat, ko se usedejo na 'mrcine', doma nimajo težav. Enkrat ali dvakrat na leto se odpeljejo na strogo žensko turo, toliko, da se v miru naklepetajo in počnejo povsem ženske stvari. Vse so se strinjale, da potem, ko enkrat z motorjem upravljaš sam, težko sedež zadaj, za voznika. V en glas so zatrdile, da je občutek sprostitve in svobode zelo pomemben. Urška vozi Suzuki 650 V-srom, Urša Yamaho 250 Virago, Tončka 650-kubičnega Kawasakija ER6F, Brigita pa Yamaho Dragstar 250. »Na leto prevozimo tudi do dvajset tisoč kilometrov. Za nas, motoristke, je zelo pomembno, da se dobimo vsaj enkrat letno. Letošnje srečanje je bilo že peto po vrsti in žirovsko obarvano. Vsaka med nami ima svoje razloge za predanost motorističnim užitkom. Nekatere so motoristično ljubezen začasno je, je bil nad razstavo čipk izjemno presenečen: »Že dolgo govorim, da so današnji šolski programi močno osiromašeni. Žirovske klekljarice so izdelale čipke po vzorcih, ki so jih risale gojenke nekdanje šole za umetno obrt. To so bili časi, ko rokovanje z rokodelskimi dejavnostmi še ni bilo označeno kot nekaj zaostalega oziroma romantično spogledovanje s kulturno dediščino. Motivi so s svojo likovno podobo in tehnologijo aktualni in moderni. Resnično sem zaskrbljen, ker v današnjih časih država ne zagotovi zadostne pogoje za mladega človeka, ki si želi ukvarjati s to umetnostjo.« V ponedeljek, 19. maja, je bilo v Murski Soboti državno srečanje mladih raziskovalcev Slovenije. Dejan Perić in Anže Oblak sta prejela zlato priznanje za nalogo Kamen na kamen palača, njuna mentorica je bila Andreja Bogataj. Ema Podobnik, Larisa Bogataj in Petra Gantar pa so prejele srebrno priznanje za nalogo Žirovski prostor večnega počitka, na poti do odličja jih je vodila mentorica Petra Novak. Bronasta priznanja so dosegli še: Maja Krvina in Agnes Cankar za nalogo Vprašaj in odgovori, pod nalogo Kako delujejo sklopi avtomobila se je podpisal Miha Tratnik, Življenje v župniji Vrh Svetih Treh Kraljev med drugo svetovno vojno so opisali Vid Treven, Martin Žust in Aleš Klemenčič, o dilemi med pismom ali SMS pa sta razmišljali Lara Grošelj in Nika Kristan. V Radovljici je na Srednji gostinsko turistični šoli 15. maja potekalo tekmovanje v pripravljanju jedi. Tekmovanja so se udeležili Rok Oblak, Lucija Kavčič in Natalija Krek ter osvojili srebrno priznanje. Nekateri med njimi so o svojih uspehih z veseljem pokramljali. Vid Treven: »Užival sem, ko sem raziskoval življenje našega kraja (Vrh Svetih Treh Kraljev). Intervjuval sem štirinajst občanov, ki so doživeli drugo svetovno vojno.« Miha Tratnik: »Zanimajo me avtomobili. Že od nekdaj me privlači odložile na stranski tir, dokler niso otroci odrasli, potem pa je strast ponovno zaživela. Zgodilo se je že, da sta partnerja delala izpite hkrati,« so pripovedovale. Urška se je s svojim možem zapeljala najdlje do Sirije. A pred leti, ko so bili še mirni časi, ko te dežele niso pretresali nemiri. Skupaj ali posamično so prevozile nekdanjo Jugoslavijo. Na poti še niso imele slabih izkušenj. Raje kot velika mesta, ki se jim zdijo zelo podobna med seboj, imajo podeželski utrip. Tudi Evropa jim ni neznana. Brigitinega hrbta se je do lani oklepal tudi njen soprog, saj še ni imel izpita. Z nostalgijo so se spominjale motorističnih kampov, predvsem tistih, v katerih je poskrbljeno za celostno udobje obiskovalcev. Po urejenosti prednjačita Francija in Švica. Ko jih vprašam, kaj pravijo na njihove užitke otroci, so v en glas zatrdile, da so zelo veseli, ker vedo, da se bodo mame vrnile dobre volje in nasmejane. Seveda pa morajo ob svojem hobiju hoditi tudi v službo, biti gospodinje, mame in prijazne ter ustrežljive partnerice. A vse se da, če se hoče: za veter v laseh bi tudi gore premikale. 22 tehnika, sestavni deli v avtih …« Neža Jesenko: »Raziskovalno nalogo za letos nam je predlagala učiteljica. Imeli smo veliko dela. O nekaterih stvareh smo se pozanimali na občini, kjer smo ugotovili, da so občani o malih čistilnih napravah kar dobro obveščeni.« Tamara Humar: »Z Emo Klemenčič sva raziskovali, kakšen je vpliv samopodobe na osvajanje. Ko sva fante spraševali o osvajanju, so v odgovorih pisali o tem, kako 'osvajajo' ozemlja v različnih internetnih igricah.« (smeh) Kaja Dolenc: »S še dvema sošolkama smo raziskovale, kaj učenci osmih in devetih razredov počnejo v prostem času. Večina se rada druži s prijatelji, ukvarjajo se š športom, klekljajo, sodelujejo pri krožkih. Sedenje pred računalniki pa ni zaskrbljujoče.« Rok Oblak, Lucija Kavčič in Natalija Krek so osvojili srebrno kuhalnico. Junij 2014 piše: Milena Miklavčič Novice iz občine Gorenja vas-Poljane Posledice žleda Čeravno smo zakorakali v vroče poletje in je spomin na februarsko ledeno katastrofo za mnoge le še bled spomin, kaj podobnega ne bi mogli reči za lastnike gozdov v Poljanski dolini. Konec maja se je iztekel rok, do katerega so morali posekati in pospraviti poškodovane iglavce, da bi preprečili namnožitev podlubnikov, kar bi še dodatno povečalo škodo v gozdovih, ki jih je prizadel februarski žledolom. Bogo Žun, vodja krajevne enote Poljane Zavoda za gozdove Slovenije, pravi, da čiščenje gozdov pri njih poteka intenzivno, lastniki so k delu pristopili zelo odgovorno, posekali so že ogromno lesa, v številkah to pomeni, da so pospravili 90.000 kubičnih metrov. To je le dobrih deset odstotkov od skupne količine podrtega drevja, ki ga je bilo za okoli 700.000 kubičnih metrov. Tudi lubadar je v gozdovih Poljanske doline že na uničevalnem pohodu, trdi Bogo Žun. O sanaciji posledic februarskega žleda so spregovorili tudi na zadnji občinski seji. Marko Kržišnik je poudaril, Zakaj krave mukajo? V soboto, 24. maja, je bilo na dvorišču kmetije Pustotnik v Gorenji vasi strašno živahno. Malčki, ki so prišli od blizu in daleč, so se učili molsti krave, spoznali so tudi, zakaj imajo slednje seske, sploh pa so dobili odgovor na vprašanje, zakaj krave mukajo, ne čivkajo. Lucija Kavčič, ki je skupaj s porednim mestnim bratrancem Marjanom razlagala otrokom tudi to, zakaj krave pijejo vodo, mi pa raje njihovo mleko, je hvaležno občinstvo spravljala v smeh in dobro voljo. Potem ko so nadebudneži zaplesali in zapeli, pa sploh. Vanja, ki je prišla na prireditev z vnukom, je bila zelo navdušena: »Mi, ki smo odraščali na deželi, smo včasih zelo žalostni, ko vidimo, da naši otroci, kaj šele vnuki, nimajo pojma o tem, kaj se dogaja na kmetih. Tokrat nas že same 'kulise' – dogajanje je bilo postavljeno tik Ali ste vedeli? ob kravi, ki se je pasla za ogrado – spominjajo na otroštvo, otroci pa so lahko na od blizu spoznali, da kravice niso narejene iz čokolade Milka. Animatorja bi lahko krepko razmislila o tem, da bi čez poletje prihajala na vsakomesečne tržnice po vseh večjih krajih v Poljanski dolini – v zadovoljstvo odraslih in otrok.« Poslovanje občine po zaključnem računu 2013 v številkah: prihodkov je bilo 9,5 milijona, odhodkov pa 10,1 milijona evrov. Največji del odhodkov predstavlja investicija Porečje Sore, kar 2,3 milijona evrov. Zimske službe so si odrezale za 751.000 evrov debel kos pogače. Za vrtce je občina iz proračuna namenila 1,16 milijona evrov, za osnovne šole pa 675.000 evrov, večino so porabili za prevoze otrok. Tudi ravnanje z odpadki in odpadno vodo ni bilo poceni: 480.000 evrov. Za oskrbo z vodo so odšteli 334.000 evrov. Tistim, ki se vsak dan vozijo v Poljansko dolino, že lep čas povzročata sive lase semafor in zapora ceste na Visokem. Nič ne kaže, da bo država že v kratkem sanirala plaz. V državi se zaenkrat izvajajo le projekti, ki so sofinancirani z evropskimi sredstvi, saj so prioriteta zaradi roka črpanja teh sredstev. Za zaščito brežine Visoko je izdelana projektna dokumentacija. Celotna investicija je ocenjena na 773.000. Kdaj bo promet stekel normalno, pa verjetno – zaradi kolapsa, v katerem je Slovenija – ne ve niti Bog v nebesih. Na srečo ni vse le črno, je tudi precej mavrice. Na zadnji občinski seji so svetniki potrdili predlog občinskega podrobnega prostorskega načrta za območje Srednje Brdo–Kopačnica. To pomeni, da ima investitor, ki se je odločil, da bo pri Topličarju v Kopačnici zgradil turističnokopališki center, zeleno luč, da lahko začne s postopki za pridobitev gradbenega dovoljenja. Žiga ne verjame, da krava res daje mleko. Člani otroških parlamentov iz gorenjevaške in poljanske osnovne šole so se zbrali na občinskem parlamentu ter ob prisotnosti ravnatelja OŠ Ivana Tavčarja Izidorja Selaka in ravnateljice OŠ Poljane Metke Debeljak kritično razmišljali o razmerah v naši družbi. Beseda je tekla o medsebojnih odnosih, o družbi, v kateri živimo, o revščini, družini ter o šoli. Prišli so do zanimivih zaključkov, ki bi jih morali upoštevati tudi starši, učitelji in politiki. Sklepna ugotovitev, ki so jo zapisali, pa je bila: razmere v družbi niso najbolj spodbudne, vseeno pa lahko kot posamezniki veliko naredimo za boljši jutri. Kolesarjenju dali zeleno luč Potem ko jo je na začetku maja kolesarjem zagodlo vreme, so drugo sezono kolesarskega kroga občine Gorenja vas-Poljane svečano zakoličili v soboto, 12. maja. V skupini petdesetih, ki so prvi prevozili pot, je bil tudi župan občine Milan Čadež: »Veseli me, ko opažam, da je vedno več tistih, ki prosti čas preživljajo na kolesu. Upam, da bodo preizkusili tudi naše 'pukle', saj ne nudijo le športnih užitkov, temveč tudi veliko lepih razgledov in prijetnih srečanj z domačini. Prvi žig smo pritisnili že na Regnovem trgu, kjer smo zastavili da so zaposleni v vodnogospodarskem podjetju po odstranjevanju podrtega drevja v obvodnem pasu in odvozu hlodov z zasebnih zemljišč za seboj pustili vejevje, ki so ga zdaj dolžni pospraviti lastniki. Pri tem pa je podvomil, da se bo to res zgodilo. pot, potem smo se povzpeli na Javorč, od tam pa naprej do drugega kontrolnega žiga pri kmetiji pr' Bukovcu, kjer smo bili prav tako zelo gostoljubno sprejeti. V Lučinah smo pri okrepčevalnici Matija pritisnili tretji žig. Sledil je vzpon na Pasjo ravan in postanek za četrti žig na prevalu. Privoščili smo si krajši počitek, potem pa se predali spustu do dvorca na Visokem, kjer smo si, še zmeraj v odlični kondiciji, na vrtu zasluženo privoščili nekaj osvežilnega. Ob povratku v Gorenjo vas smo se za peti žig ustavili v gostilni Na Vidmu.« Pohoda skozi Zalo, ki ga pripravljajo člani Turističnega društva Žirovski vrh, se iz leta v leto udeleži več pohodnikov. Tudi letos so začeli pot na kmetiji pr' Bukovc, med potjo so se seznanili z zgodbo Ivana Tavčarja, ki pripoveduje o prepovedani ljubezni med duhovnikom Amandusom in Mrakovo Katarino. Zgodbo so v živo odigrali igralci Turističnega društva Žirovski Vrh. Na domačiji pri Mraku so si pohodniki ogledali še umetniška rezbarska dela Cirila Kavčiča ter animacije Čebelarskega društva Blegoš. Pohod so popestrili s salamijado. Strokovna komisija je med sedemnajstimi prejetimi salamami izbrala tri najboljše. Naziv Kraljica Zale je prejela salama lastnika Iva Kavčiča iz Žirov. 23 Junij 2014 »Ni nas strah prihodnosti« Tradicionalna razstava izdelkov dijakov in študentov strojništva in lesarstva Šolskega centra Škofja Loka vsako leto preseneti z inovativnostjo in pravimi mojstrovinami, ki so nastale izpod njihovih rok. Ja, upravičeno trdijo, da jih ni strah prihodnosti. Najprej so se mladi v sliki in besedi sprehodili skozi dejavnosti, pomembnejše dogodke, izobraževanja v tujini ter pomembnejše in odmevnejše projekte, kot so na primer e-skiro, maketa poljanske obvoznice itd. »Tiste, ki delajo s srcem, ni strah prihodnosti. S svojo inovativnostjo preganjajo strah pred prihodnostjo in vzbujajo upanje,« je bilo večkrat slišati na odprtju razstave. Slavnostni govornik je bil Marko Lotrič, direktor uspešnega podjetja Lotrič meroslovje, ki je med drugim dejal: »Pomembno je, da verjamete v svojo zgodbo in izkoristite vse vire, ki so vam ponujeni. Seveda je vsak začetek težak. Mnogi smo svoje dejavnosti začeli v garaži. Strah pred neuspehom je takrat stalnica, a mladi znate ta strah premagati z energijo, ki jo nosite v srcu.« Tudi škofjeloški župan mag. Miha Ješe je bil vidno navdušen nad izdelki dijakov in študentov, pri čemer je poudaril pomen novega Medpodjetniškega izobraževalnega centra, ki pomeni vez med izobraževalno ustanovo in podjetništvom. Direktor Šolskega centra Škofja Loka Martin Pivk pa je dodal: »Zmeraj ko pridemo v ta prostor, smo presenečeni, kaj zmorejo naši dijaki in študenti ter koliko idej imajo. Lahko rečemo, da se za prihodnost lesarstva in strojništva na Gorenjskem ni bati.« Električni skiro – Rok Žontar (Foto: K. Š. K.) Leseno kolo – Jure Lipar (Foto: K. Š. K.) Nagrajenci (mentor Janja Hadalin). Prvo mesto in denarna nagrada v višini petsto evrov pa sta šla v roke Anžetu Čebulju za izdelavo previjalne mize (mentor Janja Hadalin). OOZ Škofja Loka je podelila še posebno nagra- Razstava je bila v Sokolskem domu na ogled od 21. do 25. maja. Ob odprtju so razglasili nominirance za denarne nagrade, ki jih podeljuje Območna obrtno-podjetniška zbornica (OOZ) Škofja Loka. Vsi so z nestrpnostjo čakali soboto, 24. maja, ko so na Placu razglasili nagrajence. Komisiji nista imeli lahkega dela. Pri Srednji šoli za lesarstvo sta si in denarno nagrado v višini dvesto evrov razdelila Tomaž Špendov za izdelavo lesenega loka (mentor Peter Kurnik) in Tomaž Kunčič za igralno mizo (mentor Irena Leban). Drugo mesto in denarno nagrado v višini tristo evrov je prejel Peter Stržinar za izdelavo mize za biljard do za inovativnost v višini dvesto evrov, ki jo je prejel Jure Lipar za leseno kolo (mentor Aleš Malnarič). Na Srednji šoli za strojništvo sta si tretje mesto in denarno nagrado v višini dvesto evrov razdelila Jan Ceferin za obnovo osebnega avtomobila VW hrošč (mentor Jure Mrak) in Aljaž Novak za projektno nalogo vakuumski motor (mentor Matjaž Luznar). Drugo mesto in denarno nagrado v višini tristo evrov je prejel Jaka Zupan za izdelavo CNC frezalnega stroja (mentor Janez Kosmač). Prvo mesto in denarna nagrada v višini petsto evrov pa sta šla v roke Lovru Korbarju za izdelavo gozdarskega orodja (mentor Iztok Jože Basaj). Podelili se še posebno nagrado za inovativnost v višini dvesto evrov, ki jo je prispevalo podjetje Tri Krone. Nagrado je prejel Rok Žontar za e-skiro (mentor Tadej Debelak). Klavdija Škrbo Karabegović Miza za biljard – Peter Stržinar (Foto: K. Š. K.) Gozdarsko orodje, prva nagrada na področju strojništva – Lovro Korbar (Foto: K. Š. K.) Previjalna miza, prva nagrada na področju lesarstva – Anže Čebulj (Foto: K. Š. K.) 24 Junij 2014 Program letošnjega Historiala že pripravljen Mečevanje vitezov, dramske igre, rokodelske delavnice, glasbeni nastopi, pestra kulinarična ponudba in še marsikaj zanimivega. Vse to je kulturno-zgodovinska prireditev Historial, ki bo v Škofji Loki letos potekala v soboto, 21. junija. Duh srednjega veka Spremljevalni program Namen prireditve, ki jo vsako leto obišče od štiri do pet tisoč obiskovalcev, je prikazati bogato zgodovino Škofje Loke v različnih obdobjih. »Ljudem hočemo približati duh srednjega veka. V prireditev zato vključujemo tudi loške zgodbe, in sicer se vsako leto odločimo za uprizoritev dramske igre,« je pojasnila vodja Turizma Škofja Loka Andreja Križnar. Glavni del programa bo kot vedno potekal na Mestnem trgu, kjer bo sejem s stojnicami, na katerih bodo rokodelci predstavljali stare domače obrti. Ob 11. in 18. uri si bodo lahko obiskovalci ogledali dramsko igro Lojzeta Zupanca Kamniti most v režiji Matije Milčinskega, gostje iz Freisinga pa bodo uprizorili viteško mečevanje. Med 15. in 17. uro se bo program z Mestnega trga preselil k Nacetovi hiši v Puštalu. Tam si bodo obiskovalci med drugim lahko ogledali Nacetovo hišo v spremstvu vodiča. Otroški program bodo organizatorji zaradi gradnje na Cankarjevem trgu letos pripravili pred stavbo upravne enote. Tam bodo potekali nastopi osnovnošolcev in glasbena delavnica. Otroci se bodo lahko udeležili različnih igrarij ter obiskali knjižnico na prostem. Dopoldne in popoldne bodo lahko na hribu pod Loškim gradom jezdili konje ter na očinskem vrtu prisluhnili pravljicam. »Vsi dogodki v okviru prireditve bodo brezplačni, tudi ogled Kapucinske knjižnice ob 13. in Nacetove hiše ob 15. uri. Vstopnino bo treba odraslim plačati le za obisk Loškega muzeja, a bo cena na dan prireditve ugodnejša,« je razložila Križnarjeva. Posebej je poudarila dogajanje v Sokolskem domu. Tam bo na ogled razstava Mesta kulture, ki je marca gostovala v Evropskem parlamentu v Bruslju. Na vrtu Sokolskega doma bodo ob 17. uri odprli tudi bralnico, ob 20. Tudi letos organizatorji na Historialu pričakujejo od štiri do pet tisoč obiskovalcev. (Foto: Jana Kuhar) uri pa se bo v Sokolskem domu začel večerni koncert, s katerim se bo letošnji Historial tudi uradno zaključil. Nastopili bodo pevci iz Glasbene šole Škofja Loka, koncert je zasnovala njihova profesorica Saška Kolarič. Zadovoljni z zbranimi sredstvi Križnarjeva je še dejala, da zaradi znižanega proračuna prireditve 25 ne bodo mogli izpeljati vseh načrtovanih dogodkov. »Proračun prireditve je v primerjavi z lanskim letom znižan. Pridobivanje sponzorskih sredstev je vsako leto težje, a glede na razmere v Sloveniji smo zadovoljni,« je še dodala. Na prireditvi bo sodelovalo okrog dvesto nastopajočih. Luka Mlakar Junij 2014 Osebne zgodbe skozi fotografski objektiv V preddverju Sokolskega doma so v začetku maja odprli fotografsko razstavo z naslovom Avtobiografsko, ki so jo pripravili udeleženci programa PUM – Projektnega učenja za mlajše odrasle v sodelovanju s prostovoljko evropske prostovoljne službe (EVS), bolgarsko fotografinjo Albeno Nikolovo. Župan občine mag. Miha Ješe je v pozdravnem govoru izrazil veselje nad ponovnim delovanjem programa PUM v Škofji Loki in poudaril njegov večplasten pomen. Hkrati je izrazil navdušenje nad aktivnim delovanjem številnih prostovoljcev EVS. Le-ti s svojimi projekti bogatijo naš kulturni prostor in s tem dokazujejo, da so pri nas sprejeti ter da lahko v okviru organizacij, v katerih delujejo, uspešno uresničujejo svoje idejne zasnove. Avtorica fotografij Albena Nikolova je opisala ustvarjalni proces medsebojnega sodelovanja in ustvarjanja s pumovci, ki je iz začetne faze fotografiranj dnevnega dogajanja na PUM prerasel v resen in profesionalen projekt. Fotografijam, ki že same po sebi odsevajo številne obraze mladih udeležencev programa, so Loški pumovci v družbi mentoric in prostovoljcev (Foto: K. Š. K.) dodani komentarji, ki ponujajo številne interpretacije. Bodisi da se nanašajo na posameznikovo počutje, prepričanje ali pa so zgolj izsek trenutnega utrinka pred fotografskim objektivom. Vodja mentorske skupine Martina Guzelj je s prisotnimi delila navdušenje nad tem, da so že po nekaj mesecih ponovnega delovanja programa realizirali tako obsežen in kvaliteten projekt, ki je poleg krepitve samozavesti mladih pomemben tudi v širšem socio-kulturnem kontekstu. Poudarila je pomen odlične mentorske ekipe, ki jo poleg nje sestavljata še Nina Zakotnik in Maruša Bajt, ter številnih zunanjih sodelavcev, s katerimi skupaj ustvarjajo in iščejo nove rešitve za mlade, ki so se znašli v stiski. Njeno zahvalo avtorici fotografij je v angleščino suvereno prevajal eden od pumovcev, ki je sicer opustil šolanje, a se septembra vrača nazaj v šolske klopi. Tako sama razstava kakor tudi vzdušje ob odprtju dokazujeta, da Zvoki ruskih romanc V okviru VI. Mednarodnega cikla koncertov je v Sokolskem domu potekal zanimiv večer, v katerem je zvenela ruska pesem. Na koncertu z naslovom Blagoslovi me, moj talisman so nastopili zmagovalci tretjega mednarodnega festivala ruskih romanc. Omenjeni festival poteka pod organizacijsko taktirko Ruskega centra znanosti in kulture v Sloveniji in se je letos odvil že tretje leto zapored. Predizbora se je udeležilo preko sto predstavnikov iz šestih držav, in sicer Rusije, Kazahstana, Kirgistana, Bolgarije, Hrvaške in Slovenije. Žirija, v kateri sta med drugimi sedela skladatelj Jure Robežnik in Manca Izmajlova, ni imela lahkega dela, a na koncu so le izbrali najboljše med solisti in ansambli različnih starostnih skupin, ki so se nato predstavili tudi v škofjeloškem hramu kulture. Vsi skupaj so pričarali lep romantični večer, ki so ga sestavljale urbane, salonske, ciganske in druge romance. Poseben čar ruskemu večeru je dala tudi voditeljica prireditve Irina Guščina, ki škofjeloški PUM deluje celostno. Na nivoju posameznika mladim z individualnimi pristopi pomagajo pri dokončanju šolskih obveznosti oziroma iskanju zaposlitve in reševanju osebnih stisk, na nivoju skupine pa si pridobivajo nova znanja in izkušnje z različnih uporabnih področij ter socialne kompetence. O njih nam govorijo tako fotografije kakor dogajanje na samem odprtju, kjer so pumovci poskrbeli za odlično vodenje programa, gledališke vložke, pogostitev in splošno dobro počutje obiskovalcev. Razstavo fotografij si v preddverju Sokolskega doma in prostorih občine lahko ogledate do 4. junija. Loški pumovci pa obljubljajo, da jo bodo kmalu nadgradili z izdajo zbirke avtobiografskih zgodb. Klavdija Škrbo Karabegović Akcija cepljenja proti klopnemu meningoencefalitisu (KME) Na koncertu Blagoslovi me, moj talisman so se predstavili zmagovalci tretjega mednarodnega festivala ruskih romanc. (Foto: K. Š. K.) Zaradi velike ogroženosti območja s klopnim meningoencefalitisom (KME) in zaradi velikega povpraševanja javnosti smo se na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) v sodelovanju z Občino Škofja Loka in ZD Škofja Loka odločili ponoviti akcije cepljenja proti klopnemu meningoencefalitisu (KME). Možnost cepljenja proti klopnemu meningoencefalitisu bo v soboto 14.junija in v soboto 5. julija 2014 od 8. do 12. ure v prostorih ZD Škofja Loka, Stara cesta 10, Škofja Loka. Cena enega cepljenja znaša 23 evrov. s soprogom Aleksandrom že vrsto let živi in ustvarja v Škofji Loki. Klavdija Škrbo Karabegović Vabljeni vsi občani Škofje Loke. 26 Junij 2014 Vez med preteklostjo in sodobnostjo Center Domače in umetnostne obrti (DUO) ali Rokodelski center je drugačen prostor. Predstavlja vez med preteklostjo in sodobnostjo, njegovo poslanstvo pa je ohranjanje bogate rokodelske tradicije ter prenosov rokodelskih znanj na vse generacije. Čeprav je majhen, je prava zakladnica znanja, sodelovanja, dogajanja in estetike. Center DUO, ki je del Razvojne agencije Sora, se je skozi leta delovanja spontano razvil v nekakšen medgeneracijski prostor, v katerem imajo obiskovalci možnost spoznati kakovostne izdelke in pridobiti staro rokodelsko znanje, prikazano v sodobni pojavnosti. »Preko razstav, rokodelskih delavnic in tečajev skušamo ljudi opomniti in jim približati modrosti, ki so se na našem prostoru oblikovale skozi generacije in stoletja. Sledenje starim, preizkušenim znanjem, njihovo umeščanje v sodobni čas in iskanje novih uporabnosti rokodelskih tehnik je pot za razvoj domače in umetnostne obrti, ki jo ustvarjajo tudi naši rokodelci, člani Sekcije domače in umetnostne obrti na Območno obrtnopodjetniški zbornici Škofja Loka,« je povedala vodja Rokodelskega centra Kati Sekirnik. Izdelek Lidije Debelak (Foto: Jana Kuhar) Del aktivnosti, ki jih izvajajo v Centru DUO, predstavlja tudi prodajni prostor izdelkov članov omenjene sekcije. Vsi izdelki so nosilci certifikata Art&Craft Slovenije. Slednjega posebna komisija Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije dodeljuje rokodelcem, ki sledijo merilom kulturne dediščine, kakovosti, uporabe naravnih materialov, ročne izdelave in celovitosti izdelkov. Vsi izdelki v Centru DUO so kupcem dostopni brez marž. Poleg tega se rokodel- Kovaštvo Krmelj (Foto: Jana Kuhar) 27 ski mojstri aktivno vključujejo v dejavnosti in program Rokodelskega centra. S širjenjem svojega dragocenega znanja predstavljajo živo vez med preteklostjo in sedanjostjo. Z njimi se lahko srečate tudi vsako sobotno dopoldne, saj so v Rokodelskem centru DUO prisotni in na voljo vsem obiskovalcem. »Z vsemi dejavnostmi, s katerimi skrbimo za ohranjanje in prenos tradicionalnih rokodelskih znanj, skušamo pokazati, da kljub pretirano potrošniškemu načinu življenja še vedno obstajajo drugačne poti. S sodelovanjem, vzajemnim delom in z obračanjem nazaj k svojim koreninam ustvarjamo prostor kvalitete in navdiha. Vabljeni v Rokodelski center DUO na Mestni trg, kjer so vrata vedno odprta,« je zaključila Sekirnikova. Klavdija Škrbo Karabegović Junij 2014 Po poteh starološkega romarja Prosvetno društvo Sotočje na čelu z Jožico Žnidaršič je v nedeljo, 11. maja, četrtič zapored organiziralo romanje po staroloških cerkvah. Sedemnajst romarjev so je ob pol devetih zbralo v cerkvi sv. Jurija v Stari Loki, kjer jim je župnik dr. Alojz Snoj podelil blagoslov in jim zaželel varno pot. Pred odhodom je nekaj besed povedal tudi Vincencij Demšar, ki je prevzel vlogo vodiča in poudaril, da na romanju ne bodo v vlogi turistov ali popotnikov, ampak romarjev. Dodal je še nekaj besed o cerkvi sv. Jurija, ki je primer nove cerkve, saj je stara približno sto štirideset let, potem pa so pot nadaljevali proti Križni Gori. Ustavili so se v cerkvi, ki je svojevrsten spomenik, saj v njej lahko vidimo slike z začetka šestnajstega stoletja. Dolgo časa se je cerkev imenovala cerkev sv. Vrha, leta 1867 pa so jo preimenovali v cerkev sv. Križa. Po ogledu cerkve so se ustavili v gostilni Pri Boštjanu, kjer jim je gospodar pripravil krofe in čaj. Po okrepčilu so pot nadaljevali na Planico v obnovljeno cerkev, posvečeno nadangelu Gabrielu. Zelo zanimiva sta vitraj, ki ga je naredila Maja Šubic, in pa križev pot, na katerem nastopajo samo po tri osebe. Cerkev je bila zgrajena v poznem srednjem veku, konec vojne pa so jo partizani minirali. Pred dvajsetimi leti je bila obnovljena na istih temeljih. Tudi na Planici so jih na kmečkem turizmu pr' Brčnk kozolcem v gostilni Pri Marku, kjer jim je član prosvetnega društva Sotočje Tine Jesenovec pripravil odlične jedi na žaru. Klavdija Rupar Skupinska slika pred cerkvijo sv. Uršule v Pevnem (Foto: Jožica Žnidaršič) pogostili s flancati. Pred končnim ciljem v Crngrobu jih je čakala še cerkev v Pevnem. Ime kraja izhaja iz besede 'Behaumb', kar pomeni Čehi. Ljudje v Pevnem so včasih veliko dali na zadnjo uro, zato je posvečena sv. Uršuli in njenim tovarišicam, zanimiva pa je tudi sv. Polona s kleščami kot priprošnjica proti bolečinam zob. Med potjo je bilo veliko prilike za pogovore in pripovedi o nekdanjem in sedanjem življenju na območju, po katerem so hodili. Iz Pevnega so nato krenili proti Crngrobu in se na poti ustavili ob grobiščih po vojni pobitih civilistov, v cerkvi pa opozorili na obnovitvena dela v prezbiteriju in v treh ladjah. Po ogledu cerkve so se udeležili svete maše, ki ji jo je vodil škof Andrej Glavan. Slovesnosti se je udeležilo veliko ljudi, saj je med mašo škof podelil blagoslov obnovljenih del, župnik Snoj pa se je zahvalil za vso pomoč pri obnovi. Kot zanimivost naj omenimo, da je bilo včasih v Crngrobu do devetsto maš na leto, kar pomeni skoraj tri na dan. Romanje se je zaključilo pod Pavle in Francka Pokorn: »Romanja sva se letos udeležila prvič, ker prejšnja leta na to nedeljo nisva imela časa. Hodili smo uspešno in imeli celo pot srečo z vremenom. Sama pot ni bila naporna. Preživela sva lep dan.« Štefan in Irma Čadež: »Romanje je bilo čudovito, malo smo molili, malo se spoznavali, gospod Demšar pa nam je vse lepo predstavil.« Matevž Triler: »Všeč sta mi bili družba in hoja. Danes smo izpustili cerkev v Papirnici, ker je bil duhovnik pri maši v Crngrobu, vendar je bilo vseeno pestro in zanimivo.« Tomaž Horvat: »Prihajam iz župnije Ljubljana Polje in danes je bil popoln dan, vključno s sveto mašo. Manjka mi edino žena.« Maturantska parada Na Mestnem trgu se je v petek, 23. maja, odvil tradicionalen ples maturantov. Dijaki četrtih letnikov so se poslovili od srednje šole in še zadnjič zaplesali četvorko. Prejšnja leta so četvorko zaplesali ob dvanajsti uri, letos pa so se maturantje na Mestnem trgu zbrali že ob devetih zjutraj. Postavili so se v dolgo vrsto, ki je segala vse do kavarne Homan. Pred uradnim plesom so na hitro ponovili vse slike, nato pa se je po zvočnikih zaslišala maturantska himna Gaudeamus igitur. Po koncu himne sta se predstavnica gimnazije in predstavnik šolskega centra zahvalila vsem profesorjem in staršem, maturantom pa zaželela uspešno maturo in čim bolj srečno nadaljnjo pot v življenju. Spregovoril je tudi župan Miha Četvorka Ješe, ki jim je zaželel veliko sreče na maturi in pri nadaljnjem šolanju ter poudaril, da so v gimnazijske klopi vstopili isto leto, kot je on postal župan Škofje Loke. Sledila je predaja insignij (gi- 28 mnazijskega ključa, strojnega vijaka in lesarskega dleta) dijakom tretjih letnikov, ki so morali četrtim letnikom povedati, zakaj si zaslužijo vstop v višji letnik. Maturantska parada se je zaključila s slavnostno četvorko, ki so jo loški maturantje in maturantke odplesali zadnjič, nato pa se je zabava preselila v bivšo vojašnico, kjer se je ob pol sedmih zvečer nadaljevala pri Rdeči ostrigi, na tradicionalnem petnajstem Živžavu. Klavdija Rupar Junij 2014 Jutranja telovadba pred taborniškim domom Pri taborniškem domu se vsako jutro ob pol osmih – razen ob nedeljah – zbere skupina ljudi, katerih glavni cilj je hitro in učinkovito razmigati telo. Z vadbo so v Škofji Loki začeli 17. septembra 2013. Prvič se je je udeležilo osemnajst ljudi, danes pa se je število dvignilo na trideset. Poleg skupine Škofja Loka – Sotočje so sredi novembra ustanovili še skupino Škofja Loka – Kamnitnik, ki se vsako jutro dobi v vojašnici. Jutranja telovadba spada v projekt Šole zdravja, ki jo je leta 2006 v Celju ustanovil nevrolog dr. Nikolay Grishin. Ugotovil je namreč, da se ljudje premalo gibamo, imamo slabe življenjske navade in se nezdravo prehranjujemo. Leta 2009 se je skupina organizirala kot društvo s sedežem v Domžalah, novembra 2011 pa jim je ministrstvo za šolstvo in šport podelilo status društva, ki deluje v javnem interesu na področju športa. Po besedah organizacijske vodje Marije Štrekelj je v Sloveniji Vera Mlejnik: »Jutranjo vadbo obiskujem že od vsega začetka, saj mi je zelo všeč, da že zjutraj razmigamo telo in ga poženemo v tek. Gre za zelo prijetno druženje. Ker je neobvezno, hodim še z večjim veseljem. Spoznala sem tudi veliko novih ljudi. Skupina je vsak dan večja.« Pozdrav soncu prihajajočih poletnih mesecih.« Vadba poteka vsak dan od pol osmih do osmih, razen ob nedeljah in praznikih. Posamezna skupina ima več vodij vadbe, z njo pa so zadovoljni vsi udeleženci. Klavdija Rupar že tisoč devetsto dejavnih članov. Slednjih je vsak dan več. Vsi delajo predpisane vaje, s katerimi razgibajo celotno telo od glave do nog. »Dr. Grishin je zagovornik tega, da bi po vadbi šli v vodo, kar nam za enkrat še ni uspelo. Mogoče nam bo v 29 Majda Oblak: »Vadbo sem začela obiskovati januarja, zanjo pa me je navdušila Irena Šubic, s katero sva skupaj v treking klubu. Všeč mi je, da razmigam celotno telo. Vadbe se udeležujem, če je le možno, vsako jutro. Priporačam tudi drugim, saj delamo vaje za celotno telo.« Katka Jesenovec: »Hodim že od vsega začetka. K sodelovanju me je povabila Marija. Definitivno priporočam tudi ostalim.« Junij 2014 Za spominek in za peko Malokateri Ločan ne pozna mojstrice rezbarjenja Petre Plestenjak Podlogar, ki že štiri desetletja skrbi za ohranjanje izdelave modelov malih loških kruhkov. Ravno tako pomemben jubilej ustvarjanja je bil povod, da bo 7. junija v Rokodelskem centru DUO na Placu odprla razstavo, ki bo na ogled približno mesec dni. Kdaj ste odkrili svoj talent v rezbarjenju in kaj je bil povod, da ste se odločili za to vejo ustvarjanja? Rezbariti sem začela pri približno enajstih letih. Začela sem s preprostimi vzorčki, nato pa zelo hitro napredovala. Moj vzornik je bil stari oče Ivo Plestenjak, ki mi je na začetku svetoval, nato pa kmalu ugotovil, da sem zrela za samostojno rast. Že zgodaj sem začela delati svoje vzorce. Kot osnovnošolka sem vsak petek komaj čakala, da bo konec pouka in sem popoldneve preživela pri njem, kjer sva skupaj rezbarila. Pri sedemnajstih letih, ko je umrl, sem ostala sama na svojem koncu mize. Izdelujem predvsem ročno izrezljane lesene modele za loške kruhke. Že nekaj časa delam tudi ploščice, ki jih uporabim za knjižna kazala. Nekaj let nazaj pa so me etnologinje iz Centra DUO nagovorile, naj naredim obeske za ključe. Sprva sem bila nad to idejo malo skeptična, nato pa me je pozitivno presenetilo, da takšen obesek ljudje radi uporabljajo. Nekateri ga imajo za posebne ključe in ostane dolgo ohranjen, drugi pa ga uporabljajo vsakodnevno in ni več sijoč, a me veseli, da je tako priljubljen. loški kruhek zamenjajo z modeli za maslo. Nekateri tudi zamenjujejo loški in dražgoški kruhek. Kakšen les uporabljate in koliko časa izdelujete en model? Rezbarim izključno na hruškov les, ki je zelo gost in se praviloma ne 'cufa'; ima pa to slabo lastnost, da ima veliko grč in razpok ter ga zelo hitro napade črv. Moj stari oče je delal večinoma lužene modele, po domače 'pajcane' in na začetku sem tudi sama delala take. Imajo svoj čar, ampak sem kmalu prešla na naravne barve lesa, ker so mi ljubše. Doma nimam nobenega stroja, kose mi nareže mizar; imam izključno dleta in vrtalni stroj, s katerim naredim luknjo za obešanje. Sicer je pa vse ročno narejeno s podpisom in letnicami vred. Za eno črko ali številko lahko uporabim tudi tri do štiri različna dleta. In če pomislim, koliko trojk, osmic in devetk, ki so težke, sem v teh štiridesetih letih že imela, me prešine, kako hitro mine eno desetletje, saj sem ravnokar delala trojke na 1983, zdaj je pa že minilo Večina modele kupi za okras oziroma spominek. Ali jih kdo kupuje za uporabo in ali nemara loški kruhek pečete tudi sami? V nekem obdobju res nisem poznala nikogar, ki bi pekel loške kruhke. Sama sem prvi model za peko naredila leta 1987 za Andreja Goljata. Naj poudarim, da je tak model nekoliko drugačen kot tisti za okras. Pri tistih za peko naredim bolj odprte reze, prav tako jih ne povoskam. Pri okrasnih modelih so vzorci bogatejši. Čeprav večina kupuje modele za okras, pa v zadnjem času povprašujejo tudi po takih za peko, še posebno za posebne priložnosti. Številni so me spraševali za nasvet, kako se zamesi loški kruhek, dajala sem jim recept svoje stare mame, sama pa sem s peko kar odlašala. Ojunačila sem se, ko je bila tašča stara devetdeset let in sem ji spekla kar devetdeset loških kruhkov. Za napotke sem prosila Cirilo Šmid in že v prvo mi je uspelo. Od takrat pečem za prijatelje in družinske člane ob njihovih osebnih praznikih. Sicer ne vem, zakaj so recept včasih tako skrivali. Včasih se je uporabljala ržena moka in ajdov med, začimbe ter jelenova sol. Sama testo naredim iz črne moke, cvetličnega medu, malo sode bikarbone in začimb za medenjake. Testo mora biti zelo gosto in gneteš ga skoraj dve uri. Testo pomokam, ga odtisnem v model in slednjega sproti čistim. Kruhkov ne delam za okras, ampak za jed. Prav neverjetno je, kako dolgo časa še dišijo. Petra Plestenjak Podlogar že štirideset let rezlja lesene modele za mali loški kruhek, enega bolj značilnih in prepoznavnih izdelkov etnološke kulturne dediščine pri nas. (Foto: K. Š. K.) leto 2013. Težko povem, koliko časa delam en model. To je odvisno od velikosti modela, bogatosti vzorca, trdote lesa, mojega razpoloženja in v zadnjih letih, ko nosim očala, tudi od svetlobe. Nekatere modele delam več dni, spet druge nekaj ur. Pogosto imam z majhnimi modeli celo več dela. Ste edini, ki v Loki rezljate modele za mali loški kruhek, enega bolj značilnih in prepoznanih izdelkov etnološke kulturne dediščine pri nas. Kakšen pomen imajo ti modeli za Ločane? Starejši Ločani vedo, kaj je to model za loški kruhek, tudi v Loškem muzeju je lepo predstavljen. Številni se ob mojih predstavitvah ustavijo in povedo, kako je to, kar delam, zanimivo in lepo. V več desetletjih ustvarjanja sem razstavljala tako doma kot v tujini, moje delo je bilo predstavljeno v različnih knjigah in medijih, tudi svetovnih, kar je zagotovo pripomoglo k večji prepoznavnosti. Nekoč me zaradi oddaje na CNN poiskala neka gospa iz Kanade in potrkala na moja vrata. Tudi tujcem se modeli zdijo zelo zanimivi, še posebno Avstrijcem in Nizozemcem, saj tam imajo nekaj podobnega. Zgodilo se je pa tudi, da so me spraševali, če je to pepelnik, najpogosteje pa modele za Model in loški kruhek, ki je včasih veljal za edino slaščico, ki so jo pripravljali ob posebnih priložnostih. (Foto: osebni arhiv) 30 Kaj vse bomo lahko videli na razstavi? Razstavo pripravljam s posebnim užitkom. Poskusila bom predstaviti svoje začetke, stare in nove modele, kako je videti model, ko ga uporabljaš ipd. Upam, da mi bo za samo odprtje uspelo speči lepo število loških kruhkov, tako da jih bo lahko vsak obiskovalec tudi poizkusil. Klavdija Škrbo Karabegović Junij 2014 Glas o LUFt-u segel že daleč Vtisi organizatork prvega letošnjega Loškega umetniškega festivala Mateje Štruc, Tine Vidovič, Katjuše Orešnik in Jerneje Stanišič so več kot odlični. LUFt, ki je tokrat potekal v soboto, 10. maja, ponuja različnim ustvarjalcem možnost, da se predstavijo s svojimi izvirnimi izdelki. »LUFt se je očitno dobro prijel, saj se je tokrat prvič zgodilo, da ni bilo vmesnega popoldanskega zatišja. Obiskovalci so prihajali v večjem številu tudi popoldne, tako da smo res vesele, da nam je uspelo mestno jedro obuditi tudi v sobotnem popoldnevu,« so povedale organizatorke. Stojnice z različnimi unikatnimi izdelki so se razprostirale čez celotno staro mestno jedro. »Zanimanje za sodelovanje je vedno večje. Tokrat se je prijavilo rekordno število ustvarjalcev iz celotne Slovenije, a ker smo omejene s prostorom, jih je bilo na žalost kar nekaj zavrnjenih. Gledale smo na to, da je ponudba čim bolj raznolika, zato smo selekcijo delale predvsem med ustvarjalci s podobnimi izdelki.« Poleg ponudbe različnih izdelkov so bile na voljo nekatere stalnice, kot je izmenjava oblačil in zbiranje materiala za male živali, nova popestritev pa je bila 'zelemenjava'. Obiskovalci so lahko menjali prve pridelke, sadike domačih vrtnin, semena, vrtnarske knjige in vrtnarske izkušnje. Dobrodošla je bila preostala ozimnica in doma spečene dobrote. »Ker smo 'zelemenjavo' organi- Na LUFt-u se je tokrat predstavilo rekordno število ustvarjalcev iz celotne Slovenije. (Foto: Arhiv LUFt-a) zirale prvič, je prišlo do začetniške napake z naše strani, stojnica je bila namreč postavljena na soncu, zato smo morale vso zelenjavo ter izdelke skrivati v senci. Kljub temu pa nam je uspelo: obiskovalci so prinesli nekaj končnih izdelkov (marmelade, ajvar, kompote …) ter sadik in si jih med seboj izmenjali. Upamo, da bo v prihodnje še več zanimanja in sodelovanja, me pa bomo poskrbele, da bo vse potekalo v prijetni senci dreves na Mestnem trgu.« LUFt je v popol- danskem času vedno popestren z delavnicami, tokrat z delavnico flamenka. »Poleg organizatork je zaplesalo še nekaj ustvarjalk ter obiskovalk. V eni uri plesa smo se dobro zabavale. Mislim, da so se zabavali tudi obiskovalci.« Naslednji LUFt bo za spremembo od ostalih potekal v nedeljo, 15. junija, v dopoldanskem času. »Junija se v Škofji Loki marsikaj dogaja, sobote so že polno zasedene s prireditvami, zato smo se odločile, da poizkusimo z LUFt-anjem v nedeljo in dokažemo, da se imamo lahko tudi takrat zelo luštno. Vsi naslednji LUFt-i se bodo odvijali vsako drugo soboto v mesecu, vse do oktobra. Novembrski in decembrski se bosta časovno prilagodila praznikom in predprazničnem nakupovanju. Vabljeni na našo spletno stran www.luft.si, na kateri obveščamo, kdaj bo naslednji LUFt, kdo so izbrani ustvarjalci in kaj se bo dogajalo. Prav tako nas najdete na facebooku ter twitterju,« so na naslednje LUFt-e še povabile organizatorke. Barbara Tušek Najem kozmetičnega salona Na Trati oddamo v najem opremljen kozmetični salon z zagotovljenimi parkirnimi prostori. Na LUFt-u se je tudi 'zelemenjavalo'. (Foto: Jagababa) Informacije: 04/51 55 880, [email protected] 31 Junij 2014 Športnica z metlo in kamni Nadja Pipan zna spretno ravnati z metlo, pa ne kar s katero koli. Govorimo namreč o športnem pripomočku, saj je 26-letna Škofjeločanka državna prvakinja v curlingu. Prav šport je tista stvar, ki jo najraje počne v prostem času. Preden je začela trenirati curling, se je aktivno ukvarjala z atletiko in košarko, nekaj časa tudi z boksom. Ob tem rada smuča, teče in hodi v hribe. Sicer pa je doštudirala na Fakulteti za farmacijo Univerze v Ljubljani in je zaposlena v svoji stroki. Curling izhaja iz Škotske, trenutno pa najbolj uspeva v Kanadi. V Sloveniji imamo zvezo, ki deluje od leta 2010 in si je za cilj zadala spodbujanje, razvijanje, širjenje in napredek tega športa pri nas, seveda v sodelovanju z ostalimi organizacijami doma in tujini. Curling zveza Slovenije združuje slovenske curling klube. V katerega izmed njih ste včlanjeni? Koliko Slovenk in Slovencev se ukvarja s tem športom? Sem članica Curling kluba Zalog, ki je eden od štirih zelo aktivnih klubov v Ljubljani. Poleg njih obstaja še klub na Jesenicah ter dva manjša in trenutno manj aktivna v Mariboru in na Ptuju. S curlingom se v Sloveniji ukvarja približno sto šestdeset ljudi, predvsem pa smo ponosni, da vsako leto medse privabimo kar nekaj mladih. Slednji so pomemben temelj našega športa, na njih gradimo celotno zgodbo, ki je v Sloveniji še zelo na začetku. Curling zveza Slovenije namreč obstaja šele od leta 2010, vendar se že lahko pohvalimo s kar nekaj uspehi na mednarodnem nivoju. Nam lahko na kratko predstavite curling? Za kakšen šport gre, kakšna so pravila ter cilji tekmovanja? Curling je zimski olimpijski šport, ki se igra na ledeni površini, pripravljeni na poseben način. Tekmujeta dve ekipi s po štirimi tekmovalci med seboj, vsak od njih igra z dvema kamnoma. Posamezna ekipa ima kapetana oz. skipa, ki usmerja potek igre in odloča o strategiji. Ponavadi je skip najbolj izkušen igralec v ekipi, ki meče tudi zadnja dva kamna svoje ekipe. Stoji na drugi strani ledene steze in z metlo kaže smer, v katero se nato odrine igralec, ki podaja kamen na drugo stran. Ob podajalcu pa na vsaki strani kamen na poti po ledeni stezi spremljata še dva pometača, ki po potrebi pometata pred kamnom. To delamo iz dveh razlogov, in sicer, da kamnu podaljšamo pot, če ocenimo, da je to potrebno, in da daljši čas ohranjamo ravno pot kamna. Cilj igre je preprost: ko obe ekipi porabita svojih osem kamnov, mora biti čim več tistih iste barve bližje sredini barvnih krogov na drugi strani steze. hiše na koncu igre. Takrat to sodnik izmeri s posebno napravo. Člansko žensko državno prvenstvo v curlingu 2014 na Jesenicah: drugo mesto ter podelitev medalj za slovensko curling ligo: drugo mesto (od leve proti desni: Ajda Zavrtanik Drglin, Lea Tehovnik, Maja Kremžar, Nadja Pipan) Na začetku sem omenila metlo. Kaj je ob njej še obvezna oprema? Za igranje curlinga potrebujemo šestnajst granitnih kamnov, vsaka ekipa igra z osmimi. Kamni ekip se razlikujejo po barvi ročajev. Sicer niso last igralcev, ampak so na voljo v dvorani. Poleg metle vsak igralec potrebuje še posebne čevlje, ki imajo na podplatu sprednje noge drseč teflon, na drugem podplatu pa gumo. Priporočljiva so še udobna elastična oblačila, saj je pri curlingu veliko čepenja in drsenja v nizkem položaju. navdušuje? Za curling sem izvedela prek sošolke na fakulteti pozimi leta 2011 in takrat sem odšla na prvi trening. Takoj me je navdušilo vse – tako šport kot ljudje, ki sem jih spoznala na ledu in ob njem. Od takrat sem članica Curling kluba Zalog, poleg tega pa sem aktivna tudi v Curling zvezi Slovenije, kjer sem bila do letos predsednica komisije za ženski curling, od maja dalje pa sem predsednica komisije za razvoj curlinga. Ob vsem tem mi je všeč miselni del, saj za uspeh ekipe ni dovolj le dober met vsakega igralca, pač pa tudi pametno taktično odločanje skipa. Kar dodatno krasi vse skupaj, je športni duh. Gre za spoštovanje nasprotnika, upoštevanje pravil, lepo obnašanje med igro in stisk roke vseh igralcev pred in po tekmi. Ravno zaradi naštetega na tekmah sodniki nimajo vidnejše vloge. Na led jih pokličejo igralci le, če pride do kakšne dvoumne situacije ali pa kadar igralci na lastne oči ne morejo oceniti, kateri kamen je bližje sredini Kako ste se seznanili s tem športom, koliko časa se ukvarjate z njim in kaj vas pri njem najbolj Na svetovnem prvenstvu mešanih dvojic v curlingu 2013 (Vir: World curling federation) 32 Kako potekajo treningi in kje se pravzaprav odvijajo? Ima Slovenija dvorane, specializirane prav za igranje curlinga? Žal v Sloveniji še nimamo dvorane, namenjene curlingu, zato treningi potekajo zaenkrat le v hokejskih dvoranah, ki pa niso najbolj primerne. Za curling mora biti led popolnoma raven, brez grbin, vdolbin in brez sreža na površini. Že sama voda za pripravo curling ledu mora biti demineralizirana, saj v vodi prisotne soli in minerali povečajo trenje med kamni in ledom. Pred vsako tekmo je treba zgornjo plast ledu obdelati – poreže se zgornjo plast, da se jo izravna in očisti, nato pa se na stezo nanese drobne kapljice, po katerih kamni lepše drsijo. Če želimo postati boljši in se kosati z državami, v katerih je curling razvit, bo dvorana za nas nujno potrebna. Predvsem si bomo zmanjšali stroške, saj zdaj povprečen igralec curlinga v Slovenji vsaj petkrat na leto odide v tujino na treninge ali tekmovanja. Nam najbližje dvorane za curling so v Budimpešti, v Bratislavi, v Kitzbühlu ter manjša dvorana v Italiji. V Sloveniji je organizirana liga, udeležujete pa se tudi mednarodnih tekmovanj. Koliko tekem imate na leto? Kako poteka vaša sezona? Res je, vsako sezono igramo slovensko curling ligo, ki je tekmovanje za vse – člane, članice in mladince. Gre za bolj odprt tip tekmovanja, ki nam dobro popestri zimsko sezono. V sezoni 2013/2014 je nastopalo kar 23 ekip, k nam pa sta prišli tudi ekipa s Hrvaške in Slovaške. Poleg tega imamo vsako leto državna prvenstva v vseh kategorijah: mladinsko, člansko žensko, člansko moško, člansko prvenstvo v mešanih dvojicah, člansko prvenstvo mešanih moštev, prvenstvo v curlingu na invalidskih vozičkih, letos pa smo prvič organizirali tudi univerzitetno Junij 2014 Tekma proti Franciji na Evropskem prvenstvu mešanih moštev v Erzurumu v Turčiji oktobra 2012 prvenstvo. Vsa ta tekmovanja so razdeljena skozi sezono, ki za nas traja od septembra do konca aprila. Med drugim ste državna prvakinja. Lahko omenite še ostale dosežke? V letošnji sezoni sem marca postala državna prvakinja z mešano ekipo. Temu uspehu sledi udeležba na evropskem prvenstvu mešanih moštev septembra v Tårnbyju na Danskem, ki se ga že zelo veselim. To bo že moj peti nastop na mednarodnih tekmovanjih. Z žensko ekipo smo letos na član- Ekipa Slovenije, evropsko prvenstvo mešanih moštev v Erzurumu v Turčiji oktobra 2012 skem državnem prvenstvu osvojile srebrno medaljo, prav tako pa smo bile druge med vsemi moškimi in ženskimi ekipami v slovenski curling ligi. K uspehom in mojemu osebnemu napredku v curlingu je verjetno najbolj pripomoglo dejstvo, da sem po končani diplomi na fakulteti odšla za pet mesecev živet v Kanado. V teh dneh ravno mineva leto dni od moje vrnitve. Živela sem v curling klubu v Ottawi in dnevno trenirala in igrala tekme na pravem ledu. Spoznala sem veliko izkušenih igralcev in se veliko naučila. Tam je živel tudi moj fant, saj je delal v curling dvorani, skupaj pa sva se pripravljala na svetovno prvenstvo v mešanih dvojicah, kjer sva nastopila aprila lani v Frederictonu v New Brunswicku v Kanadi. To so bile neprecenljive izkušnje, kljub temu da nisva dosegla odmevnejšega uspeha. Kakšne so vaše ambicije? Vemo, da je curling tudi olimpijska disciplina. Se bomo lahko v prihodnje kosali s predstavniki držav, v katerih je ta šport veliko bolj razširjen? Moje ambicije so čim dlje ostati v 33 curling sredini in se še naprej razvijati v osebnem in športnem smislu. Želim si, da bi z ekipo napredovale in ostale tako povezane, kot smo bile do zdaj. Prepričana sem, da lahko še marsikaj dosežemo, tako na državnem kot tudi evropskem nivoju. Seveda nam bo veliko lažje, če bomo kdaj lahko tudi v Sloveniji trenirali v svoji dvorani za curling. Dokler dvorane nimamo, pa se bomo težko kosali z državami, kot so Kanada, Škotska, Norveška, Švedska, Švica in Rusija. Katja Štucin Junij 2014 Izdelava čebra in 'šinkelnov' V prejšnji številki smo predstavili dokumentarni film Strojenje živalskih kož po starem, ki ga je posnel Janez Habjan, sicer terenski veterinar iz Železnikov. Tokrat bomo predstavili še drugi film, ki govori o sodarstvu na Selškem in izdelavi 'šinkelnov' ter pokrivanju strehe, prvič pa je bil javno predstavljen sredi aprila v galeriji muzeja v Železnikih. Na vaši drugi zgoščenki ste zabeležili kar dve obrti, ki sta bili nekoč razširjeni na Selškem. Dokumentarni film o sodarstvu na Selškem nekoč je bil sicer predstavljen že pred dvema letoma. Sodarji so bili nekdaj pri nas zelo številčni, danes pa je ta obrt praktično izumrla in eden zadnjih, ki v naši dolini to še zna, je Filip Demšar z Rudna. Nazorno nam prikaže, kako so izbrali les za doge, iz katerih so nato izdelali sode in škafe, kako so les s konjem peljali domov in kako je s pomočjo starega orodja povsem ročno izdelal čeber, ki se je uporabljal in ga marsikje še danes uporabljajo za razsoljevanje mesa. Čeber je sedaj razstavljen v muzeju v Železnikih in si ga lahko ogledate. V filmu je predstavljena vsa natančnost, ki je potrebna, da izdelek uspe, da je lep in predvsem, da drži vodo. Vidi se, koliko znanja in pa kar nekaj poznavanja geometrije je bilo potrebne, da vse skupaj 'sede' skupaj. Izbira lesa in postopek klanja je podoben, kot pri izdelavi 'šinkelnov', ker mora biti klan les, da letnice preprečujejo, da bi se doga razklala. Doge so sicer debelejše od 'šinkelnov' in se potem obdelujejo z ročnim orodjem. Filip ima v delavnici urejeno še vse po starem, res vredno ogleda. Rado in njegov sin Tomaž Lotrič iz Železnikov pa sta prikazala postopek, kako iz drevesa na- Tomaž Lotrič pri obdelavi 'šinkelna' (Foto: Katja Mohorič Bonča) stane 'šinkel'. Kot sem že omenil, je izbira lesa in postopek klanja za izdelavo 'šinkelnov' in dog podoben. Na kratko bom povzel, kar sta prikazala Rado in Tomaž v filmu: najprej je pomembno, da se za izdelavo 'šinkelnov' izbere pravi les. Nekdaj se je les sekal na 'suš'. To pomeni, da se je odstranilo lubje, nato pa so ga od maja do jeseni pustili ležati v gozdu. Jeseni so les razžagali in vzeli 'probe'. Če je bilo vse v redu, so les uporabili za izdelavo 'šinkelnov' ali dog. Če pa so želeli pridobiti les za zalogo, so ga morali pustiti v lubju, da je čim dlje ostal svež, ker se potem lažje kolje. Za izdelavo 'šinkelnov' osušen les ni dober, ker razpoka. Bolj so naklonjeni zimski sečnji in les pustijo v lubju do konca marca, ko ga je pa treba obdelati, sicer ga napade zajedavec. Rado in Tomaž najprej preverita, če je les zares dovolj kvaliteten. Če je 'posončen' ('posončen' les – če gledaš smreko od dna proti vrhu, je narahlo zavita v smer, v katero potuje sonce, torej od vzhoda proti zahodu), je les za izdelavo pravi, če pa je desna oziroma 'vega', takrat pa to ni mogoče in je les dober kvečjemu za izdelavo drv. To ugotovita tako, da od korenine do višine prsi naredita preizkus: če se vlakno lesa vleče v levo, je to 'posončen les' in primeren za nadaljnjo obdelavo. Preveriti je treba tudi sestavo drevesa: če so letnice od dna do vrha razporejene v enakih Tomaž in Rado Lotrič pregledujeta razklano deblo. (Foto: Katja Mohorič Bonča) razmakih, je rast enakomerna. Če pa so ponekod razporejene bolj na gosto kot drugje, pa v tem predelu lesa nastane 'jermen', ki naznanja, da se bo na tem mestu 'šinkel' lomil. Z izdelavo začneta tako, da odžagata primerno dolžino debla. Odžagano deblo postavita pokonci ter ga 'navlečeta' oziroma razdelita na šest delov. Paziti je treba, da je mesto, na katerem je bila veja, vedno na levi strani od 'dačivnce' (sekiri podobno orodje za klanje lesa). Koljeta namreč z 'dačivnco', ki jo je uporabljal še Radov ded. Izdelal mu jo je Okorn – Podroštar iz Podrošta, priznan kot odličen kovač. Rezilo je kovano in netano, novejše pa varjeno. Ko se deblo razkolje po dolžini, se lahko vidi tudi, kje je les star. Na temneje obarvanem delu je videti, da je les že propadal in je naravno napokan, zato ni uporaben za izdelavo 'šinkelnov'. Včasih v deblu najdeta tudi roževino, ki nastane zaradi vpliva podnebja in jo morata odstraniti. Ko je deblo razklano na šest delov in so neprimerni deli lesa odstranjeni, lahko začneta z izdelavo. Za 'šinkel' debeline približno dobrega centimetra je treba odmeriti pet centimetrov radialne širine debla. Tak kos se imenuje 'tabla'. Odstranita ji lubje ter jo razpolovita, polovici pa nato še enkrat dasta na pol. Les je treba klati s posebno pozornostjo – če imata občutek, da bo nož zašel Klanje table zahteva dober občutek v rokah, sicer lahko nož zaide iz smeri klanja. (Foto: Katja Mohorič Bonča) 34 Junij 2014 Filip Demšar z Rudna pri izdelavi čebra (Foto: Katja Mohorič Bonča) preveč iz smeri klanja, morata 'tablo' obrniti in klanje s pritiskom spet usmeriti proti sredini. Bistvo 'šinkelna' je namreč žleb oziroma letnice drevesa, saj se po njih odcejajo kaplje dežja s strehe. Odstranita samo prirastek zadnjega leta, ker sicer vanj zaidejo črvi, hkrati pa s tem robove 'šinkelnov' zravnata in jih je zato lažje položiti na streho. Ko so 'šinkelni' narejeni, jih je treba vsaj en mesec sušiti zložene križem v 'pilco'. V vrsti jih je lahko šest, več pa ne, ker se sicer premalo zračijo. Tako zloženi 'šinkelni' se v zimskem času sušijo skoraj bolje kot v poletnem, ker je manj dežja in ni toliko vlage v zraku. Če pa so 'šinkelni' narejeni v poletnem času, česar se sicer izogibajo, grejo lahko hitro na streho in se sušijo kar tam. Na streho jih polagajo tako, da naslednji 'šinkel' položijo trideset centimetrov višje, na dve tretjini dolžine pa jih pribijejo z žeblji, ki ne smejo biti vidni – to je slepo kritje. Za troslojno kritje so 'šinkelni' dolgi en meter, za dvoslojno kritje uporabljajo 'šinkelne' dolžine osemdeset centimetrov. Sistem preprostega dvoslojnega kritja je, da sta na razdalji enega metra dva 'šinkelna', zgornji pa spodnjega prekrije za dvajset centimetrov. Tako so večinoma krite planinske koče in seniki. Zdaj se večinoma prekriva na troslojni način, ker s tem dobijo zračno režo in je potem streha veliko bolj obstojna. Streha iz 'šinkelnov' mora biti na zraku, čim bolj strma in prevetrena. Tudi sam sem dal uto na vrtu prekriti s 'šinkelni'. Delo sta strokovno opravila Alojz Šolar in Rok Debeljak. Streha se je v nekaj letih odlično odrezala v vseh vremenskih pogojih. iz smrekove smole. Delo poteka v etapah, kakor mi dopušča čas, ker imam kot veterinar veliko dela na terenu. Ampak počasi se tudi daleč pride, o čemer priča že kar čedno število posnetih dokumentarnih filmov. Veliko časa mi vzame tudi montaža in če česa ne znam narediti na računalnik, mi z veseljem priskoči na pomoč Omenili ste, da pripravljate nov dokumentarec o kuhanju 'smovnaka'? Res pripravljam dokumentarec o tem, kako so včasih kuhali 'smovnak' oziroma destilat, pridobljen 35 hčerka Tina. Pri obeh snemanjih je sodelovala tudi Katja Mohorič Bonča iz Muzeja Železniki. Vsem sodelujočim v mojih filmih bi se še enkrat lepo zahvalil, saj smo s skupnimi močmi zapisali del naše dediščine. Nina Drol Junij 2014 Fotografske pripovedi V galeriji Muzeja Železniki je bila v aprilu in maju na ogled prva samostojna razstava domačega fotografa Andreja Bogataja iz Železnikov, ki je z drugačnim načinom predstavitve, kot smo je sicer navajeni v galeriji muzeja, krepko popestrila sklop fotografskih razstav. Priznani fotograf Aleksander Čufar (AFIAP/p, EPSA, MF FZS) je na odprtju razstave Andrejevim fotografijam namenil med drugimi tudi besede: »Naslov današnje razstave je Pripovedi. Postoj, obiskovalec, in si nas oglej, mi ti nekaj pripovedujemo, verjetno kričijo fotografije. Svetovno znan fotograf Frans Lanting je nekoč izjavil: 'Mi (fotografi) smo oči človeštva. Ljudem pokažemo to, česar večina ne bo nikoli videla na lastne oči.' Tako tudi Andrej s fotoaparatom hodi naokoli in išče motive, ki mu pomenijo nekaj več, nekaj, kar bi bilo vredno shraniti in ohraniti za dolgo potem.« Čestitke ob prvi samostojni fotografski razstavi. Je izmed vseh že narejenih fotografij težko izbrati tiste, ki jih fotograf prvič postavi na ogled? Moram priznati, da me je ponudba, da bi imel svojo razstavo fotografij, kar malo presenetila. Prva samostojna, pa še otvoritveni ceremonial. Če smo odkriti, fotografi ne fotografiramo samo zato, da bi fotografije shranjevali na disk računalnika. Lepo jih je pokazati in objavljati ter ujeti različne komentarje gledalcev in bralcev. Seveda jih razstavljamo tudi na internetnih portalih, ampak odziv v živo na razstavi je vsekakor čudovita izkušnja. Izbira med meni dragimi fotografijami je bila precej težka. Pa ne zato, ker bi mislil, da imam obilje odličnih fotografij. Odločiti se je bilo treba, kako predstaviti fotografije in koliko, da se vidi minulo delo in da bo gledalec občutil vsaj delček Moje zanimanje za fotografijo se je pričelo z opazovanjem strica Gabrijela pri fotografiranju naše širše družine. Vse skupaj se mi je zdelo tako imenitno, da smo doma potem kupili prvi fotoaparat Berette. Z njim sem naredil prve posnetke. V osmem razredu sem pri tedanjem učitelju tehničnega pouka Antonu Primožiču naletel na velik posluh glede mojega zanimanja za fotografijo, za kar sem mu še dandanes hvaležen. Zaupal mi je namreč ključe svoje učilnice, v kateri sem si ves vzhičen v popoldanskih urah postavil 'fotografsko temnico', če temu smem tako reči. Po kemikalije, potrebne za razvijanje, sem hodil v Kranj, papir sem kupoval na Nami v Škofji Loki. Seveda so bile plod prvega razvijanja popolnoma črne fotografije (smeh), vendar vaja dela mojstra in sčasoma sem postajal boljši. Kasneje sem s fotoaparatom Zenit EM širil svoje fotografsko znanje tudi na diapozitive in beležil pohode po hribih in potovanjih v tujini. Sledil je dolg premor, med katerem je bil čas samo za fotografiranje velikih družinskih dogodkov. S prihodom digitalne fotografije in njenih možnosti pa me je fotografija spet pričela močno zanimati. Tako osebno kakor poslovno. V svojem podjetju, kjer se ukvarjam z oblikovanjem in izdelavo vizualnih sporočil, predstavlja tudi fotografija del vizualne komunikacije. Zato sem se poglobil v studijsko fotografijo, da lahko naročniku ponudimo celotno storitev in ni treba iskati zunanjih izvajalcev. Andrej Bogataj (Foto: Janez Tolar) tistega, kar se je v trenutku zajema fotografije dogajalo. Sam pri ogledovanju svojih fotografij še vedno slišim in občutim tisto, kar se je dogajalo pred njo v trenutku njenega zapisa. Vonj pomladnega vetra, šum slapu, mraz ob rani jutranji uri, veter in dež. Prav zato sem želel na razstavi predstaviti fotografije na nekoliko drugačen način. V dvanajst skupin sem združil različne fotografske cilje. S postavitvijo posameznih fotografij sem želel gledalca pripraviti k iskanju pripovedi – njemu lastne in edine. Skozi ogled prve, pa druge in spet prve ter tretje … vedoč, da je črna bolj črna, če je zraven tudi bela. Tokrat sem torej razstavil fotografije, ki sem jih zares hotel deliti z gledalci. Potrudil sem se, da med njimi ni bilo fotografij z naslovnic Loškega utripa ali z razstav v prostorih občine Železniki in škofjeloške upravne enote. Kdaj ste prvič začutili čar fotografije? Belina Katera zvrst fotografije vas najbolj pritegne? Naravoslovna fotografija je poleg studijske segment, s katerim se rad ukvarjam predvsem zato, ker me potegne ven v naravo, tako da združim prijetno s koristnim. V studiu prižgeš in uravnaš luč, čas ni pomemben, pomembne so druge stvari. V naravi pa moraš biti v pravem trenutku na pravem mestu, dobesedno. Danes v naravi opazujem svetlobo in različne poti do nje. Poleg nje pa še motive, razmerja, priložnosti, trenutke in pripovedi. Ob tem se trudim narediti fotografijo tako kakor veliko drugih fotografov: drugače, z novo svetlobo, drugačnim pristopom, novo idejo, skratka drugačno, posebno, opazno, všečno. Se torej v naravo odpravljate načrtno ali se fotografija kljub vsemu zgodi spontano? Večinoma spontano, kot sem že omenil. Niti nisem tip fotografa, ki bi 'hodil čakat' določen trenutek, sončni zahod ali kaj podobnega. Izjema so fotografije za naslovnico Loškega utripa, ker skušam načrtno najti čim boljše motive, ki jih v tistem letnem času ponuja narava. Imate kakšno posebno fotografsko željo, ki jo želite uresničiti v prihodnosti? Imam, seveda (smeh). Ko mi bo dopuščal čas, želim narediti fotografsko pripoved kakšne stare, zapuščene hiše z njenimi detajli ter ujeti močne trenutke, ki jih skrivajo v sebi. Nina Drol Kapljice 36 Junij 2014 37 Junij 2014 S tovornjakom v Lizbono David Okršlar iz Puštala si je vedno želel oditi na potovanje s tovornjakom. Pravi, da zato, ker je takšen način potovanja nekaj popolnoma drugačnega od vožnje z letalom. V začetku maja je David svojo željo uresničil. Iz Ljubljane se je odpravil na okoli tri tisoč kilometrov dolgo pot v portugalsko prestolnico Lizbono, kjer je na študentski izmenjavi njegovo dekle Maja. David, najprej mi povejte, kje vse ste že potovali. Z Majo sva še kot gimnazijca prepotovala celo Anglijo. Najprej sva pet dni preživela v Londonu, nato pa z vlakom dva tedna potovala po deželi in stanovala v hostlih. To je bilo moje prvo daljše potovanje. Lani sva se skupaj odpravila v Toskano. Preko neke organizacije sva spoznala družino, ki se ukvarja z organskim kmetovanjem. Na njihovi kmetiji sva delala, v zameno za delo pa dobila zastonj prenočišče in hrano. To je bila super izkušnja. Do Toskane sva štopala, tako da sva za pot do tja porabila štiri dni. Lani, ko sem pavziral, sem tri mesece preživel pri teti v Londonu, kjer sem ji pomagal kot au pair – varoval in pazil sem njene otroke. Pred tremi leti sem bil z njeno družino na počitnicah na Barbadosu, letos pa sem šel z njimi v Dubaj. Kako to, da ste se na Portugalsko odpravili s tovornjakom? Vedno sem želel iti na pot s tovornjakom. Od kolegov sem slišal, da je to res prava izkušnja in da je to nekaj drugega, kot če sedeš na letalo. Začel sem klicati prevoznike in jim pisati, a mi nikjer niso odgovorili oziroma me niso hoteli vzeti s sabo. Nato sem prek mame spoznal šefa prevoznega podjetja iz Ljubljane in kasneje sem po dogovoru z voznikom lahko šel na pot. Imel sem srečo, saj je to eno redkih slovenskih pre- mora tudi počivati. Sedeti devet ur dnevno je naporno, ob prihodu v Lizbono me je zaradi tega bolel hrbet. Do Lizbone sem potoval štiri dni, nazaj celo dan več, ker je moral voznik razvažati po celi Portugalski. Šla sva od Lizbone do Porta, nato proti jugu in spet proti severu (smeh). S spancem na srečo nisem imel težav. Postelja v kabini je bila udobna, skoraj bolj kot doma (smeh). Ko spet prideš na površje, lahko opazuješ Sredozemsko morje in na stotine vetrnih elektrarn. Izmed vseh držav se najbolj vleče Španija, ki me je spominjala na Teksas, na puščavo. Ob meji med Francijo in Španijo je tudi veliko prostitutk, ki stojijo ena ob drugi na krožiščih, veliko je tudi prodajalcev drog. Za razliko od Španije se mi je Portugalska zdela lepša, saj je v notranjosti države veliko travnikov, ki so spomladi lepo zacveteli. Kako ste se razumeli z vozniki? Človeka, ki te nekam pelje, moraš sprejeti takšnega, kakršen je, saj si z njim štiriindvajset ur na dan. Pomembno je, da se mu prilagodiš, ker se on tebi ne more. Vozil sem se z dvema šoferjema, zelo dobro sem se razumel s tistim, ki me je peljal na Portugalsko. Oba voznika sta bila zelo prijazna, dala sta mi vse, kar sta imela v tovornjaku, od hrane do vode. Šoferji imajo radi, če si zgovoren in jih sprašuješ določene stvari. Všeč jim je, da imajo enkrat za spremembo na poti družbo, saj večino svojega življenja preživijo sami v tovornjakih. Jaz takšnega načina življenja ne bi zdržal niti eno leto, kaj šele celo življenje. Kako naporno je takšno potovanje? Vožnja ni tako neudobna, toda nastopijo trenutki, ko ne moreš najti najudobnejšega položaja za sedenje. Vsak šofer vozi od devet do deset ur na dan s premori na vsake štiri ure, devet ur Kako vam je bila všeč Lizbona? Preden sem šel na pot, nisem imel nobene posebne želje, da bi obiskal Lizbono, vendar danes nanjo gledam kot na zelo posebno in lepo obmorsko mesto. Lizbona ni David v obmorskem mestu Cascais. (Foto: osebni arhiv) voznih podjetij, v katerem vozijo na Portugalsko. Zaradi študijskih obveznosti nisem vedel, ali bom sploh lahko šel v Lizbono, tako da nisem mogel dva meseca prej rezervirati letalskih kart. Zanje bi zapravil od tristo do štiristo evrov, namesto tega sem za deset dni bivanja v Lizboni (s prenočiščem pri Maji) porabil okoli dvesto evrov. Pravite, da je to drugačen način potovanja od vožnje z letalom. Prednost takšnega potovanja je, da s sovoznikovega sedeža dobiš popolnoma nov pogled na pokrajino. Peljal sem se skozi Italijo, Francijo, Španijo in Portugalsko. Italija ima pusto in nizko pokrajino, jug Francije je prepreden s predori, skupaj naj bi jih bilo okoli tristo. Pogled na portugalsko prestolnico z gradu Sao Jorge. (Foto: osebni arhiv) 38 Junij 2014 velemesto, je za malenkost večja od Ljubljane, toda za razliko od naše prestolnice se v Lizboni vedno nekaj dogaja. Mesto je zgrajeno na sedmih gričih in kamorkoli greš, imaš občutek, da hodiš navzgor v klanec. Zelo sem se namučil, med hojo sem se vedno spotil (smeh). Tudi temperature so bile že zelo visoke. V začetku maja, ko smo imeli v Sloveniji bolj hladno vreme, je bilo v Lizboni 26 stopinj. Ste si v mestu ogledali kakšneznamenitosti? Prvi dan sva šla z Majo na grad Sao Jorge, ki ima več razglednih točk, s katerih lahko vidiš mesto z zalivom in dvema visečima mostovoma, ki spadata med največje v Evropi. Na griču nad mestom je kip Jezusa z razprtimi rokami, ki je zelo podoben Jezusovemu kipu iz Ria de Janeira, samo da je manjši. Obiskala sva arhitekturno zanimivo zasnovan akvarij Ocenario, ki ima za štiri olimpijske bazene velik osrednji akvarij z ribami iz vseh oceanov in svetovnih morij. Videla sva spomenik, posvečen Vascu da Gami in drugim pomorščakom. Šla sva v mesto Cascais, ki s palmami in majhnimi plažami močno spominja na naš Portorož. Plaže so bile polne obiskovalcev, ljudje so se že kopali. V tem kraju je veliko šol za učenje surfanja, ker je atlantska obala z visokimi valovi pravi raj za deskarje. Je Lizbona varno mesto ali moraš bolj paziti na svoje stvari? Lizbona je znana po tem, da lahko hitro ostaneš brez svojih stvari. Sam sem imel srečo, da nisem imel takšnih nevšečnosti. Ponoči ni najbolj pametno postopati po ulicah, sploh, če si sam. Če zaideš iz središča mesta, te lahko hitro oropajo. Večino Majinih prijateljic so okradli že vsaj enkrat. Roparji so dejavni tudi na postajališčih ob avtocestah. Voznika, s katerim sem se vozil nazaj v Ljubljano, so nekoč omamili s plinom in nato izpraznili njegov tovornjak. So cene v mestu visoke? Center mesta že od nekdaj slovi po visokih cenah, predvsem zaradi številnih turistov, a cene v primerjavi s slovenskimi niso pretirano višje. Če večerjaš v restavraciji, zapraviš od petnajst do dvajset evrov na osebo. Maja tako plačuje tristo evrov mesečno za sobo v središču prestolnice, kar je malenkost dražje kot v Ljubljani. Cene najemnin so tudi nižje, od dvesto Park Eduarda VII. v Lizboni obsega 26 hektarjev površine. (Foto: osebni arhiv) Tako je videti jug Francije s sedeža tovornjaka. (Foto: osebni arhiv) In še zadnje vprašanje. Je težko vzdrževati zvezo na daljavo? Z Majo nama to ne dela večjih težav, sploh ker obstajata skype in facebook. Maja ima na Portugalskem veliko dela, tako da ji nikoli ni dolgčas. Na izmenjavo je šla za en semester, vrača se konec julija, medtem pa mene čakajo moje študijske obveznosti in izpiti. Na do dvesto petdeset evrov, toda ona je vztrajala, da si želi sobo v središču mesta. Enosmerna vozovnica za metro, s katerim se po mestu prevaža večina prebivalcev, na primer stane 1,40 evra. Se da z domačini sporazumevati v angleščini? To je kar zahteven izziv. Od ljudi, ki delajo v restavracijah ali v barih, bi pričakoval, da bodo znali angleško, toda večina jih ne zna ali pa noče govoriti tujega jezika. Ljudje so sicer zelo ustrežljivi; če ne govorijo angleško, se znajdejo in ti vseeno poskušajo pomagati. Moraš se navaditi, da pri Portugalcih vse poteka malo bolj počasi in ležerno. Prebivalci Lizbone so tudi strastni nogometni privrženci. V času mojega obiska so se začeli zadnji krogi portugalske nogometne lige in tekme so Portugalci množično spremljali tudi preko velikih zaslonov v mestnih parkih. Študira v Lizboni veliko tujih študentov? To študijsko leto jih je zelo veliko in z njimi se da za razliko od domačinov pogovarjati v angleščini. Zvečer se mladi zbirajo in spoznavajo v četrti Bairro Alto (Portugalci ji pravijo Visoka četrt), kjer je veliko nočnih barov in klubov. Ko sem se pogovarjal s Slovenci, ki so na izmenjavah na Portugalskem, so mi rekli, da je na portugalskih univerzah popolnoma drugačen nivo zahtevnosti kot na ljubljanski univerzi. Nekateri so zahtevnost študija na Portugalskem primerjali celo z nivojem slovenske osnovne šole. 39 to izkušnjo gledava kot na nekaj, kar je dobro za oba. Tudi sam sem zdaj navdušen nad študentskimi izmenjavami. Preden sem šel na Portugalsko, nisem imel posebne želje za študij v tujini. Če bi dobil priložnost, bi rad šel na izmenjavo na Dansko ali v katero izmed drugih skandinavskih držav. Luka Mlakar Junij 2014 Pomladni koncert Tudi letos je Gimnazija Škofja Loka v začetku maja pripravila tradicionalni pomladni koncert. Tokrat je bila rdeča nit popularna glasba dvajsetega stoletja. Na odru se je zvrstilo več kot sto mladih glasbenikov. Zakaj ravno pomladni koncert, je povedala organizatorka Ana Prevc Megušar: »Prvič zato, ker je čas tak, pomlad je v največjem razcvetu, in drugič, ker je na odru vse cvetelo od mladostne energije okrog stotih mladih glasbenikov, in pa še zato, ker ta koncert lahko razumemo kot koncert, ki prav zaradi mladostne energije lahko tudi pomlajuje. Na koncertu sta nastopila Mešani pevski zbor Gimnazije Škofja Loka in simfonični orkester Cresendo, ki ga sestavljajo zdajšnji in prejšnji gimnazijci, nekaj pa je tudi zunanjih inštrumentalistov. V goste smo povabili Mešani pevski zbor Gimnazije Himmelev iz Danske. Mislim, da se premalo zavedamo, kako pomembne so za mlade takšne dejavnosti, kjer pod kvalitetnim vodstvom razvijajo svoje glasbene sposobnosti in hkrati kvalitetno preživljajo svoj prosti čas ter razvijajo socialne in številne druge kompetence.« Zborovodja zbora in dirigent orkestra ter študent Akademije za glasbo Žiga Kert je bil zelo vesel, Zborovodja Žiga Kert je z gimnazijskim zborom zapel udarno afriško ljudsko pesem Yakanaka Vhangeri. saj sta bila oba koncerta razprodana. »Naj povem, da smo v istem dnevu imeli tudi koncert za dijake, torej tri koncerte, kar je bilo za izvajalce še posebej naporno. Uresničili smo naš projekt in ga izvedli s polno energijo, z veliko truda in vaj ter na koncu razveselili naše občinstvo. Vesel sem, da je v Škofji Loki še vedno toliko mladih, ki jih glasba zanima. Če bo tako ostalo, bo Škofja Loka še dolgo časa živela in ustvarjala v glasbi. Ob tem bi se rad zahvalil predsedniku Glasbenega društva Crescendo Andreju Mlinarju, odboru društva, organizatorki koncerta Ani Prevc Megušar, ravnatelju gimnazije Jožetu Bogataju, mentoricama vseh solistov na koncertu mag. Francki Šenk in Saški Kolarič ter Občini Škofja Loka. Sicer pa mešani pevski zbor gimnazije deluje že šesto leto in ga sestavlja čez petdeset pevk in pevcev. Pevski zbor je do sezone 2013/2014 pel pod vodstvom Ane Prevc Megušar, v letošnji sezoni pa je dirigentsko palico predala meni. Zbor je v letu 2008 doletela čast, da smo peli v Slovenski filharmoniji na podelitvi zlatih priznanj MEPI v prisotnosti angleške kraljice. V letu 2009 smo bili močno zaposleni s Škofjeloškim pasijonom. Vsako leto z velikim užitkom pripravljamo božični in letni koncert. V zadnjem letu v sodelovanju s simfoničnim orkestrom Crescendo gostimo naše prijatelje pevce iz tržaške gimnazije in iz gimnazije v Spittalu, pri katerih redno gostujemo. V letu 2012 smo bili na Danskem. Lani smo kot predstavniki škofjeloškega območja nastopili na gorenjskih Sozvočenjih – koncertu izbranih zborov s tematskim programom, letos pa smo sodelovali na koncertu Mance Izmajlove v Sokolskem domu in skupaj z Vladom Kreslinom zapeli v Kinu Sora. Pevci pravijo, da se jim res dogaja.« Barbara Tušek Na Teku štirih mostov bo spet pestro V soboto, 14. junija 2014, bo na Mestnem trgu in škofjeloških ulicah športno-tekaški živžav dosegel vrhunec. Na tretji celodnevni prireditvi Tek štirih mostov bo skoraj dva tisoč udeležencev in več kot pet tisoč navijačev, obiskovalcev in turistov. Začelo se bo že pred deseto uro dopoldne, saj bo Športna zveza Škofja Loka začela s podeljevanjem priznanj mladim športnikom in njihovim mentorjem. Med podelitvijo bodo na Mestnem trgu tekli vrtčevski otroci, ki jih na cilju čakajo majice, sladoled in palačinke. Popoldne ob 15. uri se bo odprla športna tržnica, ki bo postregla z različno ponudbo športne opreme in storitev, na voljo pa bo tudi brezplačna masaža. Ob 17. uri se bo začel spremljevalni program z navijaškimi in gimnastičnimi skupinami, ob 18.30 pa šolski teki, ki trajajo do 20.30. Glavni dogodek večera bo nočni desetkilometrski tek po mestnih ulicah z začetkom ob 21.30, ki ga bo ozaljšal tudi nastop škofjeloškega Mestnega pihalnega orkestra. Organizatorji prosijo Ločane in udeležence v prometu za razumevanje, saj bodo v soboto med 20. in 23. uro delne in popolne zapore cest na več odsekih v mestu. To je večer za šport, zabavo in druženje. Ob tem bi vas radi povabili na prav posebno druženje. Tudi če ne tečete, bodite del dogodka. Povabite prijatelje in znance, sosede in sorodnike ter zunaj preživite skupen večer ob spodbujanju tekmovalk in tekmovalcev, ki jim boste tako polepšali prireditev. Organizatorji si želijo, da bi jih ob celotni progi pozdravila domača in razigrana Loka, polna vrtnih zabav z žarom, olepšana z zastavami in napisi spodbude. Veseli bodo, če boste prav vi in vaši sosedje tisti, ki boste to naredili. Tek 2013 (Foto: Tomaž Lunder) Po zaključenem teku pa vas organizatorji vabijo na skupno druženje na Mestni trg, kjer se bo športno-zabavna prireditev Tek štirih mostov nadaljevala do zgodnjih jutranjih ur. Igor Drakulič 40 Informacije o Teku štirih mostov so objavljene na spletni strani: www.tekstirihmostov.si. Junij 2014 Moj eko vrt Projekt Moj eko vrt, pridelovanje ekološke hrane na njivah in vrtovih, ki je trajal skoraj dve leti, se junija zaključuje s srečanjem in piknikom na turistični kmetiji Podmlačan na Jarčjem Brdu. Vajeti projekta je držala Lokalna akcijska skupina Loškega pogorja (LAS), ki je skupaj s partnerji Kmetijsko-gozdarsko zadrugo Škofja Loka, KGZS Zavodom Kranj in občinami Gorenja vas-Poljane, Škofja Loka, Železniki ter Žiri pridobila sredstva Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja, del pa je bil financiran tudi z nacionalnimi sredstvi in sredstvi partnerjev. Kot je dejala Samra Šečerović iz LAS Loškega pogorja, so se projekta lotili zato, ker so v okolju zaznali potrebo po tej tematiki. »Želeli smo spodbujati in ozaveščati pridelovalce hrane (tako samooskrbne kot tržne), da bi hrano pridelovali na sonaravni (ekološki) način, s tem pa bi doprinesli k ohranjanju biotske raznovrstnosti in kulturne krajine. Vrtičkarje in kmete smo hoteli spodbuditi k večji pridelavi sadja in zelenjave ter k čim bolj ekološki pridelavi. Želimo jih spodbuditi, da doma pridelajo več sadja in zelenjave, da s tem poskrbijo za svojo samooskrbo, hkrati pa, da bi ta pridelava potekala po čim bolj naravnih metodah. Obenem smo želeli povečati osveščenost potrošnikov na tem področju – tako odraslih kot otrok –, da bodo znali na trgu izbrati ekološko hrano. Med projektom je prišlo do prve ponudbe ekoloških zabojčkov različnega sadja oz. zelenjave, ki so bile nekajkrat na voljo v določenih kotičkih zadruge. Trenutno sicer ponudba ekoloških zabojčkov ni v redni ponudbi Loške zadruge.« V okviru projekta so pripravili skupaj več kot sto predavanj in izobraževanj v vseh štirih občinah. »Precej velik interes je bil s strani vrtičkarjev, manjši s strani kmetov. Skupaj se je vseh izobraževanj, ki smo jih organizirali med projektom, udeležilo čez tisoč ljudi. Vrtičkarji in kmetje so imeli možnost izvedeti več o ekološki pridelavi sadja in zelenjave s strani različnih strokovnjakov. Najbolj obiskana so bila izobraževanja, ki so bila organizirana po občinah v prvi fazi projekta. Teme so bile različne, pokrili pa smo vse, ki se dotikajo pridelave sadja in zelenjave, spravila in shranjevanja pridelkov, priprave vrta na zimo, pridelave semen, mešanih posevkov, kolobarjenja, kompostiranja, reševanja problemov s škodljivci, obrezovanja sadnega drevja, ekološkega varstva sadnega drevja ipd. Sledila so permakulturna izobraževanja, ki jih je vodila Jožica Fabjan, permakulturna učiteljica, in biodinamična izobraževanja, ki sta jih vodila Meta Vrhunc, ustanoviteljica prve Ajde v Sloveniji, in Slavko Turšič. Od izobraževanj za kmete lahko kot najbolj obiskano omenim predavanje Hanzeja Stickerja iz Avstrije na temo minimalne obdelave tal, ki se ga je udeležilo več kot osemdeset udeležencev. Pripravili so tudi predavanja za potrošnike, za vrtčevske otroke in šolarje ter njihove starše, s predavanjem o javnem naročanju pa smo želeli šolam in vrtcem približati postopke za naročanje ekološko pridelane hrane.« Kmetje so si ogledali ekološke kmetije na dveh ekskurzijah. Obiskali so ekološko kmetijo v Beli Krajini in na Štajerskem. Kot je še dodala Samra Šečerovič, so konec maja obiskali kmetijo Matjaža Najbolj obiskano predavanje na temo minimalne obdelave tal, predavanje Hanzeja Stickerja iz Avstrije (Foto: LAS Loškega pogorja) Turinka v Jareninskem dolu, izletniško kmetijo Uranjek v Framu pri Planici, ekološko vrtnarijo Botanika v Petrovčah in ekološko kmetijo Pšaker v Podvrhu v bližini Braslovškega jezera. Ekskurzije so se udeležili kmetje, med njimi tudi tisti, ki so že ekološki, in vrtičkarji. Z junijem in z izdelavo brošure, v kateri bodo predstavljene ekološke Zadnja ekskurzija pri Matjažu Turinku – na ogledu ekološke kmetije Turinek (Foto: LAS Loškega pogorja) 41 kmetije na Škofjeloškem, tako projekt zaključujemo. Glavni namen smo dosegli, vse zastavljene cilje smo izpolnili, nadaljevati pa bo treba s spodbujanjem ekološke pridelave s strani kmetov.« Barbara Tušek Junij 2014 Prireditve v juniju nedelja, 9.00 1. 6. ponedeljek, 2. 6. torek, 3. 6. 18.00–20.00 17.00–21.00 Predavanja Energija jutri z možnostjo individualnega svetovanja Upravna enota Škofja Loka – mala in velika sejna soba Naših deset let: prireditev ob 10. obletnici delovanja šole OŠ Škofja Loka – Mesto (enota Novi svet) nedelja, 15. 6. Atelje Clobb 17.00–19.00 Gledališka delavnica Martinova hiša, Mestni trg 26 8.00–12.00 Tržnica kmetijskih pridelkov in izdelkov pred Zadružnim domom 9.30–11.00 Delavnica za otroke: Izdelovanje ogrlic Mladinski oddelek knjižnice Škofja Loka 10.00 Tek štirih mostov Mestni trg in ulice Škofje Loke 20.00 Uršula Ramoveš in Fantje z Jazbecove grape Dvorana Ivana Groharja, Sorica 9.00–13.00 LUFt – Loški umetniški festival Mestni trg 10.00 LUFt – eko delavnica za otroke Mestni trg 11.00 LUFt – otroška plesna delavnica s Piko in Poko Mestni trg 12.00 11. srečanje harmonikarjev Slemene na Gorenjih Brdih Risarske delavnice Atelje Clobb Slavnostni dogodek za otroke, ki se poslavljajo od vrtca in odhajajo jeseni v šolo (gostuje Vrtec Škofja Loka) Loški oder Škofja Loka Energetsko-svetovalna pisarna: brezplačno individualno svetovanje Kidričeva cesta 1a, Škofja Loka 19.30 Koncert ob prelomnici: Tina Poljanšek, orgle in Žiga Ravnihar, bariton župnijska cerkev sv. Janeza Krstnika 20.00 Odprtje razstave Veliki format Galerija na Loškem gradu Ekološka tržnica Škofja Loka Mestni trg 2Cellos pod zvezdami amfiteater Loškega gradu Dan odprtih vrat: Predstavitev 'od zunaj in od znotraj' sto let starih in obnovljenih Milavčevih orgel v Žireh župnijska cerkev sv. Martina 17.00–19.00 Brezplačne otroške delavnice Atelje Clobb 18.00 Delavnica izdelave dražgoških kruhkov za odrasle Galerija Muzeja Železniki 13.00 Gostujoča razstava fotografij Douzelage: združenja 27 evropskih partnerskih mest (na ogled do 26. 6. 2014) Sokolski dom, vhodna dvorana Brezplačne otroške delavnice Atelje Clobb 65 let Filatelističnega društva Lovro Košir in 60 let košarke v Škofji Loki (razstava na ogled do 16. 7. 2014) Sokolski dom 8.00–12.00 Tržnica kmetijskih pridelkov in izdelkov Trg Ivana Regna 8.00–12.00 Tržnica kmetijskih pridelkov in izdelkov pri BC Mercator Zaključno srečanje projekta Moj eko vrt s piknikom Turistična kmetija Podmlačan, Jarčje Brdo 2 sreda, 10.00 Vodenje po utrdbi na Golem vrhu utrdba na Golem vrhu 19. 6. 12.00 Odprtje Razstave rezbarij Petre Plestenjak Podlogar ob 40-letnici njenega ustvarjanja Rokodelski center DUO Škofja Loka, Mestni trg 34 17.00 Likovno-glasbeno popoldne v Sorici Groharjeva hiša, Sorica 19.30 Odprtje razstave likovnih del Staneta Berčiča Dvorana Ivana Groharja, Sorica 21. 6. – 30. 6. 17.00–21.00 Bralnica na vrtu Sokolskega doma (v primeru dežja odpade) vrt Sokolskega doma 20.00 VI. Mednarodni cikel koncertov – ORGLE &: Veronika Celarc, orgle & Jasna Komar, rog Kapela Jezusovih blagrov v Papirnici sobota, Koncert pod Homanovo lipo: Jazz je kul band in učitelji Glasbene šole Škofja Loka Kavarna Homan Dan odprtih vrat: Predstavitev 'od zunaj in od znotraj' sto let starih in obnovljenih Milavčevih orgel v Žireh župnijska cerkev sv. Martina 20.00 9.00, 10.30, 12.00, 15.00, 16.30 in 18.00 10.00–12.00 Ribiški dom na Rudnem Risarske delavnice Atelje Clobb Dan odprtih vrat v Ribiškem domu ob dnevu slovenskih ribičev Historial Škofja Loka 2014 – festival zgodovine Mestni trg, Škofja Loka Razstava stare dokumentarne fotografije Blaža Dolenca: Fotografije skozi čas Galerija Muzeja Železniki 20.00–23.00 Noč muzejev: prost vstop v Muzej Železniki Muzej Železniki 21.00 Noč muzejev: predvajanje dokumentarnih filmov Izdelava čebra in Strojenje kož Muzej Železniki 17.00–19.00 18.00 18.00–20.00 16.00–17.30 Energetsko-svetovalna pisarna: brezplačno individualno svetovanje Kidričeva cesta 1a, Škofja Loka sreda, 16.00–19.00 Ekološka tržnica Škofja Loka Mestni trg Predstavitev jubilejne številke Loških razgledov 60/2013 Sokolski dom 16. Moto zbor MK Sairach Pustotnik 13. 6. – 15. 6. 19.00 ponedeljek, 16. 6. torek, 17. 6. torek, 11. 6. 14. 6. Brezplačne otroške delavnice Mestni trg 9.00 10. 6. sobota, 17.00–19.00 Ekološka tržnica Škofja Loka 5. 6. 9. 6. 13. 6. - Sokolski dom, preddverje četrtek, ponedeljek, petek, Gostujoča razstava fotografij Mesta in kultura (na ogled do 22. 6. 2014) 16.00–19.00 7. 6. Atelje Clobb Kidričeva cesta 1a, Škofja Loka 4. 6. sobota, Risarske delavnice Energetsko-svetovalna pisarna: brezplačno individualno svetovanje sreda, 6. 6. zbirno mesto pri kmetiji pri Jakuc, Srednja vas 2 16.00–17.30 18.00 petek, Pohod po čebelarski poti mimo sv. Urbana in srečanje harmonikarjev čebelarjev 18.00–20.00 9.30 16.00–17.30 18. 6. četrtek, petek, 20. 6. 21. 6. 16.00–19.00 20.30 16.00 in 17.30 18.00 42 Junij 2014 nedelja, 22. 6. 10.30 Odprtje slikarske razstave v Nemčiji živečega Žirovca Staneta Gluhodeda (na ogled do 29. 6. 2014) Galerija v zvoniku Dan odprtih vrat: predstavitev 'od zunaj in od znotraj' sto let starih in obnovljenih Milavčevih orgel v Žireh župnijska cerkev sv. Martina Risarske delavnice Atelje Clobb Dan državnosti: kulturni program s podelitvijo priznanj in kresovanjem ob lipi samostojnosti v parku sredi Poljan park v Poljanah (v primeru dežja v dvorani kulturnega doma) Energetsko-svetovalna pisarna: brezplačno individualno svetovanje Kidričeva cesta 1a, Škofja Loka Dan državnosti: prireditev s kulturnim programom Trg Ivana Regna 20.00 Občinska prireditev s kulturnim programom na predvečer dneva državnosti Plac pred cerkvijo sv. Antona, Železniki 20.00 Koncert pod zvezdnatim nebom: Marko Hatlak solo, harmonika in glas atrij Starološkega gradu v Stari Loki ( v primeru dežja v Jurijevi dvorani v Stari loki) Koncert na predvečer občinskega in državnega praznika: Moški pevski zbor Alpina Žiri Cerkev sv. Ane, Ledinica pri Žireh 23. tradicionalni pohod na Ratitovec na dan državnosti Zali Log–Ratitovec Dan državnosti: pohod izpred farne cerkve v Poljanah k poljanskim podružnicam izpred farne cerkve v Poljanah Dan državnosti: kolesarjenje iz središča Poljan do vseh podružničnih cerkva poljanske fare iz središča Poljan 11.00, 15.00, 16.30 in 18.00 ponedeljek, 23. 6. torek, 24. 6. 18.00–20.00 20.00 16.00–17.30 20.00 20.30 sreda, 25. 6. 6.00–14.00 6.00 8.00 četrtek, 20.00 26. 6. Odprtje razstave likovnih del Pavleta Bozovičarja Galerija Ivana Groharja Žirovska noč: gledališka predstava parkirišče Alpine 40 let Gobarskega društva Škofja Loka: kulturna prireditev ob jubileju društva s podelitvijo plaket in priznanj Restavracija Slo-rest, Dijaški dom na Podnu, Podlubnik 1a Brezplačne otroške delavnice Atelje Clobb 19.00 Predavanje fotografa Aleksandra Čufarja: Kako fotografirati ljudi, 2. del Galerija Muzeja Železniki 19.00 Gostujoča razstava iz pobratene belgijske občine Maasmechelen (na ogled do 16. 7. 2014) Sokolski dom, vhodna dvorana Srečanje vasi Selo–Sele–Sela Športni park Rovn ŠvicBol: turnir v floorballu za člane igrišče pri OŠ Poljane 10.00 Ovčarski piknik na Soriški planini Litostrojska koča na Soriški planini 19.30 Slavnostna akademija ob občinskem prazniku Loški grad (v primeru slabega vremena v Sokolskem domu) ŠvicBol: turnir v floorballu za U-15 igrišče pri OŠ Poljane Pohod v Groharjeve Geblarje začetek pred Groharjevo hišo v Sorici Risarske delavnice Atelje Clobb Kiparska delavnica za osnovnošolce Litostrojska koča na Soriški planini petek, 27. 6. 17.00 17.00–19.00 sobota, 28. 6. 9.00 nedelja, 9.00 29. 6. 14.30 ponedeljek, 30. 6. 18.00–20.00 30. 6. – 4. 7. Dvignjene gredice www.gredice.si 43 Junij 2014 Kateri način ogrevanja izbrati za vaš dom? Sodobno ogrevanje se v veliki meri razlikuje od ogrevanja naših domov v preteklosti. Viri energije za ogrevanje so različni. V preteklosti je v naših domovih prednjačila uporaba tekočih fosilnih goriv, v mestnem okolju pa tudi zemeljski plin ali oskrba stavb s toploto preko daljinskih sistemov. Glede na trende rabe fosilnih goriv ter njihove cene, pa je pri novogradnjah in prenovi stavb v zadnjih letih v porastu uporaba obnovljivih virov energije – toplote okolice (zrak, zemlja, voda) s toplotnimi črpalkami, energije sonca s solarnimi sistemi ter lesne biomase s sodobnimi ogrevalnimi napravami. Stare in tehnološko zastarele visokotemperaturne plinske kotle nadomeščajo kondenzacijski kotli, ki dosegajo visoke izkoristke delovanja. Toplotne črpalke predstavljajo eno od pomembnejših tehnologij za toplotno oskrbo stavb. Z razvoj. Sodobni kotli na lesno biomaso dosegajo visoke izkoristke, predvsem pa zagotavljajo udobje, saj je ogrevanje na ta način postalo tako enostavno, da ga je moč primerjati s kotli na plin ali kurilno olje. S kotli na lesno biomaso se ogrevajo predvsem na obrobju mest ter podeželju, kjer je tudi razpoloženost lesa večja. Obenem ogrevanje na tovrstni način pomeni tudi neko varnost in neobčutljivost na krizne razmere. Ob poplavi ponudnikov ogrevalne tehnike in široki možnosti različnih vrst ogrevanja verjamemo, da odločitev o izbiri ogrevanja vašega doma ni enostavna. Pomembni dejavniki pri izbiri so prav gotovo tudi energijska učinkovitost stavbe, ki je pogojena s toplotno zaščito, načinom prezračevanja in uporabo. Torej nov ali saniran sistem ogrevanja mora biti usklajen s potrebami hiše in njenimi toplotnimi karakteristikami. različnimi izvedbami tovrstnih naprav na energijsko učinkovit in stroškovno prijazen način pridobivamo koristno toploto za ogrevanje prostorov in pripravo tople sanitarne vode. Glede na potrebe stavb, lahko toplotne črpalke tudi pasivno ali aktivno hladijo prostore. Ogrevanje s toplotnimi črpalkami je izredno komfortno, njihova uporaba je varna in preprosta, kotlovnica pa ostaja čista - brez vonja, prahu in umazanije. Energija sonca se izkorišča s pomočjo sprejemnikov sončne energije. Pridobljena toplota služi ogrevanju tople sanitarne vode in pri dobro izoliranih hišah pa tudi podpori ogrevanju prostorov. Vsekakor priporočamo objektom, ki imajo sončno lego. Les je obnovljiv in domač vir energije. Razvoj kurilnih naprav na lesno biomaso je izredno napredoval in doživel velik tehnični 44 Vsekakor pred odločitvijo svetujemo posvet s strokovnjakom. V družinskem podjetju za izvajanje strojnih instalacij s 50 letno tradicijo, Inštalacije Oton Derlink, močno priporočajo ogled objekta. Le tako je mogoče realno oceniti obstoječe stanje ter v skladu s pričakovanji in načinom življenja domačih, svetovati najbolj ustrezno rešitev ogrevanja. Danes nadaljuje pot družinske obrti že tretja generacija Derlinkovih. Sledijo novim tehnologijam in vgrajujejo le kakovostne in preverjene ogrevalne naprave in materiale. Kakovostna izvedba in vgradnja vrhunskih naprav priznanih evropskih proizvajalcev kot so Stiebel Eltron, Windhager, De Dietrich, DL Radiators pomeni minimalno vzdrževanje ogrevalnih sistemov ter zadovoljstvo strank in dobre reference podjetju. Junij 2014 BMW Avto Aktiv www.avto-aktiv.si Užitek v vožnji 13 AVTO AKTIV KRANJ. 0CJĉÍJUFOBTW,SBOKVOBVMJDJ.JSLB7BEOPWBBQPLMJÍJUFOB ĉUFWJMLPBMJOBNQJĉJUFOBCNX!BWUPBLUJWTJ 100#-"ĈÌ&/*53(07&$#.8 9 2 6 12 11 4 7 3 5 1 8 10 1. nagrada vikend vožnja z BMW 2. nagrada bon za life style izdelke v vrednosti 50 EUR 3. nagrada bon za life style izdelke v vrednosti 30 EUR 14 1 2 3 4 10 11 12 13 Pošiljite geslo 6. 2014) Pošiljite geslo(do na:20. Avto Aktivna: Kranj, Ulica Mirka Vadnova 2a, Avto Aktiv Ulica Mirka Vadnova 2a,4000 Kranj, 4000 Kranj,Kranj, s pripisom Nagradna Križanka. s pripisom Nagradna Križanka. 45 5 14 6 7 8 9 Junij 2014 Semenj bil je živ / Mestni trg / 9.00 – 20.00 Kulinarična ponudba / Mestni trg / 9.00 – 20.00 Promenada meščanov v historičnih oblačilih Mestni trg / 10.00 Osrednji dogodek – dramska igra: »Kamniti most« Mestni trg / 11.00 in 18.00 Nastopi glasbenih in plesnih skupin ter vitezov iz Freisinga, rokodelske delavnice v Centru DUO Mestni trg / 10.00 – 18.00 Rokodelnice in igrarije za otroke Prostor pod Loškim gradom / 10.00 – 19.00 Pravljice za otroke Vrt Občine Škofja Loka / 10.00, 11.30 in 17.30 Jahanje konj / Hrib pod Loškim gradom / 10.00 – 17.00 Brezplačen ogled Kapucinske knjižnice / 13.00 – 14.00 Brezplačen ogled Nacetove hiše z ustvarjalnimi delavnicami in igrarijo / Puštal / 15.00 – 17.00 Informacije o prireditvi: Turizem Škofja Loka, 04 517 06 00 www.skofja-loka.com, www.historial.si Ugodnejši obisk Loškega muzeja / 10.00 – 17.00 GENERALNI POKROVITELJ: ZLATI POKROVITELJI: Otvoritev Bralnice na prostem Vrt Sokolskega doma / 17.00 – 21.00 SREBRNI POKROVITELJI: Večerni koncert s pevci Glasbene šole Škofja Loka Sokolski dom / 20.00 46 Prost vstop. Program prireditve Historial Škofja Loka 2014 bo izpeljan v vsakem vremenu. 21. junij 2014 9.00 - 21.00 Festival zgodovine Junij 2014 47 Junij 2014 48 Junij 2014 49 Junij 2014 50 Junij 2014 BMW Avto Aktiv bmwpriloznost.si Užitek v vožnji POIŠČITE SVOJO BMW PRILOŽNOST. AVTO AKTIV KRANJ. Obiščite nas v Kranju, na ulici Mirka Vadnova 2a, pokličite na številko 04 28 11 400 ali nam pišite na [email protected]. Celotno ponudbo vozil BMW si lahko ogledate na našem spletnem mestu www.bmwpriloznost.si. WWW.BMWPRILOZNOST.SI BMW 316d Limuzina za 27.900,00 € BMW 318d Limuzina za 24.900,00 € BMW 318d Touring (Sport Line) za 32.900,00 € BMW 320d Touring za 29.900,00 € BMW 320d xDrive Touring (M paket) za 43.900,00 € BMW 520d Limuzina (M paket) za 43.900,00 € BMW 520d Touring (M paket) za 46.890,00 € BMW X1 xDrive18d za 26.900,00 € BMW X3 xDrive20d za 43.900,00 € letnik 2013, 5.000 km, 24 mesečno jamstvo letnik 2012, 23.100 km, 24 mesečno jamstvo letnik 2013, 9.800 km, 24 mesečno jamstvo letnik 2012, 24.000 km, 24 mesečno jamstvo letnik 2014, 3.500 km, 24 mesečno jamstvo letnik 2013, 10.500 km, 24 mesečno jamstvo letnik 2013, 14.000 km, 24 mesečno jamstvo letnik 2013, 6.000 km, 24 mesečno jamstvo letnik 2013, 20.000 km, 24 mesečno jamstvo Kombinirana poraba goriva: 4,3 - 5,8 l/100 km. Emisije CO2: 114 - 146 g/km. Emisijska stopnja: Euro5 ali Euro6 (odvisno od motorja). Emisije NOx: 0,0075 – 0,1697 g/km. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov. 51
© Copyright 2024