1. No category

Junij 2014
2
Junij 2014
3
Junij 2014
4
Junij 2014
Loški utrip - glasilo, ki izhaja
na območju občin:
Škofja Loka, Železniki,
Gorenja vas-Poljane, Žiri,
delno Kranj.
Izhaja od avgusta 1996.
Kazalo
6
Strategija naj bo bolj ambiciozna
7
Kam in kako z odpadki, ki so nastali pri gradnji?
8
Pogovor z županom občine Škofja Loka, mag. Mihom Ješetom
12
Izboljšali preiskanost kaznivih dejanj
13
Pazljivo pri velikosti gradbenih parcel
14
(Ne)ohranjanje spomeniških vrednot
16
Povezovanje in prodiranje v tujino
Elektronski naslov uredništva:
[email protected]
Najavo kulturnih prireditev sprejemamo do 25. v mesecu. Prispevkov
in fotografij ne vračamo, če to ni
izrecno naročeno!
Dig. fot.: H. M. in A. D.
18
Osvobodilna fronta (OF) današnjega časa
19
Parada učenja
20
(O)živimo Staro Loko
Oblikovanje oglasov:
DECOP d.o.o., Železniki (510-16-20)
Vsi reklamni oglasi so avtorsko
delo izdajatelja, zato se objavljanje
enakih oglasov v drugih medijih
(delno ali v celoti) zaračuna po
ceniku DOS-a!
22
Žirovske novice
23
Novice iz občine Gorenja vas-Poljane
24
»Ni nas strah prihodnosti«
25
Program letošnjega Historiala že pripravljen
26
Osebne zgodbe skozi fotografski objektiv
27
Vez med preteklostjo in sodobnostjo
28
Po poteh starološkega romarja
29
Jutranja telovadba pred taborniškim domom
30
Za spominek in za peko
31
Glas o LUFt-u segel že daleč
32
Športnica z metlo in kamni
34
Izdelava čebra in 'šinkelnov'
36
Fotografske pripovedi
38
S tovornjakom v Lizbono
42
Prireditve v juniju
Naklada: 13.700 izvodov.
Izhaja mesečno, gospodinjstva ga
prejemajo brezplačno.
Glavni in odgovorni urednik:
Franci Bogataj
Naslov uredništva:
p. p. 129, 4220 Škofja Loka
tel: 04/51-55-880,
faks: 04/51-55-888
Izdaja:
FREISING, d. o. o., Mestni trg 20,
4220 Škofja Loka
Uredništvo
Franci Bogataj,
glavni in odgovorni urednik
[email protected]
Klavdija Škrbo
Karabegović,
novinarka
Barbara Tušek,
novinarka
Katja Štucin,
novinarka
Luka Mlakar,
novinar
Klavdija Rupar, Kristina Strnad,
novinarka
lektorica
Žiga Jeraša, vodja
oglasnega trženja
041/233-350
[email protected]
5
Junij 2014
32. redna seja občinskega sveta občine Škofja Loka
Strategija naj bo bolj ambiciozna
O strategiji razvoja občine Škofja Loka 2025 + – V prvem branju sprejeli odlok o programu opremljanja stavbnih
zemljišč in merilih za odmero komunalnega prispevka – Katere so strateške kapitalske naložbe občine?
Med pobudami in vprašanji je svetnike med drugim zanimalo, zakaj
so nekatera občinska stanovanja
prazna; zakaj so prekinjena dela
na področju vodooskrbe v Zmincu;
kako je z izgradnjo južne dovozne
ceste v industrijski coni na Trati;
kako kaže odpravi delne cestne
zapore v Mednem; posredovali so
skrb prebivalcev Godešiča in Reteč,
ki se zaradi gradnje na brežini Sore
čutijo ogrožene itd. Svetnik Anton
Peršin (SDS) je predlagal, naj na
naslednjo sejo uvrstijo točko o gradnji naselja v Žolščah. Župan mag.
Miha Ješe je sicer dejal, da zadeva
še ni zrela za obravnavo na občinskem svetu, a so svetniki podprli
uvrstitev predvsem iz razloga, naj
se razčistijo nejasnosti in ugotovi,
ki ni niti malo prijetna, saj po žepu
udari občane, kot je bilo slišati na
seji. Občinski svet je v nadaljevanju sprejel sklep, da so družbe, ki
predstavljajo strateške kapitalske
naložbe občine in preko katerih se
uresničuje občinski (javni) interes,
Razvojna agencija Sora, Radio Sora,
Kino Sora in STC Stari vrh. V njih
se kapitalski delež občine lahko
povečuje, vendar ne brez potrditve
občinskega sveta. V kapitalskih naložbah, ki niso strateške in v javnem
interesu škofjeloške občine, pa se
deleži občine ne povečujejo.
Poročilo družbe STC Stari vrh za
leto 2013 in sezono 2013/2014 je
predstavil direktor Pavle Logar, ki,
žal, ni mogel posredovati lepih številk. Sezona je bila slaba, Stari vrh je
kdo oz. kaj zavira gradnjo.
Direktor Razvojne agencije Sora
Rok Šimenc in pripravljavka dokumenta mag. Slavka Zupan sta
natančneje predstavila Strategijo razvoja občine do leta 2025 +. Svetniki
so bili enotni, da bi strategija morala
biti še bolj ambiciozna, predvsem
na področju turizma (cilj naj bo več
postelj) in gospodarstva (750 novih
delovnih mest je absolutno premalo) ipd., a na koncu so strategijo
v prvem branju soglasno sprejeli.
V prvem branju so soglasno
sprejeli tudi odlok o programu
opremljanja stavbnih zemljišč in
merilih za odmero komunalnega
prispevka. Dogovorili so se, da
bodo pred drugim branjem imeli
še neformalno srečanje na to temo,
zaradi slabih vremenskih pogojev
delil usodo večine drugih slovenskih
smučišč, imeli so dvainpetdeset smučarskih dni in podpovprečno število
obiskovalcev. Kljub vsem težavam
pa določeni pokazatelji ohranjajo
optimizem. Med te sodijo relativno
dober izkupiček od prodaje glede na
število obiskovalcev, s tem povezan
dvig povprečne cene prodane vozovnice, redno odplačevanje obveznosti ter spoštovanje dogovorov ob
trenutno še trdni podpori družbenikov glede nadaljnje dokapitalizacije
podjetja. Svetniki so – kot že večkrat
do zdaj – predlagali, da bi bilo treba
razmisliti še o drugih projektih, zaradi
katerih bi obiskovalce na Stari vrh
pritegnili tudi izven zimske sezone.
Klavdija Škrbo Karabegović
Ekološki in varni koraki
V okviru akcije oziroma gibanja 'Loško je ekološko' so v začetku maja predstavili nov mestni avtobus, ki izpolnjuje
najvišje predpisane ekološke standarde. Z njim smo se popeljali do železniške postaje na Trati, kjer smo si na
terenu ogledali tudi tamkajšnjo novo ureditev, s katero so poskrbeli predvsem za varnost pešcev in kolesarjev.
Naj spomnimo, aprila 2011 je škofjeloška občina v okviru projekta
Loško je ekološko vpeljala posebno akcijo 'Vsi na mestni avtobus!'.
»S to akcijo in novim, pogostejšim režimom vožnje
mestnega avtobusa z znanim
intervalom na petnajst minut
smo želeli eko-loški bus predstaviti kot okolju in uporabnikom
bolj prijazno, varno in varčno
obliko mestnega prometa,« je
dejal župan mag. Miha Ješe,
ki je tudi sam reden potnik na
omenjenem avtobusu.
Novi režim vožnje mestnega
avtobusa smo Ločani zelo dobro
sprejeli, kar potrjuje rast števila
potnikov. Letos pa je občina skupaj s prevoznikom Alpetour PA
d.d. na tem področju uvedla novost, saj je v pomladanskih dneh
na mestni avtobusni liniji Podlubnik–Škofja Loka začel voziti
nov mestni avtobus Mercedes
Connecto. Slednjega odlikuje
poseben tip motorja EURO 6, ki
izpolnjuje najvišje predpisane
ekološke standarde, nizkopodna
mestna izvedba pa omogoča lažji
vstop/izstop potnikov v višini pločnika. Opremljen je tudi z vstopno
rampo za invalidske in otroške vozičke. »V podjetju se zelo trudimo
posodabljati vozni park in želimo si,
da bi v Škofji Loki imeli še kakšnega,
kot je ta, ki ga predstavljamo danes,
saj je ne samo bolj ekološki, ampak
tudi bolj varen in udoben,« je povedala direktorica podjetja Alpetour
PA Ivanka Gaber Zupančič. Za
omenjeni avtobus so odšteli dobrih
dvesto tisoč evrov.
Ob čakanju na nov mestni avtobus, ki izpolnjuje najvišje ekološke
standarde, nizkopodna mestna izvedba pa omogoča lažji vstop/
izstop potnikov v višini pločnika.
Ureditev varnega prometa
Občina Škofja Loka in Slovenske železnice sta zaključili skupen projekt
ureditve varnega prometa na območju železniške postaje na Trati. »V
sklopu investicije smo zgradili nov
2,5 metra širok pločnik ob Kidričevi
cesti v skupni dolžini 136 metrov,
obnovili smo dotrajano meteorno
kanalizacijo in preplastili polovico
vozišča Kidričeve ceste. V okviru
navedenega projekta smo tako
predvsem pešcem zagotovili urejen
in varen dostop do železniške postaje iz smeri železniškega prehoda
na Trati. S tem smo rešili prometno
najbolj črno točko v mestu, saj so bili
pešci še zlasti v deževnem vremenu
primorani hoditi po sredini cestišča,«
je poudaril mag. Ješe. Investicija
je škofjeloško občino stala dobrih
šestdeset tisoč evrov.
6
Direktor Slovenskih Železnic
– Infrastruktura, d.o.o. Bojan
Kekec pa je dodal, da so veseli
vsake lokalne pobude. Slovenske železnice so uredile prehod
na Trati, nadaljevali pa bodo z
ureditvijo železniške postaje,
na kateri nameravajo zamenjati
streho in okna.
Klavdija Škrbo Karabegović
Junij 2014
Kam in kako z odpadki, ki so nastali
pri gradnji?
V majski številki Loškega utripa smo pisali o tem, kam sodijo gradbeni odpadki, kje in kolikšno količino lahko oddate
ipd. Ker je bil na članek velik odziv in ker ste bralci želeli še dodatna pojasnila, smo za slednja prosili Loško komunalo.
Njihov odgovor sledi v nadaljevanju. (Uredništvo Loškega utripa)
Pri gradnji, adaptaciji, sanaciji, investicijskem vzdrževanju … objektov in komunalne infrastrukture
nastane različna, zelo raznolika
sestava odpadkov. Za gradbene
odpadke je po državni uredbi
odgovoren investitor, vendar je
najbolje, da ustrezno odstranitev
odpadkov naročite izvajalcu del,
ki mora biti poučen, kam in kako
oddati katero vrsto odpadkov.
Najbolje je, da zahtevate, da vsak
izvajalec del za seboj pospravi in
poskrbi za vse odpadke, ki jih je
povzročil, ker bo tako bolj pazil, koliko in katere odpadke bo povzročil
in kako bo ravnal z njimi. Tudi na
računu za opravljeno storitev naj
strošek za odstranitev odpadkov
prikaže ločeno. Pri načrtovanju
del je treba upoštevati, da mora
biti zagotovljen prostor za ločeno
odlaganje in hranjenje odpadkov
in da bomo nekaj časa in denarja
porabili tudi za primerno odstranitev odpadkov.
Tako kot pri vsakdanjih opravilih je tudi pri gradnji oziroma
izvajanju gradbenih del treba
odpadke sproti in pravilno ločevati! Odlaganje vseh odpadkov,
ki so nastali pri gradnji (izkopni
materiali, kamenje, opeka, malta,
beton, palete, folija, ostanki kovin,
plastična, kovinska in kartonasta
embalaža, vreče od gradbenih
materialov, ostanki cevi, les, keramične ploščice, izolacijski materiali, knauf plošče …) na isti kup!
– takšnega mešanega odpada ni
mogoče nikjer oddati!
Gradbeni odpadki: izkopni
materiali, zemlja, kamenje, malta,
opeka, beton, estrih, keramične
ploščice, opečni in betonski strešniki, knauf. Dovoljena je uporaba za nasipanje in utrjevanje
poljskih in gozdnih poti, za nasipanje in izravnavo zemljišč do
debeline enega metra, manjše
količine (do avtomobilske prikolice) lahko brezplačno oddate
na odlagališču Draga, za večje
količine boste plačali 20,00 €/t +
DDV. Brezplačna oddaja manjših
količin gradbenih odpadkov na
odlagališču Draga bo možna
samo še kakšen mesec – do zaključka izgradnje varovalnega
nasipa na severnem delu odlagališča. Po zaključeni izgradnji
varovalnega nasipa bo oddaja
gradbenih odpadkov – ne glede
na količino – samo proti plačilu
stroškov odvoza do odlagališča
in odlaganja!
Odpadna embalaža: lesena, plastična, papirna, kovinska,
karton, folija. Embalaža mora biti
prazna – brez ostankov vsebine,
ločimo jo po vrsti materiala. Z embalažo ravnate enako kot s tisto,
ki je nastala v gospodinjstvu – za
plastično in kovinsko koristite posodo na dvorišču, ker pa praviloma
gre za večje količine, je najbolje,
da vso embalažo v obratovalnem
času peljete v zbirni center Draga,
lesena pa je lahko tudi za kurjavo.
Ostanki sekundarnih surovin: les, kovine. Oboje lahko
v obratovalnem času oddate v
zbirnem centru Draga, poleg tega
les lahko porabite za kurjavo sami
ali ga ponudite tistemu, ki za kurjavo uporablja trda goriva.
Ostanki izolacijskih materialov: kamena in steklena volna,
stiropor, stirodur, lesna volna. Ti
odpadki niso in ne sodijo med komunalne odpadke! Manjše količine
lahko odložite v domačo posodo
za zbiranje ostanka odpadkov ali
v zelene tipizirane vreče, ki jih na
dan rednega odvoza postavite
poleg posode za ostanek odpadkov ali jih sami pripeljite na prekladališče Draga, kjer boste plačali
stroške javne infrastrukture, obdelave in odlaganja. Za večje količine
pa se morate dogovoriti direktno
s prevzemnikom. Po navodilih sedanjega prevzemnika kosovnih
in mešanih komunalnih odpadkov (MKO – ostali odpadki), ki je
Saubermacher Slovenija, d.o.o.
namreč večje količine (npr. več
kot en kubični meter) ne smejo biti
med kosovnimi ali MKO. Ostanke
čistega gradbenega stiropora za
enkrat še lahko oddate v rumeno
posodo ali v zbirnem centru med
embalažni stiropor.
Ostanki drugih materialov:
vseh vrst plastične cevi in drugi
plastični izdelki, odpadki, ki vsebujejo azbest, vreče gradbenih
materialov, kritina iz umetnih materialov, talne obloge ipd. Manjše
kose plastike lahko odložite med
ostanek odpadkov – v črno posodo ali v zeleno tipizirano vrečo.
Večje kose plastike (ki ni embalaža)
lahko oddate v zbirnem centru
Draga. Za oddajo azbesta in kritine
iz umetnih materialov (npr. tegola,
poliestrska valovitka, bitumenska
valovitka) se morate dogovoriti
direktno s prevzemnikom. Manjše
količine vreč od gradbenih materialov, poliestrske kritine in talnih
oblog iz umetnih materialov sodijo
med ostanek odpadkov – v črno
posodo ali v zelene tipizirane vreče
z oznako izvajalca zbiranja odpadkov, večje količine teh odpadkov
7
pa lahko oddate na prekladališču
odpadkov Draga proti plačilu stroškov javne infrastrukture, obdelave in odlaganja.
Ravnanje z vsemi vrstami odpadkov je iz leta v leto bolj zapleteno
in strožje zaradi vse strožje zakonodaje, ker je skrajni čas, da
delujemo in se zavedamo, da je
planet Zemlja edini kraj za življenje
nas in naših zanamcev. Zato se je
pred vsakim začetkom izvajanja
gradbenih in obrtniških del treba
pozanimati, kateri in koliko odpadkov bo nastalo, kam, kako in pod
kakšnimi pogoji jih bomo oddali.
Za odpadke mora poskrbeti povzročitelj, na svoj račun.
Loška komunala, d.d.
Škofja Loka
Junij 2014
Pogovor z županom občine Škofja Loka, mag. Mihom Ješetom
O možnosti obročnega odplačevanja
Številne občane zanima, ali jim bo omogočeno obročno odplačevanje komunalnega prispevka – Do kdaj bodo morali
biti na novo komunalno infrastrukturo priključeni vsi občani? – Izkopati je treba še približno dvajset odstotkov
zemljine iz predora – Prestavljena sanacija Kamnitega mostu – Ali bo Škofjeloški pasijon novembra uvrščen na Unescov seznam nesnovne dediščine? – Zakaj odškodnina v višini dvesto tisoč evrov za javnega uslužbenca?
Odlok o programu opremljanja
stavbnih zemljišč in merilih za
odmero komunalnega prispevka
ste predstavili tako občanom na
javni obravnavi kot občinskim
svetnikom na seji. Kljub temu
da se bodo z novo komunalno
opremljenostjo bistveno izboljšali pogoji bivanja, pa zneski, ki jih
bodo morali plačati občani, niso
ravno zanemarljivi. Ali jim lahko
ponudite dolgoročnejše odplačevanje? Za koliko odstotkov bi
bili ti zneski višji, če ne bi prejeli
evropskega denarja?
Gospodarski javni službi vodovod in kanalizacija sta obvezna
dejavnost, ki jo mora občina zagotavljati uporabnikom, plačniki
so pa v celoti uporabniki preko
komunalnega prispevka. Višina
komunalnega prispevka je odvisna
od dejanske vrednosti investicij za
posamezno vrsto infrastrukture,
ki je zmanjšana za višino pridobljenih nepovratnih sredstev. V
škofjeloški občini smo bili za zadnje investicije zelo uspešni in
smo pridobili za dobro polovico
vrednosti nepovratnih sredstev. V
občinskem proračunu v ta namen
ni namenjenih posrednih sredstev
in tudi zakonsko niso upravičena.
Plačujejo ga neposredno uporabniki. Naj poudarim, da komunalne
prispevke plačujejo samo novi priključniki. Ostali, ki imajo obstoječe
vode, so zanje že plačali in zanje
je to samo posodobitev, ki je bila
plačana skladno z našimi mesečnimi obveznostmi za posamezno
gospodarsko javno službo in je bila
vključena v redno ceno.
Možnost obročnega odplačevanja mora sprejeti občinski svet.
Menili smo se, kako bi bil najboljši
način, da vključimo obročno odplačevanje v sam odlok. Način
odplačil pa je treba sprejeti s posebnim pravilnikom, ki bo določal možnosti obročnega odplačevanja skladno z zakonodajo.
Mislim, da bi bil boljši način ta,
da bi neposredno vzeli posojilo
pri Ekološkem skladu.
jamo z nekaj lastniki zemljišč, ki
želijo, da se z gradnjo prilagodimo
vegetacijskemu obdobju.
Po namenu smo pridobili različna nepovratna sredstva. Za občinske ceste nismo dobili nobenih
nepovratnih sredstev. Kar zadeva
kanalizacije, so bila ta sredstva
res precejšnja, tako da lahko računamo, da bi bili v nasprotnem
primeru prispevki približno skoraj
dvakratni. Približno polovico zneska smo tako uspeli pridobiti iz
nepovratnih sredstev. Podobno je
z vodo, ampak ta trenutno ni tako
aktualna, ker zadeva samo nove
priključnike, ki jih ni veliko. Sam
komunalni prispevek se obračuna
tako, da je izračunana vrednost
novih investicij, potem se od te
vrednosti odštejejo vsa nepovratna sredstva, to se pravi evropska,
državna in plačane okoljske dajatve. Od dobljene razlike je nato
obračunan komunalni prispevek.
Župan mag. Miha Ješe na odprtju razstave dijakov Šolskega
centra Škofja Loka (Foto: K. Š. K.)
enak nepovratni delež, kot so ga
bili deležni v večjih naseljih.
Sicer pa iz občinskega proračuna že sedaj sofinanciramo nakup
male čistilne naprave v višini petnajst odstotkov vrednosti investicije oziroma največ petsto evrov.
Za to možnost se je odločilo kar
nekaj občanov.
Ali se občani morajo priključiti na
novo omrežje? Kaj, če se ne želijo?
Datum, do katerega se je treba
priključiti na novo omrežje, je odvisen od območja. V večjem naselju, torej tam, kjer je več kot dva
tisoč prebivalcev, se po evropski
direktivi in posledično slovenski
zakonodaji morajo priključiti do
konca leta 2015. Za te priključnike
mora občina zagotoviti priključke.
Ostali v manjših aglomeracijah pa
morajo skladno z našo zakonodajo to urediti do leta 2017, vendar
smo skupaj z Regionalno razvojno
agencijo Gorenjske dali pobudo,
da bi ta rok podaljšali, ker je tako
zavezo prevzela od držav Evropske
unije samo Republika Slovenija.
V Škofji Loki imamo sedemnajst
takšnih aglomeracij, v katerih živi
več kot petdeset prebivalcev, za
katere je treba narediti bodisi čistilne naprave bodisi kanalizacijsko
omrežje. Po teh zaselkih pripravljamo projekte in izračune, katera
varianta bi bila boljša, to se pravi,
kanalizacijsko omrežje ali male komunalne čistilne naprave oziroma
najustreznejša kombinacija obojega. Potrudili se bomo, da bodo
tudi tamkajšnji prebivalci pridobili
Kako pa sicer potekajo dela na
projektu kanalizacije in vodooskrbe v občini?
Kar zadeva same pogodbe, so
vse podpisane, kar se tiče sofinancerskih sredstev, pa imamo še
eno vlogo na t. i. osmem razpisu.
Upamo namreč, da bomo prejeli
dodatna sredstva. V tem primeru
bo komunalni prispevek korigiran
in bo nekoliko nižji.
Trenutno so praktično odprta
vsa gradbišča. Konec junija bosta
dograjeni obe čistilni napravi in
računam, da bomo začeli s poskusnim obratovanjem. V končni
izvedbi so tudi sekundarna omrežja v Retečah, na Godešiču in v Stari
Loki, pospešeno gradijo tudi v
Puštalu. Od primarne kanalizacije
pravzaprav manjka samo še zadrževalnik in del kanalizacije okoli
Tehnika. Kar zadeva vodooskrbo,
gradnja vodovoda poteka proti
Retečam in Godešiču, medtem ko
se v Poljanski dolini še dogovar8
Kako ste zadovoljni s potekom del
na poljanski obvoznici?
Dela na južni obvoznici so v teku.
Menim, da tako Gorenjska gradbena družba kot češki partner dobro
delajo. Prebili smo predor, vendar
je to etapni cilj, saj nas čaka še
dobro leto marljivega in trdega
dela. Iz predora je treba izkopati
še približno dvajset odstotkov zemljine, učvrstiti obok in narediti
vse komunikacije. Tudi most pri
Bodovljah počasi dobiva svojo
obliko, potem pa bo treba učvrstiti
teren, nasuti in utrditi cestišče na
predvideno višino. Na koncu nas
čaka še asfaltiranje.
Večkrat poudarite, kako bo šla
večina občinskih sredstev za
projekt Ureditve porečja Sor in
da so drugi projekti izvedljivi le
ob pomoči države ali Evrope. A
za to je treba imeti pripravljene
projekte. Katere projekte imate že
pripravljene na 'zalogi' in z njimi
lahko kandidirate za nepovratna
sredstva?
Trenutno kandidiramo za tri
projekte, in sicer za sekundarne
ureditve v Godešiču in Retečah
ter v Puštalu in za obnovo Loškega gradu. S to obnovo bi lahko v
muzeju našli prostor za športno
zbirko. Poleg tega imamo pripravljene projekte za ureditev starega
mestnega jedra, v pripravi pa so
projekti za protipoplavno zaščito
Puštala. Potem sledi priprava projektov za protipoplavno zaščito
Sorške ceste, Demšarjeve ulice
in Studenca. V teku je projektiranje severne obvoznice. Mislim,
da je za naslednje obdobje to kar
dovolj. Sledi vrtec v vojašnici, za
kar projektov sicer še nimamo,
se pa dogovarjamo za projektna
izhodišča.
V enem od intervjujev v Loškem
utripu ste omenili, kako bo v krat-
Junij 2014
kem treba obnoviti Kapucinski
most. Kdaj in predvsem kako se
boste lotili tega?
Za Kapucinski most smo se dogovorili, da bo urejen skladno z
zahtevami urbanistov. Rekonstrukcija mostu je bila sicer predvidena
že v letu 2013, vendar bo zaradi
pomanjkanja sredstev izvedena
kasneje. Upamo, da bo po letu
2015 prišla na vrsto. V strategiji
je predviden tudi nov most za
Vincarje, ki pa še ni projektiran,
tudi idejni projekt še ni narejen, so
samo predlogi, kje naj bi potekal.
Vendar ne glede na to, kje in kdaj
bo stal novi most, Kamniti most
mora biti obnovljen. Cilj pa je, da
bi bil novi most tisti, ki bi napajal
Vincarje, medtem ko Kamniti most
ne bi bil prevozen za promet z
motornimi vozili, temveč bi ga
nekako vključili v staro mestno
jedro. A do novega mostu je še
daleč, predhodno bo treba sanirati
Kamniti most.
Manj kot leto dni nas loči od ponovne uprizoritve Škofjeloškega
pasijona (ŠP). Režiser in vodja
sta že nastopila s svojim delom.
Kako uspešna je bila predstavitev
v Bruslju? Ali pričakujete, da bo
ŠP uvrščen na Unescov seznam
še pred uprizoritvijo prihodnje
leto? In ali ste že uspeli pridobiti
kaj sponzorskih sredstev?
Zgodovinska mesta Slovenije in
ŠP so se v Bruslju lepo in uspešno predstavili. Po informacijah
evropskih poslancev se je naše
predstavitve udeležilo dvakrat več
ljudi kot običajno. ŠP je bil posebej
omenjen tudi v uvodnem nagovoru, tako da smo vse prisotne
povabili, naj naslednje leto pridejo
v Škofjo Loko. Uvrstitev ŠP na reprezentativni seznam Unescove
nesnovne dediščine človeštva
je težko napovedovati, vsekakor
pa bomo storili vse, kar še lahko
storimo, da se bo to zgodilo letos
novembra na odločanju v Parizu.
Prva sponzorska sredstva smo
že dobili, dogovorjeni smo tudi za
posamezna medijska sponzorstva ter sponzorstva v storitvah
in materialu. Sedaj prehajamo v
nov cikel pridobivanja sponzorskih sredstev, dejavnosti v zvezi
s tem pa se bodo stopnjevale vse
do uprizoritev. Ker sponzorjem v
letošnjih paketih nudimo več kot
v prejšnjih uprizoritvah, računamo
tudi na večji obseg pridobljenih
sredstev. Prav tako nam je država
namenila dvakrat po dvajset tisoč
evrov in čeprav smo računali na
skupno petdeset tisoč evrov, smo
lahko zadovoljni, saj to praktično
pomeni, da je okoli štirideset odstotkov nepovratnih sredstev že
pridobljenih.
Proračun pasijona je ambici-
ozno naravnan. Želimo pridobiti
čim več sredstev, da se bo v večji
meri pokril sam. V primeru izpada
prihodkov bo treba seči v občinski
proračun.
Letos se je urbanega sprehoda
(Jane's Walk) udeležilo rekordno
število ljudi. Katere njihove pobude bo moč upoštevati?
V taki ali drugačni obliki bomo
upoštevali vse pobude. Urbanih
sprehodov se redno udeležujem.
Na njih vidiš, kaj občani želijo in
potrebujejo. Pri tem pa je treba
ločiti interes posameznika od
splošnega, saj mora občina slediti
predvsem splošnemu interesu,
ki običajno ni tako poudarjeno
predstavljen. Parcialne rešitve, še
posebej v zvezi s prometom, ki je
v našem mestu največji problem,
lahko težave na drugih območjih
samo še povečajo. Vedeti moramo vedeti, da smo zainteresirana
javnost vsi, ne samo prebivalci
določene ulice. Zadeve moramo
urejati celostno. Po drugi strani
pa so seveda dobrodošle vse pobude, ki bodo omogočile oživitev
in popestritev delovanja cele naše
občine.
Prejeli ste predlog ukrepov na
petih pilotskih lokacijah v okviru
projekta ROSEE in ga tudi predstavili javnosti. Katere predloge
9
boste lahko uresničili in kdaj?
Predvsem bomo promet uredili
tako, da bo pot varnejša za šibkejše udeležence, se pravi pešce
in kolesarje. Sicer pa lahko tiste
predloge, ki niso povezani z večjimi finančnimi sredstvi, relativno
hitro uredimo, druge, povezane
z večjimi finančnimi sredstvi, pa
lahko izvedemo v omejenem obsegu. Na tem področju bomo sodelovali s krajevnimi skupnostmi,
ki v okviru dogovorjenih sredstev
dajejo predloge za investicije.
Številni občani so se obrnili na
naše uredništvo, saj jih zanima,
»zakaj je moralo priti do odškodnine, ki bo v višini dvesto tisoč
evrov šla iz občinskega proračuna
na račun javnega uslužbenca. Gre
za visok znesek, ki v časih, ko je
občinski proračun obubožan, še
bolj bode v oči«.
Zadeva izhaja iz poletja 2010, ko
še nisem bil župan. Zaradi prerazporeditve javnega uslužbenca
na drugo delovno mesto je prišlo
do tožbe. Ne gre za odškodnino,
ampak za kazen. Zadeva poteka na
sodišču, zato je ne morem komentirati. Pričakujemo ugodno rešitev
in vrnitev plačanega zneska.
Klavdija Škrbo Karabegović
Junij 2014
Prejeli smo iz NSi Škofja Loka
O komunalnem prispevku in o zapostavljanju podeželja
Sprejetje Občinskega prostorskega
načrta (OPN) že prinaša prve težave. Na zadnji seji občinskega sveta
smo bili svetniki postavljeni pred
dejstvo, da moramo na naslednji
seji sprejeti odlok, ki je podlaga za
izračunavanje komunalnega prispevka (KP). Dolgo časa se je vlekel
postopek, da je bil OPN sprejet in
občinski veljaki so vedeli, da bo
treba v pol leta po sprejetju OPN
sprejeti tudi odlok, ki bo urejal
plačilo KP. Toda gradivo za to smo
svetniki dobili v obravnavo pet
minut pred dvanajsto. Zakaj?
Ko bi bil odlok vsaj dobro pripravljen! A žal ni. To dokazujejo
tudi različne pobude občanov iz
Vincarij, Godešiča in Reteč, kjer
se gradi nova infrastruktura. Ti
nasprotujejo izračunu višine KP.
Tudi sam se sprašujem, ali je KP
pravilno izračunan, saj svetniki
ne poznamo številk, ki so se upo-
rabile za izračun. Občina ne ve niti
tega, kolikšna bo skupna vrednost
KP, kajti tega podatka svetniki nismo
dobili, čeprav smo ga želeli. Res je,
da se z novim odlokom uvaja eno
obračunsko območje in se stvari
nekoliko poenostavljajo. Res pa je
tudi, da bo s sprejetjem odloka o KP
v predlaganem besedilu ponovno
zadan udarec podeželju naše občine.
Ne strinjam se s tem, da je KP lahko
enako visok v mestu oz. njegovi okolici kot na podeželju. Dejstvo je, da
tisti, ki živimo na podeželju, nimamo
enakih možnosti koriščenja javnih
storitev kot tisti, ki živijo v mestu. Če
nekdo želi v zdravstveni dom, šolo,
knjižnico, trgovino …, tega pač ne
more opraviti peš. Z vidika dostopnosti do javnih storitev je življenje
na podeželju zahtevnejše ter dražje
in to bi moralo biti upoštevano tudi v
odmeri višine KP. Prav tako so na podeželju zaradi krajinske arhitekture
večji objekti, ki so zgrajeni na večjih
parcelah kot v mestu, kar dodatno
zvišuje KP. V NSi predlagamo, da se za
izračunavanje KP oblikujeta vsaj dve
obračunski območji, pri čemer se za
podeželje upošteva korekcijski faktor
v vrednosti 0,75. To pomeni, da bi bila
višina KP za podeželje za 25 odstotkov
nižja. Ko sem to razložil na seji občinskega sveta, mi je bilo pojasnjeno, da
je gradnja infrastrukture na območju
razpršene poselitve (podeželje) dražja
kot v strnjenih naseljih in da to ne
bi bilo prav. S tem se ne strinjam.
Če bomo gledali vse le skozi stroške
gradnje infrastrukture, kar dela sedanja oblast, potem je najbolje, da vsi
prebivalci občine živimo v mestu, saj
bo to z vidika gradnje infrastruktur
najceneje. Ampak potem se nikar ne
sprašujmo, zakaj ne pridelamo lastne
hrane in zakaj se nam podeželje in
travniki zaraščajo.
Žal ima tudi sprejeti OPN slabost,
10
da omejuje razvoj podeželja, saj
omejuje velikost gradnje gospodarskih objektov na podeželju.
Ti so po novem OPN omejeni na
dvesto oz. dvesto petdeset kvadratnih metrov neto tlorisne površine.
Takšna omejitev nikakor ne bo
prispevala k razvoju podeželja,
ampak k degradaciji. Ne predstavljam si podjetnika, ki začenja
svojo pot, da bi v obrtni coni kupil
drago zemljišče, ob tem, da ima v
lasti zemljišče, kjer bi lahko zgradil
primerno veliko delavnico za opravljanje svoje dejavnosti. V NSi si
bomo prizadevali, da se odlok čim
prej popravi, da se v njem odpravijo nepotrebne omejitve.
Klemen Štibelj, občinski
svetnik občine Škofja Loka
Junij 2014
Prejeli smo iz OO SLS Škofja Loka
Vse rešimo z dogovorom!
Priključek objekta na kanalizacijsko omrežje je draga stvar. To vedenje nas je v preteklosti spodbujalo,
da smo celoten projekt izgradnje
kanalizacijskega in vodovodnega
omrežja UPS zasnovali tako, da bo
možno v čim večji meri koristiti
nepovratna sredstva iz evropskih
skladov, kar bo na koncu bistveno
znižalo delež, ki ga mora prispevati
Igor Draksler
občinski proračun in ki pomeni tudi
nižji prispevek naših občanov. Za zagotovitev uspešne realizacije projekta
smo se v načrtovalski fazi potrudili,
da smo na podlagi javnih razgrnitev
sprejeli dvajset podrobnih prostorskih načrtov, sedanja oblast v celem
mandatu le dva, na podlagi katerih
je danes možno izvajati projekte.
Kot občinski svetnik že tri leta
opominjam občinsko vodstvo, da
je treba ljudem vnaprej povedati,
koliko bo stal priključek na kanalizacijo. Ljudje so informacijo vsa ta
leta upravičeno pričakovali, saj so
bili znani vsi podatki za predhodni
izračun. Žal smo izračun dobili šele na
podlagi zakona, ki je prisilil občinsko
vodstvo v sprejem odloka. Predstavljen izračun ima mnogo nejasnosti,
predvsem pa niso predstavljeni niti
vhodni podatki: vrednosti celotnega
omrežja so predstavljene z dvema
številkama, ne vemo, kolikšna je
vrednost starega omrežja, koliko
sofinanciranja je bilo upoštevano.
Za celotno občino je privzeto eno obračunsko območje brez predstavitve
ustreznih alternativnih rešitev. Nič
čudnega, da so prizadeti prebivalci
začeli glasno protestirati in zahtevati
transparenten ter pravičen obračun
komunalnega priključka. Vem, da
je težko in nepopularno javno razlagati, koliko bo moral kdo plačati,
vendar je udeležba vodstva občine
na javnih predstavitvah obvezna,
še posebej na zborih krajanov. Ali ni
župan obljubljal, da se bo s krajani o
vsaki stvari dogovoril!? Svetniki SLS
pričakujemo dogovor z občani in ne
preglasovanja na občinskem svetu.
Nepripravljenost za pogovor se
kaže tudi v zavračanju obravnave
podrobnega prostorskega načrta
za območje Žolšč. Izgovori občinske
strukture vseh vrst so pripeljali do
klica na pomoč na zadnji seji, kjer
smo svetniki, kljub nasprotovanju
župana, zagotovili obravnavo prostorskega načrta na naslednji seji
občinskega sveta. Nas, svetnike SLS
11
res zanima, zakaj so morali ljudje
toliko časa čakati. Samo vodstvo
občine ve, koliko investitorjev v
neugodnih gospodarskih razmerah še čaka?
Načakali se bodo tudi otroci
iz Pevnega, in sicer na ponoven
prihod šolskega prevoza. Svetniki
SLS smo skupaj z drugimi svetniki
predlagali kar nekaj možnosti za
ureditev razmer, odsotnost vsakodnevnih skrbi ob odhodu otrok v
šolo in vrnitev miru v razburjeno
vas. Tudi prevoz iz vasi samo v zimskih razmerah je za vodstvo občine
prevelik in nepotreben strošek! Ali
ni občina za to, da ljudem pomaga
v njihovih težavah? Občina ni podjetje, ljudje niso le številke, občina
je mnogo več!
Občina je skupnost ljudi, ki skupaj zadovoljujejo svoje potrebe.
Igor Draksler, občinski svetnik
občine Škofja Loka
Junij 2014
Izboljšali preiskanost kaznivih dejanj
V primerjavi z letom prej so loški policisti v letu 2013 na območju škofjeloške občine evidentirali bistveno več
kaznivih dejanj. Čemu to pripisujejo in kakšna je sicer varnostna statistika, nam je odkril komandir
Policijske postaje (PP) Škofja Loka Sašo Eniko.
V letu 2012 ste v občini Škofja
Loka evidentirali 571 kaznivih
dejanj, v letu 2013 pa 673, torej za
dobrih sto več. Čemu pripisujete
ta porast in predvsem na katerih
področjih?
Največ je premoženjske kriminalitete, zlasti tatvin in vlomov. Vedno
več je tudi priložnostnih tatvin,
ko oškodovanci z opustitvijo samozaščitnih ukrepov dopustijo
kazniva dejanja, npr. s puščanjem
predmetov na vidnih mestih v
hišah in vozilih, v stanovanja spuščajo ljudi, ki jih ne poznajo, vozila
in hiše puščajo odklenjena, okna
odprta ipd. Ali večje število kaznivih dejanj
lahko pripišemo tudi gospodarski krizi?
Dejstvo je, da kriminal tudi med
krizo ne pozna krize in da ima nanj
pomemben vpliv. Kako pomemben, je težko reči, je pa zaradi
krize zagotovo več manjših tatvin
v trgovinah, saj ljudje kradejo
osnovne življenjske potrebščine,
in nasilnih kaznivih dejanjih, pri
katerih si storilci s silo ali grožnjo pridobivajo finančno korist.
Posledica krize so še goljufije, v
katerih pa storilci, žal, izkoriščajo
tudi stisko ljudi.
Hkrati velja poudariti, da ste za
deset odstotkov izboljšali preiskanost kaznivih dejanj. S kakšnimi ukrepi vam je to uspelo?
Večja preiskanost je posledica
boljše učinkovitosti škofjeloških
policistov pri odkrivanju in preiskovanju kriminalitete, dobrega
sodelovanja z drugimi organi,
boljšega izkoriščanja resursov in
postavljanja prioritet.
Že ob prevzemu funkcije komandirja PP Škofja Loka ste dejali, da
je naša policijska postaja kadrovsko podhranjena. Kako to vpliva
na kvaliteto dela?
Poudariti moram, da smo od
takrat do danes pridobili štiri
policiste. Želeli bi si jih seveda
še več, da bi bili lahko še bolj
vidni, na več mestih hkrati, več
časa pa bi lahko namenili še
preventivi, ki je pomemben segment policijskega dela. Sicer pa
se zavedamo, da delamo za ljudi
drogo ali ne, stvar posameznika.
Na tem mesto prosim občane, naj
nas, ko zaznajo kaj sumljivega,
obvestijo, lahko tudi anonimno
na številko 080 1200. Vsaka informacija je dobrodošla.
Komandir Policijske postaje Škofja Loka Sašo Eniko (Foto: K. Š. K.)
ravno na tem področju občanom
zdi, da bi se dalo veliko več storiti,
saj da je droge v Loki več, kot si
upamo zamisliti.
Tudi mi zaznavamo, da je droga v
večini občin problem. Odkrijemo
kar precej tovrstnih nezakonitih
ravnanj. Ko nekdo kadi travo, to
obravnavamo kot prekršek; kaznivo dejanje pa je, ko ima nekdo pri
sebi več droge, jo goji ipd. Kaznivih dejanj je bilo osem, prekrškov
pa okoli dvajset; med slednjimi so
tudi uživalci heroina in kokaina.
Pri drogi, ki je zagotovo škodljiva,
je težava še v tem, da odvisniki
povzročajo tudi t. i. oskrbovalno
kriminaliteto. Če namreč nekemu
odvisniku vzamemo drogo, se
pogosto zgodi, da imamo čez
nekaj ur prijavljen vlom, saj bo
naredil vse, da do droge pride.
Dejstvo je, da policija lahko vpliva
na zmanjšanje ponudbe droge na
trgu, manj pa na povpraševanje,
ker je odločitev o tem, ali jemati
in da samo sklicevanje na kadrovski primanjkljaj ne bo prineslo
rezultatov. Naloge je namreč
treba opraviti, je pa za uspeh
potrebno več organizacije in
postavljanja prioritet.
Veliko pozornosti ste namenili
kaznivim dejanjem s področja
družinskega nasilja. Obravnavali
ste več kaznivih dejanj. Kako pa
je s prekrški, ki jih prav tako ne
gre zanemariti?
Kaznivih dejanj je bilo več kot
v letu 2012, vendar predvsem
zato, ker smo policiste usmerjali, da vsako nasilje v družini
obravnavajo v luči kaznivega
dejanja. Ne glede na to, ali gre za
prekršek ali kaznivo dejanje, pa
velja ničelna toleranca in strogi
ukrepi za nasilneže. Opozoril in
opravičil ni. Nasilnežem izrekamo
tudi prepovedi približevanja, kar
pomeni, da se določen čas ne
smejo približati žrtvi, bivališču,
kraju, kjer žrtev dela itd. Za tovrstno nasilje je značilno, da se
dogaja za štirimi stenami in ga
je težko odkriti, zato se povezujemo s centri za socialno delo,
šolami in vrtci, da preprečimo
večje tragedije. V lanskem letu
smo zabeležili štirinajst kaznivih dejanj in petnajst prekrškov
nasilja v družini.
Spregovoriva še varnosti v cestnem prometu. Katerih prekrškov ste največ zabeležili in kaj je
najpogostejši vzrok za nesreče?
V letu 2013 se je sicer zgodilo
trinajst odstotkov manj nesreč kot
leto prej, bile so pa hujše posledice. Še posebno je bil črn začetek
leta. Zato smo bolj prisotni na
nevarnih mestih in tam, kjer je
največ nesreč, prometnih prekrškov. Najbolj kritična je regionalna
cesta Škofja Loka–Češnjica, zato
tam večkrat merimo hitrost, ki
je skupaj z nepravilno stranjo
in smerjo vožnje ter varnostno
razdaljo med glavnimi dejavniki prometnih nesreč. Zaradi več
nesreč je bilo več nadzora na cestah in ukrepov. Največ kršitev
je bilo povezanih z vožnjo pod
vplivom alkohola, hitrostjo, neuporabo varnostnega pasu (ki
še vedno predstavlja težavo) in
z napakami, ki so jih delali pešci,
ko niso upoštevali pravil in so bili
zato poškodovani v nesrečah.
Naj za konec povem, da je naš
namen zagotavljati ustrezen nivo
varnosti, naloge pa opravljati zakonito, strokovno in učinkovito.
S tem ciljem so tesno povezane
prioritete. Izvajamo poostrene
nadzore in druge ukrepe, s katerimi uresničujemo pravico do
varnosti vsem državljanom.
Klavdija Škrbo Karabegović
Tabela: Kazniva dejanja v letu 2013
Kazniva dejanja zoper premoženje
Kazniva dejanja zoper gospodarstvo
Kazniva dejanja zoper zakonsko zvezo, družino …
Kazniva dejanja zoper življenje in telo
Kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost
Ostala kazniva dejanja
SKUPAJ
S področja prepovedanih drog
ste obravnavali osem kaznivih
dejanj, kar je v primerjavi z letom
2012, ko ste obravnavali zgolj tri,
bistveno več. Pa kljub temu se
12
2013
461
93
14
24
2
79
673
Junij 2014
Pazljivo pri velikosti gradbenih parcel
Januarja letos je v veljavo stopil nov Občinski prostorski načrt Občine Škofja Loka (OPN), ki določa tudi najmanjšo
velikost gradbene parcele. Za prostostoječo stanovanjsko stavbo ta znaša najmanj štiristo kvadratnih metrov.
Gradbena parcela je zemljišče, na
katerem že stoji objekt z vsemi površinami, ki služijo temu objektu, oz. je
zemljišče, na katerem je predvidena
gradnja objekta skupaj s pripadajočim zemljiščem za ta objekt. OPN v
54. členu opredeljuje merila, ki se
upoštevajo pri določanju gradbenih
parcel, med drugim tudi sanitarno-tehnične zahteve (osončenje,
prezračevanje, interventne poti),
določen faktor pozidanosti in izrabe
gradbene parcele, minimalne odmike od parcelnih mej in omejitve
z regulacijskimi črtami.
Za prostostoječo stanovanjsko
stavbo je, kot smo že omenili, najmanjša velikost štiristo kvadratnih
metrov, za strnjeno stanovanjsko
gradnjo (vrstne in atrijske hiše) pa
najmanj dvesto petdeset kvadratnih
metrov za en objekt v nizu. Če je parcela manjša od predpisane velikosti,
zanjo ne boste pridobili gradbenega dovoljenja. Izjema so gradbena
dovoljenja, ki so bila pridobljena že
pred sprejetjem OPN. Specifičen
primer so tudi občinski podrobni
prostorski načrti (OPPN), pri katerih se gradbene parcele določijo
s tem načrtom in so parcele lahko
tudi manjše. Določba o minimalni
velikosti gradbene parcele ne velja
za mestna in vaška jedra. Posebnost
so tudi počitniške hiše, za katere je
določeno, da gradbena parcela ne
sme biti manjša od tristo in ne večja
od petsto kvadratnih metrov.
V nekaterih slovenskih občinah
so določene tudi maksimalne velikosti gradbene parcele za stanovanjske objekte, medtem ko se za omejitev navzgor na škofjeloški občini
niso odločili. Za določitev najmajše
velikosti gradbene parcele pa so se
odločili zato, ker je v zadnjem desetletju prihajalo do razmaha gradenj
na zelo majhnih gradbenih parcelah,
kar je zmanjševalo kvaliteto bivanja
v stanovanjskih hišah.
gradbenih parcel dovoljena le pod
pogojem, da imajo vse novonastale parcele zagotovljen dostop in
dovoz do javne ceste. Prav tako se
ne sme oddeliti zemljišč, ki potem
po velikosti ne bi ustrezala kriterijem samostojne gradbene parcele.
Nadalje, gradbena parcela mora biti
v celoti vključena v območje ene
enote urejanja prostora. Grafični del
OPN (namenska raba) ima namreč
določene enote urejanja prostora
in znotraj ene enote veljajo enaki
pogoji za gradnjo. Dogajalo se je že,
da so združevali parcele iz različnih
enot urejanja prostora, nato pa je
zaradi različnih pogojev za gradnjo
zelo težko pridobiti gradbeno dovoljenje. Občina Škofja Loka je z
vsemi temi novostmi sicer obvestila
škofjeloško geodetsko upravo, ta
pa je informacijo prenesla naprej
geodetskim podjetjem, ki izvajajo
parcelacije, a previdnost vseeno
ni odveč.
Klavdija Škrbo Karabegović
OBVESTILO
Obveščamo Vas, da je na spletni strani Občine Škofja Loka
objavljen razpis:
Javni razpis za subvencioniranje nakupa in gradnje malih
komunalnih čistilnih naprav na območju občine Škofja Loka
za leto 2014.
Vsebina javnega razpisa je na voljo na spletni strani Občine Škofja Loka
www.skofjaloka.si pod rubriko Javni razpisi.
mag. Miha Ješe, l. r.
Parcelacija
Poudariti velja tudi, da je delitev zemljiških parcel za oblikovanje novih
13
Junij 2014
(Ne)ohranjanje spomeniških vrednot
Pred kratkim smo na uredništvo Loškega utripa prejeli dopis Tomaža Križnarja, inženirja arhitekture, ki kritično opozarja na nekatere pomanjkljivosti pri novogradnjah in obnovah predvsem v starem delu mesta.
Križnar je najprej opozoril na novo
stavbo, ki nas pričaka na začetku
Cankarjevega trga, takoj ko prečkamo brv pri avtobusni postaji. O
njej je bilo porabljenega že veliko
črnila, tudi v Loškem utripu.
»Ni treba biti arhitekt, da ugotoviš, da je hiša popolnoma skregana z logiko najbolje ohranjenega
srednjeveškega mestnega jedra v
Sloveniji. Ločani so jo že poimenovali 'sarkofag' ali 'monopoly hiša'.
Proti gradnji na tej lokaciji govori
praktično vsa strokovna literatura skupaj z občinskimi odloki za
zaščito starega mestnega jedra
od leta 1955 naprej. V posmeh
Blazniku, Planini, Fistru, Šumiju
… in seveda nam vsem. Kje so bile
strokovne ustanove, zadolžene za
zaščito starega mestnega jedra?«
je kritičen Križnar.
S kritiko glede tega objekta se
strinja tudi vodja oddelka za okolje
in prostor na škofjeloški občini
Tatjana Bernik, vendar poudari,
da je stavba imela že pridobljeno gradbeno dovoljenje. »Delati
neke popravke na objektu, ki že
v osnovi ni primeren, pomeni, da
bi samo nadaljevali z napakami, ki
smo jih v začetku kritizirali. O tem
smo se na upravi veliko ukvarjali in
iskali rešitve, vendar se nazadnje
nismo odločili za intervencijo,
ker bi s tem stanje le poslabšali.
Pravzaprav naj odgovarja tisti, ki
se je pod projekt podpisal. Poleg
tega velja poudariti, da se z vsemi
popravki na objektu mora strinjati
odgovorni projektant. Mogoče bi
lahko sprožili postopke za odpravo
»Namesto da bi stare tlake zaradi del odstranili in potem restavrirali
kot neprecenljiv dokument časa, so izginili za vedno. Novo tlakovanje bo morda celo lepo, a bo novo, z letnico 2014. Nov material nima
potrebne patine, ki sodi v srednjeveško mesto.«(Blaževa ulica)
imenovanih 'mačje glave'. Moja bojazen se je izkazala za upravičeno.
Tlake so preprosto odstranili do
robov hiš. Izkazalo se je, da je bil
pod kockami res star srednjeveški
tlak iz prodnikov. To se lepo vidi po
celotni Blaževi ulici. Namesto da bi
stare tlake zaradi del odstranili in
potem restavrirali kot neprecenljiv
dokument časa, so izginili za vedno.
Novo tlakovanje bo morda celo
lepo, a bo novo, z letnico 2014. Nov
material nima potrebne 'patine',
ki sodi v srednjeveško mesto,« je
zaskrbljen Križnar.
Na občini sicer pravijo, da so
vseh pobud, še posebno kvalificiranih posameznikov, zelo veseli, a
da morajo priti pravočasno. »Prav
je, da se občani vključujejo v proces,
ampak takrat ko so organizirane
predstavitve in ko je še moč vpli-
gradbenega dovoljenja, investitor
bi prenehal z gradnjo in imeli bi
večno gradbišče, česar si nismo
želeli,« je pojasnila Bernikova.
Tlakovanje
V nadaljevanju je Križnar opozoril
na ureditev Cankarjevega trga, Blaževe ulice in prehodov z Zgornjega
na Spodnji trg. »Pred dobrim letom
sem na več spletnih naslovov poslal
pošto, prejel jo je tudi župan, v
kateri sem z dvema fotografijama
izrazil skrb za staro loško tlakovanje, kolikor se ga je še videlo
izpod asfalta. Prva fotografija je iz
'Ta ozke gase', na njej pa zanimiv del
pločnika s podpisom izdelovalca
ali izvajalca, druga pa s klanca pod
staro šolo, ki povezuje Zgornji s
Spodnjim trgom, na njej pa še del
srednjeveškega tlaka iz prodnikov,
vati na spremembe. Ko je projekt
v teku, je diskusija o primernosti
ali neprimernosti, žal, prepozna,«
je poudarila Bernikova in znova
pozvala vse občane, naj se aktivno
vključujejo v vse javne obravnave,
saj se takrat še lahko upošteva njihove pripombe in sugestije.
»Objavljen je bil natečaj, v
sklopu natečaja je bila primarno
narejena projektna naloga. V njej
so bili določeni pogoji, ki smo jih
postavili natečajnikom tudi glede
oblikovanja tlaka. V komisiji so bili
zelo kompetentni strokovnjaki,
seveda smo tudi mi kot naročniki
sodelovali, ampak z vidika stroke smo imeli tako načrtovalce s
pravimi kompetencami kot strokovnjake, kot je Zavod za varstvo
kulturne dediščine, ki je podal
kulturnovarstvene smernice,« je
poudarila Bernikova.
V nadaljevanju je Tatjana Bernik
še dejala, da bo na t. i. Usrani gasi
tlakovanje urejeno s prvotnimi
kockami. Ohranili bodo tudi kamnito vhodno 'preprogo' pred
cerkvijo oz. kot pravi Bernikova bo
»prišlo do zlitja starega z novim;
uporabili bomo material, ki se je
tudi včasih uporabljal, ampak bo
oblikovanje dobilo bolj moderno
obliko«.
Križnarju se zdijo problematične tudi »stopnice na klancu
pod staro šolo, ki jih tam nikoli
ni bilo in niti približno ne sodijo
v srednjeveški urbanizem Loke«.
V tem primeru je Bernikova nasprotnega mnenja in pravi: »To je
rešitev, ki jo je podal projektant.
»Prva fotografija je iz Ta ozke gase, na njej je prikazan zanimiv del pločnika s podpisom izdelovalca ali pa izvajalca, druga pa iz klanca pod
staro šolo, ki povezuje Zgornji s Spodnjim trgom, na njej pa še del srednjeveškega tlaka iz prodnikov, imenovanih mačje glave.«
14
Junij 2014
Primer kvalitetne obnove iz tujine (vir: DK Eyewitness Travel)
Premagovanje klančine je urejeno
na tak način, da so po eni strani
stopnice, na eni strani pa klančina
ostaja. Pri tem sledimo tudi cilju,
da omogočamo dostopnost vsem.
Strokovna komisija nikjer ni navedla, da takšna ureditev ni v skladju
s srednjeveško.«
Zavod za varstvo kulturne
dediščine Slovenije
Za mnenje predvsem glede tlakovanja smo se obrnili tudi na Zavod
za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS), ki nam je posredoval obsežno dokumentacijo na
to temo. »Iz vseh dokumentov je
razvidno, da so bile postavljene
jasne smernice za oblikovanje in izvedbo tlakovanja v vseh območjih
mestnega jedra, tem pa je sledila
tudi projektna dokumentacija, ki
je bila potrjena in se dela po njej
izvajajo. Prišlo je do minimalnih
sprememb v detajlih ob posameznih objektih, ki pa ne bodo
vplivale na končno izvedbo,« so
sporočili iz ZVKDS.
Občina Škofja Loka je v letu
2012 ZVKDS zaprosila za kulturnovarstvene smernice za pripravo
izhodišč glede projektnih in anke-
tnih rešitev na območju starega
mestnega jedra Škofje Loke, in
sicer za več območij. Prejeli so
odgovor, naj za območje Mestnega, Cankarjevega in Spodnjega
trga ter Blaževe in Klobovsove
ulice upoštevajo konservatorske
smernice in natančnejše pogoje za
izdelavo projekta tlakovanja starega mestnega jedra Škofje Loke, ki
so bili posredovani že leta 2004, in
usmeritve v soglasju za ureditev
Cankarjevega trga iz leta 2008.
Tako projekt tlakovanja ulic,
Mestnega in Cankarjevega trga
mora med drugim oblikovno
15
smiselno slediti tipologiji ulic in
trgov mestnega prostora; omogočati prijazno rabo uporabnikom;
uporabijo naj se avtohtone vrste
kamna; kamen naj bo grobo obdelan ali grobo špičen; možna je
tudi uporaba asfalta na povoznih
linijah z obrobami iz kamna; mulde
naj bodo izvedene z mačjimi glavami, rezane-sekane na polovico,
z obdelanimi robovi in položene v
beton v urejenih linijah ali vzorcih;
granitne kocke, ki so pod asfaltom,
naj se ohranijo in uporabijo pri
novem tlakovanju itd.
Klavdija Škrbo Karabegović
Junij 2014
Povezovanje in prodiranje v tujino
Na Loškem je podjetništvo dobro razvito. Seveda je kriza, ki kar ne pojenja, pustila svoj pečat, a loški podjetniki so že
tradicionalno iznajdljivi. O tem, kakšno je stanje podjetništva, smo se pogovarjali s predsednikom Območne obrtnopodjetniške zbornice (OOZ) Škofja Loka Milanom Hafnerjem in sekretarko Petro Dolenc.
Kakšna je slika podjetništva na
Loškem in kako je nanjo vplivala
kriza?
Milan Hafner: Glede na to, da
ima Škofja Loka bogato tradicijo
podjetništva, se pri nas stanje ni
bistveno spremenilo ne glede na
krizo, ki še vedno traja. Tisti, ki
so usmerjeni v izvoz, so krizo že
prebrodili in celo povečujejo svoj
obseg proizvodnje. Tudi storitvena dejavnost krize praktično ni
občutila, saj je bilo pomanjkanje
tega kadra vedno prisotno. Tisti,
ki pa so bili izključno vezani na
domači trg, so krizo bolj občutili
in jo v večji meri čutijo še vedno.
Kakega ekstremnega zapiranja
števila obratovalnic sicer ni bilo,
ker so manjši subjekti bolj prilagodljivi, nekateri so razširili dejavnost ipd. Spet drugi so zaradi krize
zaprli dejavnost, vendar je bilo na
drugi strani precej novih ljudi, ki
so drugje ostali brez služb in so
se odločili za samostojno podjetniško pot. Posledično število
obratovalnic ostaja v približno
enakem številu.
Pri teh, ki so vezani na domači
čakajo. Ni bilo nekega stihijskega
odločanja.
Katere so dejavnosti, ki prevladujejo in kakšne so spremembe
v primerjavi z leti poprej?
Petra Dolenc: Še vedno so najmočnejše dejavnosti gradbeništvo, prevozništvo in lesarstvo,
vsaj kar zadeva obrtništvo.
Milan Hafner: V primerjavi z
leti poprej opažamo, da se odpirajo manjše poslovalnice oziroma
gre predvsem za samozaposlovanje, manjši pa je trend zaposlovanja delavcev. Ker nimajo veliko
delavcev, si samostojni podjetniki
pomagajo tako, da se povezujejo
med seboj in na ta način tudi lažje
prodrejo v tujino.
Petra Dolenc: Pomagamo pri
odpiranju poslovalnic v tujini, izpolnjevanju dokumentov in pridobitvi dovoljenj, pri prijavi delavcev
v sisteme zaposlovanja v tujini, pri
prevodih ipd. Veliko svetovanja
opravimo prav na tem področju.
Petra Dolenc in Milan Hafner
trg, je padel promet, potrebna je
bila racionalizacija stroškov, tako
da je večina uspela preživeti oz.
še preživlja. Za te je bistveno težja
situacija kot za storitvene dejavnosti in tiste, ki so vezani na tuji trg.
Subvencij za samozaposlitev ni
več …
Petra Dolenc: Žal, to drži. Številni
so se lažje odločili za samostojno
pot, ker so vedeli, da bodo dobili
neko denarno subvencijo. Pri tem
velja poudariti, da je večina teh
imela dobro dodelane ideje in
predstave, kakšne težave jih lahko
Katere so najpogostejše in največje težave podjetnikov?
Milan Hafner: Na domačem
trgu je še vedno premalo dela.
Prav tako je še vedno prisoten
kreditni krč, banke imajo preveč
rigorozne pogoje za pridobitev
posojila. Stroški dela so visoki. In
naša delovna zakonodaja zavira
zaposlovanje.
Kako je OOZ Škofja Loka prizadelo dejstvo, da članstvo ni več
obvezno?
Petra Dolenc: Priznati moram, da
osip, kljub temu da članstvo ni več
obvezno, ni bil ravno visok. Člani
radi pridejo k nam, prav tako nečlani, saj pri nas dobijo pomembne
informacije. Naša informacijska
mreža je namreč zelo široka, dejstvo pa je, da en podjetnik ne
more vedeti vsega. Če lahko, pomagamo takoj, sicer pa informacije
pridobimo. Poleg brezplačnega
svetovanja za člane organiziramo
tudi številne dogodke. Storitve, ki
presegajo osnovno svetovanje, so
za nečlane plačljive, sicer pa tudi
oni osnovne informacije pri nas
dobijo brezplačno. Številni uvidijo
prednosti in z veseljem postanejo
naši člani.
Klavdija Škrbo Karabegović
Podjetniška tržnica
V soboto, 24. maja 2014, je med 8. in 13. uro na Mestnem trgu v Škofji Loki potekala osrednja prireditev osmega
Tedna obrti in podjetništva na Loškem – Podjetniška tržnica.
Osmi Teden obrti in podjetništva na Loškem sta ob pomoči
vseh štirih občin na Škofjeloškem pripravila Razvojna
agencija Sora in Območna
obrtno-podjetniška zbornica
Škofja Loka. Petra Dolenc iz
škofjeloške območne obrtnopodjetniške zbornice je povedala: »Na tržnici so se s svojimi
izdelki in storitvami predstavili
lokalni podjetniki in obrtniki,
dijaki Šolskega centra Škofja
Loka, Srednja šola za gostinstvo in turizem iz Radovljice,
posamezne podporne institucije ter strokovne sekcije obrtnikov in podjetnikov pri OOZ
Škofja Loka. Prireditev je bila
popestrena s praktičnimi prikazi
domače in umetnostne obrti ter
predstavitvijo obrtniških poklicev, ob animacijah za otroke pa je
potekal zanimiv kulturni glasbeni
program ob zvokih Mestnega pihalnega orkestra Škofja Loka. Na
podjetniški tržnici si je bilo možno
ogledati tudi pripravo določenih
jedi ter degustirati posamezne
jedi z loškega podeželja. Obiskali
so nas starodobni kolesarji v organizaciji društva Rovtarji, razveselil
pa nas je še nastop Suhe špage.«
Julija Primožič iz Razvojne
agencije Sora je dodala, da je bilo
sobotno dogajanje res raznoliko
in zanimivo. »Okusna popestritev
dogajanja je bila tudi ponudba
različnih jedi, ki so jih obiskovalci
lahko dobili po nizkih in dostopnih
Peskovnik za otroke kot motivacija za prihodnje podjetnike na
področju gradbeništva (Foto:
Andrej Tušek)
cenah, nekaj je bilo celo degustacij.
Veliko zanimanja so pokazali tako
obiskovalci, ki so obiskali tržnico,
kot lokalni podjetniki in obrtniki, ki
so na stojnicah predstavljali svoje
16
izdelke in storitve. Na stojnicah
se jih je predstavilo več kot šestdeset iz različnih panog (trgovina, lesarstvo, kovinarstvo, plastičarstvo, domača obrt, gostinstvo
…). Raznolikost stojnic kaže na
to, da imajo na našem koncu
ljudje veliko idej, ki jih želijo uresničiti preko podjetništva. Svojo
zaposlitveno priložnost iščejo na
različnih področjih in marsikateri
so pri tem zelo uspešni. Podjetništvo na Loškem vsekakor ne
zamira, kar kaže tudi število registriranih poslovnih subjektov,
ki raste. Seveda imamo še veliko
neizkoriščenega potenciala, ki
ga ponujajo naše podeželje, in
s tem povezan razvoj turizma in
lokalne samooskrbe.« B. T.
Junij 2014
17
Junij 2014
Osvobodilna fronta (OF) današnjega časa
S predsednikom Združenja borcev za vrednote NOB Škofja Loka Juretom Žakljem sva govorila o različnih temah iz
preteklosti in sedanjosti, pa tudi o prihodnosti organizacije in mladih, ki naj bi bili revolucionarji današnjega časa.
Kakšen je namen oz. poslanstvo
Združenja borcev za vrednote
NOB?
Mi smo bolj ali manj društvo, organizacija, ki absolutno ni politična. Naša usmeritev je gojenje
in uveljavljanje vrednot, splošnih
človeških in tistih, ki so se v narodnoosvobodilni borbi (NOB) izkazale kot neka kohezija, kot nek
narodni značaj. OF se je leta 1941
opredelila, da je naš narodni značaj
treba zgraditi na samostojnosti, na
uporništvu, na neki stalni težnji, da
smo odvisni sami od sebe. Takšna
civilnodružbena organizacija smo
in te vrednote uveljavljamo. Včasih
pa je bilo drugače, včasih je bila to
družbenopolitična organizacija. To
je seveda že preteklost in iz te preteklosti se trudimo stopiti z obema
nogama. Kakšen je odnos do naših
vrednot, merimo tudi skozi to, koliko mladih vstopi v organizacijo in
koliko je naših t. i. simpatizerjev, ker
se mi zdi, da je bolj pomembno to,
da omenjene vrednote gojimo, kot
da naredimo neko organizacijo, ki
ima to kot svoj predmet poslovanja.
Želeli bi biti gibanje, ki preverja,
koliko so te vrednote uporabne
za današnji čas, po drugi strani pa
opozarja, da te vrednote niso nastale same po sebi, da je bila zadaj
velika življenjska bitka, v kateri je
šlo za obstoj naroda. Če želimo to
poslanstvo izpolnjevati, moramo
biti vedno bolj gibanje in vedno
manj birokratska organizacija.
Zveza se javno odziva ob pomembnejših družbenopolitičnih
vprašanjih, povezanih z NOB, pri
udejanjanju svojega osnovnega
poslanstva, ki pomeni ohranjanje,
razvijanje in vključevanje vrednot
in dosežkov NOB v življenju državljanov Slovenije in mednarodnem
prostoru. Namen in cilj zveze je, da
s svojo moralno veljavo in vplivom
ter aktivnostmi pripomore k umirjanju razgretega družbenega dogajanja, k stabilizaciji gospodarskih in
družbenih razmer, hkrati pa z jasno
javno besedo opozarja na vse, kar
je slabo, narobe in v škodo ljudi.
Omenili ste mlade. Ali se vključujejo v vašo organizacijo?
Tukaj se zelo pozna razlika med
tem, kaj je bilo včasih in kaj je sedaj.
Zelo smo zainteresirani, da mladi k
nam prihajajo, vendar pa jih tudi
Predsednik Združenja borcev za vrednote NOB Škofja Loka \
Jure Žakelj (Foto: K. Š. K.)
razumemo. So v povsem drugem
položaju in zadeve iz preteklosti
jih objektivno ne zanimajo. Če jih
pa zanimajo, se vprašajo o njihovi
globlji vrednosti. Mi vemo, da so
mladi v nekem drugem svetu in
mi jim na ta način, ko širimo svoje
poslanstvo, hočemo tudi pomagati.
Prvič: hočemo jim dati samozavest.
Drugič: hočemo jih prepričati, da
imajo več stvari v svojih rokah, kakor
mislijo, da jih imajo. Tretjič: hočemo
jih prepričati, da bodo morali sami
nekaj narediti. In ideja 27. aprila je
pravzaprav po svoji vsebini prav
ta ideja. Tako da paralele med preteklostjo in sedanjostjo obstajajo.
Mislim, da je pomembnejše, da
mladi razumejo naše sporočilo kot
pa, da se nam priključujejo, čeprav
so zelo zaželeni. Še nekaj moram
povedati v zvezi z mladimi: da je
bila OF uspešna, da so se v njej zbrali
tako pogumni ljudje, ki so vedeli, da
brez žrtev ne bo šlo, je tudi zasluga mladih, saj brez njih gibanje ne
bi bilo zmagovito. To je sporočilo
tudi za današnji čas. Mi sicer želimo
predstavljati neko OF današnjega
časa, kar pomeni, da želimo ljudi
povezovati in jih opogumljati, jih na
nek način spodbujati, da se borijo na
način, kakršen je danes potreben.
vrednote, ki so se takrat ustvarile,
tudi sami cenijo in jih širijo s svojim
življenjem. Tudi to je pripeljalo do
tega, da se je naša organizacija začela pomlajati. Pokazali so se uspehi
v iskanju skupnih točk z organizacijami mladih, kar je za nas nadvse
pomembno. Če hočemo biti nasledniki OF, moramo tako delovati
– povezovati ostale organizacije,
s katerimi imamo dovolj močan
skupni imenovalec. Spremenilo se
je torej ime organizacije, na novo definiralo njeno poslanstvo, s tem pa
so se na široko odprla vrata mlajšim
generacijam, ki spoštujejo tradicijo
in po drugi strani iščejo odgovore
na podobna vprašanja, kot jih je
generacija, ki se je 1941 soočila z
vprašanjem, ali bodo preživeli ali ne.
Kakšen je odnos Ločanov do združenja, vaših vrednot, spomenikov
in kulturnih obeležij?
Lahko rečem, da smo dostojno
obravnavani. Seveda bi si želeli več
Kakšna je torej prihodnost Zveze
borcev za vrednote NOB oziroma
njenih združenj?
Mi smo bili včasih Zveza borcev
NOB, zdaj smo pa Zveza borcev za
vrednote NOB, kar pomeni, da ne
vključujemo samo ljudi, ki imajo
takšne ali drugačne osebne izkušnje
s tistim časom, ampak vse tiste, ki
18
sredstev in posluha za delovanje
društva, čeprav imamo razumevanje, da to v današnji gospodarski
situaciji ni lahko. Spomeniki so pri
nas po zakonu zaščiteni, ker imajo
kulturni status, in v tem pogledu se
odraža naše sodelovanje in pomoč
skupnosti. Že dolgo nismo zabeležili primera, da bi se kdo znašal
nad spomeniki. Po drugi strani se pa
tudi zgodi, da ljudje sami počistijo
okoli spomenika, prižgejo svečo.
Eno naših osnovnih poslanstev je, da
vzdržujemo spomenike, a ne samo
v fizičnem smislu, tudi s prireditvami
oživljamo vse tisto, kar le-ti pričajo.
Za demonstracijo naj omenim muzej
v Dražgošah, s katerim na globlji
in bolj trajen način opozarjamo na
dogodke tistega časa.
In za konec …
V prvi vrsti smo mirovniška organizacija, kar se zelo podcenjuje.
Vir vsega zla je vojna. Opozoril bi
tudi na naše partizanske pesmi.
Ko jih pojemo, se nekako ne zavedamo besedil, ki pa imajo zelo
velik pomen. Če poslušate pesmi,
ugotovite, da imajo močan socialni
naboj, pojejo 'za svobodo in kruh'
in dejansko, kaj pa danes počnemo
drugega. Imamo demokracijo, ne
pa osnovne pravice, da bi ljudje dostojanstveno živeli. Zato smo podporniki demonstracij in protestov in
zato imamo zelo blizu v svojem srcu
študente, ker nimajo česa izgubiti,
kot niso imeli naši predniki, razen
življenja. To so močne paralele. Ko
jih enkrat začutiš, si rečeš, saj to ni
preteklost, to je danes, vendar v
drugi obliki. V tem je poanta.
Klavdija Škrbo Karabegović
Junij 2014
Parada učenja
Na škofjeloškem Mestnem trgu je v soboto, 10. maja, dopoldan potekala Parada učenja – dnevi učečih se skupnosti.
Novost in obogatitev Tedna vseživljenjskega učenja je dosegla svoj namen in privabila številne obiskovalce, morda
tudi bodoče udeležence formalnih in neformalnih izobraževanj.
Dogodek je na škofjeloškem območju koordinirala Ljudska univerza Škofja Loka. Tanja Avman
z ljudske univerze je povedala, da
je bila Parada učenja namenjena
ozaveščanju slovenske javnosti o
pomenu in vseprisotnosti izobraževanja odraslih in vseživljenjskega učenja ter o priložnostih, ki so
na voljo odraslemu prebivalstvu.
»Postavljenih je bilo enaindvajset informativnih in svetovalnih
stojnic, na katerih so šole, društva
in zavodi predstavljali svojo dejavnost in ponudbo formalnega
in neformalnega izobraževanja.
Na odru so nastopili loški glasbeniki, pevci in plesalci vseh generacij. Potekalo pa je tudi deset
ustvarjalnih delavnic. Z obiskom
smo bili zelo zadovoljni. Večina
ljudi se je ustavila ob stojnicah.
Zelo dobro so bile obiskane tudi
ustvarjalne delavnice, še zlasti
klekljarska delavnica, delavnica
Informativne in svetovalne stojnice so vsaka na svoj način ponudile
prvi korak k izobraževanju. (Foto: Andrej Tušek)
polstenja ter delavnica kreativnega pisanja, glasbeni nastopi pa so
popestrili sobotno dopoldne vsem
na Mestnem trgu. Tega dne se je v
mestu veliko dogajalo in so tako
informacije dobili tudi mimoidoči,
ki se takih prireditev sicer ne ude-
ležujejo. Na takih prireditvah lahko
vsakdo spozna raznolik nabor različnih možnosti in priložnosti ter
dobi osnovne informacije ali pa se
odloči narediti prvi korak v smeri
pridobivanja novega znanja.«
Kot je še povedala Tanja Avman,
je dodana vrednost Tedna vseživljenjskega učenja ter Parade
učenja tudi povezovanje vseh,
ki v lokalnem okolju delujejo na
različnih področjih izobraževanja in usposabljanja. »Tako smo
s partnerji že v preteklosti izvedli
izobraževalne programe v okviru
različnih projektov, kot sta na primer SNIO – Splošno neformalno
izobraževanje odraslih ali Center
medgeneracijskega učenja. Izobrazbena struktura prebivalstva se
sicer v škofjeloški občini v zadnjem
desetletju izboljšuje, tudi v primer-
RAZPIS ŠTIPENDIJE
Rotary Club Škofja Loka razpisuje v skladu s Pravilnikom o pridobivanju sredstev in podeljevanju štipendij za šolsko leto 2014/2015
dve enoletni štipendiji v višini 175 evrov mesečno za obdobje
september 2014–junij 2015.
Za štipendijo lahko zaprosijo vsi, ki se bodo v šolskem letu 2014/2015
šolali na srednji šoli in dosegajo dobre študijske uspehe ob hkratnem
uspešnem vključevanju v športne, kulturne ali humanitarne dejavnosti
ter še nimajo štipendije.
Šolski center Škofja Loka je
predstavil električni skiro.
(Foto: Andrej Tušek)
javi z gorenjskim in slovenskim
povprečjem. Po podatkih iz leta
2012 je v občini 4,2 odstotka prebivalstva, starejšega od petnajst
let, brez izobrazbe (leta 2002 6,8
odstotka). 21,3 odstotka je višje in
visoko izobraženih (leta 2002 jih
je bilo 15,2 odstotka). V šolskem
letu 2012/2013 se je na Ljudski
univerzi Škofja Loka izobraževalo
1624 udeležencev. Zato menimo,
da je Ljudska univerza Škofja Loka
kot vodilna ustanova za izobraževanje odraslih v občini zelo veliko
prispevala k dvigu izobrazbene
ravni v lokalnem okolju. Z akcijami,
kot sta Parada učenja in Teden
vseživljenjskega učenja, pa tudi k
zavedanju o pomembnosti vseživljenjskega učenja.«
Barbara Tušek
Obvestilo o spremenjenih uradnih urah krajevnih
uradov v juliju in avgustu 2014
Prednost pri dodelitvi štipendije bodo imeli prosilci iz socialno ogroženih
družin.
Prosilci za štipendijo morajo RC Škofja Loka predložiti
1. Pisno prošnjo s kratko predstavitvijo.
2. Potrdilo o vpisu v izobraževalni program za šolsko leto 2014/2015.
3. Dokazilo o šolskem uspehu.
4. Dokazila o vidnejših dosežkih na šolskih tekmovanjih.
5. Priporočilo kulturne, športne ali humanitarne organizacije, v kateri je
prosilec aktiven.
Upravna enota Škofja Loka obvešča stranke vseh treh krajevnih uradov,
da bo julija in avgusta 2014 poslovala po spremenjenem
delovnem času, in sicer:
Krajevni urad Žiri: vsak ponedeljek od 8.00 do 15.00 ure.
Krajevni urad Gorenja vas-Poljane: zaprto.
Krajevni urad Železniki: zaprto.
Na osnovi zbranih podatkov bo RC Škofja Loka skladno s Pravilnikom o
pridobivanju sredstev in podeljevanju štipendij izbral bodoča štipendista.
Od 1. 9. 2014 dalje bomo poslovali po ustaljenem urniku.
Rok za oddajo vlog je 30. 6. 2014.
Izbranega štipendista bomo obvestili o izbiri do 31. 7. 2014.
Vse storitve, ki bi jih sicer opravili na krajevnih uradih, lahko v času
uradnih ur opravite na sedežu upravne enote, Poljanska cesta 2,
Škofja Loka.
Vloge pošljite na naslov:
Rotary Club Škofja Loka, Blaževa ulica 3f
4220 Škofja Loka
Mag. Bojan Miklavčič, načelnik
19
Junij 2014
(O)živimo Staro Loko
Urbani sprehod Jane's Walk, ki je potekal v soboto, 10. maja, v dopoldanskih urah v Stari Loki, je bil kljub siceršnjemu
pestremu dogajanju rekordno obiskan. Udeležilo se ga je namreč več kot sto ljudi, ki jih problematika urejanja prostora Stare Loke še posebno zanima.
Na začetku je vodja sprehoda
Anja Musek predstavila pobudo in namen urbanih sprehodov.
»Urbani sprehodi Jane’s Walk so
približno uro in pol dolgi vodeni
sprehodi po mestnih četrtih, ki
ozaveščajo o pomenu pešačenja
po vsakdanjih opravkih in o vplivu
pešcev na urejanje mestnega prostora. Namenjeni so povezovanju
prebivalcev s sosesko, spodbujanju
pripadnosti območju bivanja in ozaveščanju o pomenu mestnih četrti.
Stara Loka nudi nekatere kvalitete,
a tudi nekatere probleme prostora,
osredotočiti pa se je treba bolj na
priložnosti, ki jih ta prostor ponuja
za prebivalce in tudi za obiskovalce.«
Soorganizatorka sprehoda Darja
Matjašec je dodala, da mesto, naklonjeno pešačenju, bolj spodbuja
lokalne trgovce, obrtnike, kmete k
dejavnostim v domačem kraju, zato
tako mesto bolj napreduje ter se razvija. Sledil je nagovor predsednika
Kulturno-zgodovinskega društva
Lonka Stara Loka Klemena Karlina, ki je vse prisotne povabil, naj s
svojimi predlogi, opažanji, pozitivno
kritiko in konstruktivnim dialogom
sooblikujejo vizijo Stare Loke. Škofjeloški župan mag. Miha Ješe je
poudaril, da je cilj občine dvigniti
kvaliteto življenja občanov in da
bo zapisnik s sprehoda s predlogi in
pobudami upoštevan pri urejanju
tega dela Škofje Loke.
Prva točka sprehoda je bil
Starološki grad.
Klemen Karlin je poudaril, da Starološki grad, kljub temu da je kulturni spomenik državnega pomena, sameva in propada. »Treba bi
ga bilo obuditi in uvideti kot novo
priložnost za kraj.« Ana Florjančič,
upokojena knjižničarka, je podprla
ustanovitev verskega muzeja, ki
bi skupaj s starološko župnijsko
knjižnico domoval v Starološkem
gradu. »Staroločani še kako potrebujemo primerne prostore za
kulturne in glasbene večere, razstave, srečanja itd. V Starološkem
gradu vidimo izjemno priložnost,
da to uresničimo.« Alojzij Pavel
Florjančič pa je dodal, da bi bilo
treba prostor okrog gradu pričeti
skrbno urejati in ponovno odpirati
za vse ljudi v javno dobro.
mladost. »Velikega pomena za
vrtec in za celoten kraj je večnamenska Jurjeva dvorana ob cerkvi
sv. Jurija. Osebje vrtca, otroci in
starši pa pogrešamo več zelenih
površin. Radi obiščemo grajski
park, želimo pa si manj prometa
in več varnega prostora za pešce
skozi ulice Stare Loke.«
Stopnišče pod cerkvijo sv.
Jurija – 'Starološke štenge'
in prehod za pešce
Že prva točka, Starološki grad, je izzvala govornike s pobudami za
prenovo in oživitev gradu. (Foto: Andrej Tušek)
Pot skozi grajski park in
podhod
je poudarila, kako je za stanovalce
velikega pomena, da imajo možnost varnega gibanja izven doma
in da ne ostanejo izolirani v njem.
»Urejen grajski park, oživitev gradu
in umirjen promet skozi staro jedro
Stare Loke, ki bo pešcem omogočil
varno in prijetno gibanje vse do
mestnega jedra Škofje Loke, je tisto,
kar si želimo in potrebujemo za
kakovostno življenje.«
Nika Mohorič je predstavila
zelo prometno pešpot iz Stare Loke
proti OŠ Ivana Groharja, OŠ Jela
Janežiča, Gimnaziji Škofja Loka in
športni dvorani Poden, ki se vije
mimo grajskega parka preko podhoda naprej proti staremu mestnemu jedru Škofje Loke. »Podhod
je sicer nujno potreben, a zaradi
prestrme klančine in zanemarjenega videza ne funkcionira. Pot
iz Stare Loke do podhoda poteka
med neurejenim in zanemarjenim
nabrežjem Starološkega potoka in
visoko ograjo, ki fizično loči sprehajalce v grajskem parku od pešpoti. S
primerno celostno ureditvijo parka
bi brez fizičnih preprek naredili prvi
korak k ponovni vzpostavitvi angleškega parka ob gradu, v katerem bi
uredili sprehajalne poti, ki bi služile
tudi za pešpot do podhoda.«
Vrtec Sončni žarek
Marcel Kokelj, zaposlen v vrtcu
Sončni žarek, je poudaril, da je
vrtec v kraj prinesel svežino in
Peter Grzetič je opozoril na zelo
obremenjen prehod, Klemen
Karlin pa na neprecenljiv pomen
Kmetijsko-gozdarske zadruge za
oskrbo kraja, zlasti starejših. »Ne
tako daleč nazaj je bila na trgu
tudi pekarija, dobrodošla bi bila
cvetličarna, priložnosti za obrtnike
in trgovce je še mnogo.«
Marijina kapelica na Fari
Domačinka Mira Bergant se je
na občino obrnila s predlogom,
naj se nivo trga in širšega cestišča
ponovno zniža. »Sedaj ko se ureja
kanalizacija, je to zadnja priložnost
in pomemben korak k preprečevanju posledic poplav na tem delu.
Drug odločilen poseg za zagotavljanje protipoplavne ureditve pa
bi bila poglobitev Starološkega
potoka.« Klemen Karlin je dodal, da
je to kraj, ki je bil že od nekdaj namenjen srečevanju ljudi. »Celoten
prostor okoli nas v središču Stare
Zahodni vstop v Staro Loko
Pot od semaforiziranega križišča
proti cerkvi in središču Stare Loke
je za pešce in kolesarje zelo nevarna in nepregledna. Med vsakodnevnimi uporabniki te poti je
mnogo mladih in otrok. Otroci so
ob robu cestišča s kredo označili
sicer neobstoječi pas za pešce.
Center slepih, slabovidnih
in starejših Škofja Loka
Župan je pozdravil vsako pobudo. Strinja se, da je podhod
potreben preureditve, a je, kot pravi, problem v denarju.
(Foto: Nika Mohorič)
Alenka Oblakovič, stanovalka CSS,
20
Junij 2014
Loke potrebuje celosten pristop k
ureditvi.« Anja Musek je spodbudila
ljudi, naj se trg začne urejati takoj.
»Pešci čim bolj zasedimo prostor,
da se vozniki ne bodo čutili kot
gospodarji ceste in bodo namesto
bližnjice skozi Staro Loko raje izbrali
cesto mimo Podna.«
Dolenčev vrt – vzhodni
vstop v Staro Loko
Tatjana Bernik, vodja oddelka
za okolje in prostor na škofjeloški
občini, je pohvalila močno gibanje
civilne iniciative v Stari Loki za
ureditev in oživitev kraja, ki prihaja
z izdelanimi predlogi. »Gibalo vseh
dejavnosti je človek in v Stari Loki
se je pokazalo, da raste povezava
med lokalno skupnostjo in občinsko upravo. Na občini pozive
te skupine jemljemo resno in si
želimo konstruktivnega dialoga
in sodelovanja.« Darja Matjašec
je dodala, naj civilna iniciativa
pristopa konstruktivno, naj išče
in predlaga rešitve za naprej in
ne problematizira stanja za nazaj.
»Občani imamo pravico izraziti
želje na občino, kadar so želje v
javnem interesu.«
ker so vse zaprte ob istem času.
»Za goste je velika težava cesta
skozi središče Stare Loke, ker je
izjemno prometna in neprijazna
pešcem. Gostje se radi do mesta
in v okolico sprehodijo peš, zato
pogrešajo urejene predele za prijazno sobivanje pešcev in voznikov.
Želijo si ogledati Starološki grad in
njegovo okolico, a so razočarani,
ker vsa ta dragocena dediščina
propada in se v njem nič ne dogaja.
Pogrešajo še trgovine z lokalnimi
spominki, izdelki domačih mojstrov, muzej starodavne dediščine
kraja, predstavitev kraja in nekdanjih obrti, hiš, običajev, prijazen
lokal, muzej ...«
Barbara Tušek
Turistična kmetija Turizem
Loka
Mag. Saša Jereb, lastnica turistične kmetije Turizem Loka, je
povedala, da turisti radi obiščejo
loške gostilne, a so razočarani,
21
9. LUFt
NEDELJA, 15. 6. 2014,
Mestni trg ,
od 9. do 13. ure.
Vabljeni na:
9.00–13.00 Unikatna tržnica
9.00–12.00 Zelemenjava
10.00 Eko otroška delavnica
11.00 Otroška plesna
delavnica s Piko in Poko
+ kulinarične dobrote,
dobrodelnost ...
Junij 2014
Žirovske novice
piše: Milena Miklavčič
Osmi Slovenski klekljarski dnevi uspeli
V Žireh so se osmi Slovenski klekljarski dnevi že zaključili, a tisti, ki
si želijo od blizu ogledati osrednjo
razstavo Stoletne čipke, imajo še
zmeraj priložnost, da to storijo.
Čipke so na ogled v Galeriji DPD
Svoboda. Po prvih ocenah organizatorjev je klekljarski praznik
obiskalo okrog deset tisoč obiskovalcev. Med temi je bilo kar precej
takih, ki se v Žiri vračajo vsako leto
in občudujejo mojstrovine domačih klekljaric, glas o njihovem delu
pa se je razširil tudi izven naših
meja. Med tujimi obiskovalci smo
govorili z Mario Bissacco iz Italije,
ki je bila prijetno presenečena.
Marica Albreht, predsednica
društva Cvetke, je ob zaključku
pohvalila vse, ki so kakorkoli pripomogli, da so bili tudi letos uspešni
in prepoznavni: »Za naš klekljarski
praznik je značilno, da je opravljenih veliko prostovoljnih ur. Pa ne le
pri klekljaricah, tudi na splošno. Iz
srca smo hvaležne županu in ostali
občinski ekipi, ki so nam stali ob
strani tudi finančno.
Letošnji klekljarski praznik so
organizatorji nadgradili s spektaklom, ki so ga poimenovali Kontrabant. V njem so prikazali nekdanje življenje ob rapalski meji in
'kontrabantarje', ki so preko meje
tihotapili dobrine, s čimer so pogosto tvegali življenja, obenem
pa služili za preživetje.
Zelo je odmeval tudi mednarodni
strokovni posvet o likovni podobi
čipke v prihodnosti. Afrodita Hebar
Kljun je napovedala, da bo čipko
treba nadgrajevati in ji s tem dodajati
žlahtnost in dodano vrednost.
Na petem klekljarsko-literarnem
natečaju so se na prva tri mesta v
kategoriji poezija uvrstili zmagovalka Karmen Vidmar iz Nove Gorice,
za njo Milan Žniderič iz Horjula
in tretjeuvrščena Vesna Šare iz
Kopra. Med prozaisti je zmagala
Olga Kolenc, druga je bila Antonija Stanonik in tretja Ana Balantič.
Dr. Janez Bogataj, priznani
strokovnjak s področja etnologi-
Migamo, zato zmagujemo
Motoristke in zabava
Žirovske motoristke so 24.
maja organizirale že peto srečanje slovenskih motoristk.
»V Sloveniji nas je približno
tristo, v Žireh pa okoli dvanajst,« so se razgovorile štiri
med njimi – Urška Podobnik,
Urša Benedik, Tončka Krvina in Brigita Potočnik. Tudi
njihovi življenjski sopotniki so
motoristi, tako da takrat, ko se
usedejo na 'mrcine', doma nimajo težav. Enkrat ali dvakrat
na leto se odpeljejo na strogo
žensko turo, toliko, da se v miru
naklepetajo in počnejo povsem
ženske stvari. Vse so se strinjale,
da potem, ko enkrat z motorjem upravljaš sam, težko sedež
zadaj, za voznika. V en glas so
zatrdile, da je občutek sprostitve
in svobode zelo pomemben.
Urška vozi Suzuki 650 V-srom,
Urša Yamaho 250 Virago, Tončka
650-kubičnega Kawasakija ER6F,
Brigita pa Yamaho Dragstar 250.
»Na leto prevozimo tudi do
dvajset tisoč kilometrov. Za nas,
motoristke, je zelo pomembno,
da se dobimo vsaj enkrat letno.
Letošnje srečanje je bilo že peto
po vrsti in žirovsko obarvano.
Vsaka med nami ima svoje
razloge za predanost motorističnim užitkom. Nekatere so
motoristično ljubezen začasno
je, je bil nad razstavo čipk izjemno
presenečen: »Že dolgo govorim, da
so današnji šolski programi močno
osiromašeni. Žirovske klekljarice so
izdelale čipke po vzorcih, ki so jih risale gojenke nekdanje šole za umetno obrt. To so bili časi, ko rokovanje
z rokodelskimi dejavnostmi še ni
bilo označeno kot nekaj zaostalega
oziroma romantično spogledovanje
s kulturno dediščino. Motivi so s
svojo likovno podobo in tehnologijo
aktualni in moderni. Resnično sem
zaskrbljen, ker v današnjih časih
država ne zagotovi zadostne pogoje za mladega človeka, ki si želi
ukvarjati s to umetnostjo.«
V ponedeljek, 19. maja, je bilo v Murski Soboti državno srečanje mladih
raziskovalcev Slovenije. Dejan Perić
in Anže Oblak sta prejela zlato priznanje za nalogo Kamen na kamen
palača, njuna mentorica je bila Andreja Bogataj. Ema Podobnik,
Larisa Bogataj in Petra Gantar
pa so prejele srebrno priznanje za
nalogo Žirovski prostor večnega
počitka, na poti do odličja jih je
vodila mentorica Petra Novak. Bronasta priznanja so dosegli še: Maja
Krvina in Agnes Cankar za nalogo
Vprašaj in odgovori, pod nalogo
Kako delujejo sklopi avtomobila se
je podpisal Miha Tratnik, Življenje
v župniji Vrh Svetih Treh Kraljev med
drugo svetovno vojno so opisali Vid
Treven, Martin Žust in Aleš Klemenčič, o dilemi med pismom ali
SMS pa sta razmišljali Lara Grošelj
in Nika Kristan.
V Radovljici je na Srednji gostinsko turistični šoli 15. maja potekalo
tekmovanje v pripravljanju jedi.
Tekmovanja so se udeležili Rok
Oblak, Lucija Kavčič in Natalija
Krek ter osvojili srebrno priznanje.
Nekateri med njimi so o svojih
uspehih z veseljem pokramljali.
Vid Treven: »Užival sem, ko
sem raziskoval življenje našega
kraja (Vrh Svetih Treh Kraljev). Intervjuval sem štirinajst občanov, ki
so doživeli drugo svetovno vojno.«
Miha Tratnik: »Zanimajo me avtomobili. Že od nekdaj me privlači
odložile na stranski tir, dokler
niso otroci odrasli, potem pa je
strast ponovno zaživela. Zgodilo
se je že, da sta partnerja delala
izpite hkrati,« so pripovedovale.
Urška se je s svojim možem
zapeljala najdlje do Sirije. A pred
leti, ko so bili še mirni časi, ko te
dežele niso pretresali nemiri.
Skupaj ali posamično so prevozile nekdanjo Jugoslavijo. Na
poti še niso imele slabih izkušenj. Raje kot velika mesta, ki
se jim zdijo zelo podobna med
seboj, imajo podeželski utrip.
Tudi Evropa jim ni neznana.
Brigitinega hrbta se je do lani
oklepal tudi njen soprog, saj še
ni imel izpita. Z nostalgijo so se
spominjale motorističnih kampov, predvsem tistih, v katerih
je poskrbljeno za celostno udobje obiskovalcev. Po urejenosti
prednjačita Francija in Švica.
Ko jih vprašam, kaj pravijo
na njihove užitke otroci, so v en
glas zatrdile, da so zelo veseli,
ker vedo, da se bodo mame vrnile dobre volje in nasmejane.
Seveda pa morajo ob svojem
hobiju hoditi tudi v službo, biti
gospodinje, mame in prijazne
ter ustrežljive partnerice.
A vse se da, če se hoče: za
veter v laseh bi tudi gore premikale.
22
tehnika, sestavni deli v avtih …«
Neža Jesenko: »Raziskovalno
nalogo za letos nam je predlagala
učiteljica. Imeli smo veliko dela. O
nekaterih stvareh smo se pozanimali na občini, kjer smo ugotovili, da so občani o malih čistilnih
napravah kar dobro obveščeni.«
Tamara Humar: »Z Emo Klemenčič sva raziskovali, kakšen je
vpliv samopodobe na osvajanje.
Ko sva fante spraševali o osvajanju, so v odgovorih pisali o tem,
kako 'osvajajo' ozemlja v različnih
internetnih igricah.« (smeh)
Kaja Dolenc: »S še dvema
sošolkama smo raziskovale, kaj
učenci osmih in devetih razredov
počnejo v prostem času. Večina se
rada druži s prijatelji, ukvarjajo se
š športom, klekljajo, sodelujejo pri
krožkih. Sedenje pred računalniki
pa ni zaskrbljujoče.«
Rok Oblak, Lucija Kavčič in
Natalija Krek so osvojili srebrno
kuhalnico.
Junij 2014
piše: Milena Miklavčič
Novice iz občine Gorenja vas-Poljane
Posledice žleda
Čeravno smo zakorakali v vroče
poletje in je spomin na februarsko
ledeno katastrofo za mnoge le še
bled spomin, kaj podobnega ne
bi mogli reči za lastnike gozdov
v Poljanski dolini. Konec maja
se je iztekel rok, do katerega so
morali posekati in pospraviti poškodovane iglavce, da bi preprečili namnožitev podlubnikov, kar
bi še dodatno povečalo škodo v
gozdovih, ki jih je prizadel februarski žledolom. Bogo Žun, vodja
krajevne enote Poljane Zavoda
za gozdove Slovenije, pravi, da
čiščenje gozdov pri njih poteka
intenzivno, lastniki so k delu pristopili zelo odgovorno, posekali
so že ogromno lesa, v številkah to
pomeni, da so pospravili 90.000
kubičnih metrov. To je le dobrih
deset odstotkov od skupne količine podrtega drevja, ki ga je bilo
za okoli 700.000 kubičnih metrov.
Tudi lubadar je v gozdovih Poljanske doline že na uničevalnem
pohodu, trdi Bogo Žun. O sanaciji
posledic februarskega žleda so
spregovorili tudi na zadnji občinski
seji. Marko Kržišnik je poudaril,
Zakaj krave mukajo?
V soboto, 24. maja, je bilo na dvorišču kmetije Pustotnik v Gorenji
vasi strašno živahno. Malčki, ki so
prišli od blizu in daleč, so se učili
molsti krave, spoznali so tudi, zakaj
imajo slednje seske, sploh pa so
dobili odgovor na vprašanje, zakaj
krave mukajo, ne čivkajo.
Lucija Kavčič, ki je skupaj s
porednim mestnim bratrancem
Marjanom razlagala otrokom tudi
to, zakaj krave pijejo vodo, mi pa
raje njihovo mleko, je hvaležno občinstvo spravljala v smeh in dobro
voljo. Potem ko so nadebudneži
zaplesali in zapeli, pa sploh.
Vanja, ki je prišla na prireditev
z vnukom, je bila zelo navdušena:
»Mi, ki smo odraščali na deželi, smo
včasih zelo žalostni, ko vidimo, da
naši otroci, kaj šele vnuki, nimajo
pojma o tem, kaj se dogaja na
kmetih. Tokrat nas že same 'kulise'
– dogajanje je bilo postavljeno tik
Ali ste vedeli?
ob kravi, ki se je pasla za ogrado –
spominjajo na otroštvo, otroci pa
so lahko na od blizu spoznali, da
kravice niso narejene iz čokolade
Milka. Animatorja bi lahko krepko
razmislila o tem, da bi čez poletje
prihajala na vsakomesečne tržnice
po vseh večjih krajih v Poljanski
dolini – v zadovoljstvo odraslih
in otrok.«
Poslovanje občine po zaključnem računu 2013 v številkah: prihodkov
je bilo 9,5 milijona, odhodkov pa 10,1 milijona evrov. Največji del
odhodkov predstavlja investicija Porečje Sore, kar 2,3 milijona evrov.
Zimske službe so si odrezale za 751.000 evrov debel kos pogače. Za
vrtce je občina iz proračuna namenila 1,16 milijona evrov, za osnovne
šole pa 675.000 evrov, večino so porabili za prevoze otrok. Tudi ravnanje
z odpadki in odpadno vodo ni bilo poceni: 480.000 evrov. Za oskrbo z
vodo so odšteli 334.000 evrov.
Tistim, ki se vsak dan vozijo v Poljansko dolino, že lep čas povzročata
sive lase semafor in zapora ceste na Visokem. Nič ne kaže, da bo država
že v kratkem sanirala plaz. V državi se zaenkrat izvajajo le projekti, ki
so sofinancirani z evropskimi sredstvi, saj so prioriteta zaradi roka
črpanja teh sredstev. Za zaščito brežine Visoko je izdelana projektna
dokumentacija. Celotna investicija je ocenjena na 773.000. Kdaj bo
promet stekel normalno, pa verjetno – zaradi kolapsa, v katerem je
Slovenija – ne ve niti Bog v nebesih.
Na srečo ni vse le črno, je tudi precej mavrice. Na zadnji občinski seji so
svetniki potrdili predlog občinskega podrobnega prostorskega načrta
za območje Srednje Brdo–Kopačnica. To pomeni, da ima investitor,
ki se je odločil, da bo pri Topličarju v Kopačnici zgradil turističnokopališki center, zeleno luč, da lahko začne s postopki za pridobitev
gradbenega dovoljenja.
Žiga ne verjame, da krava res
daje mleko.
Člani otroških parlamentov iz gorenjevaške in poljanske osnovne šole
so se zbrali na občinskem parlamentu ter ob prisotnosti ravnatelja
OŠ Ivana Tavčarja Izidorja Selaka in ravnateljice OŠ Poljane Metke
Debeljak kritično razmišljali o razmerah v naši družbi. Beseda je tekla
o medsebojnih odnosih, o družbi, v kateri živimo, o revščini, družini
ter o šoli. Prišli so do zanimivih zaključkov, ki bi jih morali upoštevati
tudi starši, učitelji in politiki. Sklepna ugotovitev, ki so jo zapisali, pa
je bila: razmere v družbi niso najbolj spodbudne, vseeno pa lahko
kot posamezniki veliko naredimo za boljši jutri.
Kolesarjenju dali zeleno luč
Potem ko jo je na začetku maja
kolesarjem zagodlo vreme, so
drugo sezono kolesarskega
kroga občine Gorenja vas-Poljane svečano zakoličili v soboto,
12. maja. V skupini petdesetih, ki
so prvi prevozili pot, je bil tudi
župan občine Milan Čadež: »Veseli me, ko opažam, da je vedno
več tistih, ki prosti čas preživljajo
na kolesu. Upam, da bodo preizkusili tudi naše 'pukle', saj ne
nudijo le športnih užitkov, temveč tudi veliko lepih razgledov
in prijetnih srečanj z domačini.
Prvi žig smo pritisnili že na Regnovem trgu, kjer smo zastavili
da so zaposleni v vodnogospodarskem podjetju po odstranjevanju
podrtega drevja v obvodnem pasu
in odvozu hlodov z zasebnih zemljišč za seboj pustili vejevje, ki so
ga zdaj dolžni pospraviti lastniki.
Pri tem pa je podvomil, da se bo
to res zgodilo.
pot, potem smo se povzpeli na
Javorč, od tam pa naprej do drugega kontrolnega žiga pri kmetiji
pr' Bukovcu, kjer smo bili prav
tako zelo gostoljubno sprejeti. V
Lučinah smo pri okrepčevalnici
Matija pritisnili tretji žig. Sledil je
vzpon na Pasjo ravan in postanek
za četrti žig na prevalu. Privoščili
smo si krajši počitek, potem pa
se predali spustu do dvorca na
Visokem, kjer smo si, še zmeraj v
odlični kondiciji, na vrtu zasluženo privoščili nekaj osvežilnega.
Ob povratku v Gorenjo vas smo
se za peti žig ustavili v gostilni
Na Vidmu.«
Pohoda skozi Zalo, ki ga pripravljajo člani Turističnega društva Žirovski
vrh, se iz leta v leto udeleži več pohodnikov. Tudi letos so začeli pot na
kmetiji pr' Bukovc, med potjo so se seznanili z zgodbo Ivana Tavčarja,
ki pripoveduje o prepovedani ljubezni med duhovnikom Amandusom
in Mrakovo Katarino. Zgodbo so v živo odigrali igralci Turističnega
društva Žirovski Vrh. Na domačiji pri Mraku so si pohodniki ogledali še
umetniška rezbarska dela Cirila Kavčiča ter animacije Čebelarskega
društva Blegoš. Pohod so popestrili s salamijado. Strokovna komisija
je med sedemnajstimi prejetimi salamami izbrala tri najboljše. Naziv
Kraljica Zale je prejela salama lastnika Iva Kavčiča iz Žirov.
23
Junij 2014
»Ni nas strah prihodnosti«
Tradicionalna razstava izdelkov dijakov in študentov strojništva in lesarstva Šolskega centra Škofja Loka vsako leto
preseneti z inovativnostjo in pravimi mojstrovinami, ki so nastale izpod njihovih rok. Ja, upravičeno trdijo,
da jih ni strah prihodnosti.
Najprej so se mladi v sliki in besedi sprehodili skozi dejavnosti,
pomembnejše dogodke, izobraževanja v tujini ter pomembnejše
in odmevnejše projekte, kot so na
primer e-skiro, maketa poljanske
obvoznice itd. »Tiste, ki delajo s
srcem, ni strah prihodnosti. S svojo
inovativnostjo preganjajo strah
pred prihodnostjo in vzbujajo
upanje,« je bilo večkrat slišati na
odprtju razstave.
Slavnostni govornik je bil
Marko Lotrič, direktor uspešnega
podjetja Lotrič meroslovje, ki je
med drugim dejal: »Pomembno
je, da verjamete v svojo zgodbo
in izkoristite vse vire, ki so vam
ponujeni. Seveda je vsak začetek
težak. Mnogi smo svoje dejavnosti začeli v garaži. Strah pred
neuspehom je takrat stalnica, a
mladi znate ta strah premagati z
energijo, ki jo nosite v srcu.« Tudi
škofjeloški župan mag. Miha Ješe
je bil vidno navdušen nad izdelki
dijakov in študentov, pri čemer je
poudaril pomen novega Medpodjetniškega izobraževalnega centra, ki pomeni vez med izobraževalno ustanovo in podjetništvom.
Direktor Šolskega centra Škofja
Loka Martin Pivk pa je dodal:
»Zmeraj ko pridemo v ta prostor,
smo presenečeni, kaj zmorejo naši
dijaki in študenti ter koliko idej
imajo. Lahko rečemo, da se za
prihodnost lesarstva in strojništva
na Gorenjskem ni bati.«
Električni skiro – Rok Žontar
(Foto: K. Š. K.)
Leseno kolo – Jure Lipar
(Foto: K. Š. K.)
Nagrajenci
(mentor Janja Hadalin). Prvo mesto
in denarna nagrada v višini petsto
evrov pa sta šla v roke Anžetu Čebulju za izdelavo previjalne mize
(mentor Janja Hadalin). OOZ Škofja
Loka je podelila še posebno nagra-
Razstava je bila v Sokolskem domu
na ogled od 21. do 25. maja. Ob
odprtju so razglasili nominirance
za denarne nagrade, ki jih podeljuje Območna obrtno-podjetniška
zbornica (OOZ) Škofja Loka. Vsi so z
nestrpnostjo čakali soboto, 24. maja,
ko so na Placu razglasili nagrajence.
Komisiji nista imeli lahkega dela.
Pri Srednji šoli za lesarstvo sta si in
denarno nagrado v višini dvesto
evrov razdelila Tomaž Špendov
za izdelavo lesenega loka (mentor
Peter Kurnik) in Tomaž Kunčič za
igralno mizo (mentor Irena Leban).
Drugo mesto in denarno nagrado
v višini tristo evrov je prejel Peter
Stržinar za izdelavo mize za biljard
do za inovativnost v višini dvesto
evrov, ki jo je prejel Jure Lipar za
leseno kolo (mentor Aleš Malnarič).
Na Srednji šoli za strojništvo sta
si tretje mesto in denarno nagrado
v višini dvesto evrov razdelila Jan
Ceferin za obnovo osebnega avtomobila VW hrošč (mentor Jure
Mrak) in Aljaž Novak za projektno
nalogo vakuumski motor (mentor
Matjaž Luznar). Drugo mesto in denarno nagrado v višini tristo evrov je
prejel Jaka Zupan za izdelavo CNC
frezalnega stroja (mentor Janez
Kosmač). Prvo mesto in denarna
nagrada v višini petsto evrov pa
sta šla v roke Lovru Korbarju za
izdelavo gozdarskega orodja (mentor Iztok Jože Basaj). Podelili se še
posebno nagrado za inovativnost v
višini dvesto evrov, ki jo je prispevalo
podjetje Tri Krone. Nagrado je prejel Rok Žontar za e-skiro (mentor
Tadej Debelak).
Klavdija Škrbo Karabegović
Miza za biljard – Peter Stržinar (Foto: K. Š. K.)
Gozdarsko orodje, prva nagrada
na področju strojništva – Lovro
Korbar (Foto: K. Š. K.)
Previjalna miza, prva nagrada
na področju lesarstva – Anže
Čebulj (Foto: K. Š. K.)
24
Junij 2014
Program letošnjega Historiala že pripravljen
Mečevanje vitezov, dramske igre, rokodelske delavnice, glasbeni nastopi, pestra kulinarična ponudba in še marsikaj
zanimivega. Vse to je kulturno-zgodovinska prireditev Historial, ki bo v Škofji Loki letos potekala v soboto, 21. junija.
Duh srednjega veka
Spremljevalni program
Namen prireditve, ki jo vsako leto
obišče od štiri do pet tisoč obiskovalcev, je prikazati bogato zgodovino Škofje Loke v različnih obdobjih.
»Ljudem hočemo približati duh
srednjega veka. V prireditev zato
vključujemo tudi loške zgodbe, in
sicer se vsako leto odločimo za uprizoritev dramske igre,« je pojasnila
vodja Turizma Škofja Loka Andreja
Križnar. Glavni del programa bo
kot vedno potekal na Mestnem
trgu, kjer bo sejem s stojnicami,
na katerih bodo rokodelci predstavljali stare domače obrti. Ob 11.
in 18. uri si bodo lahko obiskovalci
ogledali dramsko igro Lojzeta Zupanca Kamniti most v režiji Matije
Milčinskega, gostje iz Freisinga pa
bodo uprizorili viteško mečevanje.
Med 15. in 17. uro se bo program z
Mestnega trga preselil k Nacetovi
hiši v Puštalu. Tam si bodo obiskovalci med drugim lahko ogledali
Nacetovo hišo v spremstvu vodiča.
Otroški program bodo organizatorji zaradi gradnje na Cankarjevem
trgu letos pripravili pred stavbo
upravne enote. Tam bodo potekali
nastopi osnovnošolcev in glasbena
delavnica. Otroci se bodo lahko
udeležili različnih igrarij ter obiskali
knjižnico na prostem. Dopoldne
in popoldne bodo lahko na hribu
pod Loškim gradom jezdili konje
ter na očinskem vrtu prisluhnili
pravljicam. »Vsi dogodki v okviru
prireditve bodo brezplačni, tudi
ogled Kapucinske knjižnice ob 13.
in Nacetove hiše ob 15. uri. Vstopnino bo treba odraslim plačati le za
obisk Loškega muzeja, a bo cena
na dan prireditve ugodnejša,« je
razložila Križnarjeva. Posebej je
poudarila dogajanje v Sokolskem
domu. Tam bo na ogled razstava
Mesta kulture, ki je marca gostovala
v Evropskem parlamentu v Bruslju.
Na vrtu Sokolskega doma bodo ob
17. uri odprli tudi bralnico, ob 20.
Tudi letos organizatorji na Historialu pričakujejo od štiri do pet tisoč
obiskovalcev. (Foto: Jana Kuhar)
uri pa se bo v Sokolskem domu
začel večerni koncert, s katerim
se bo letošnji Historial tudi uradno
zaključil. Nastopili bodo pevci iz
Glasbene šole Škofja Loka, koncert
je zasnovala njihova profesorica
Saška Kolarič.
Zadovoljni z zbranimi sredstvi
Križnarjeva je še dejala, da zaradi
znižanega proračuna prireditve
25
ne bodo mogli izpeljati vseh načrtovanih dogodkov. »Proračun
prireditve je v primerjavi z lanskim
letom znižan. Pridobivanje sponzorskih sredstev je vsako leto težje,
a glede na razmere v Sloveniji smo
zadovoljni,« je še dodala. Na prireditvi bo sodelovalo okrog dvesto
nastopajočih.
Luka Mlakar
Junij 2014
Osebne zgodbe skozi fotografski objektiv
V preddverju Sokolskega doma so v začetku maja odprli fotografsko razstavo z naslovom Avtobiografsko, ki so jo
pripravili udeleženci programa PUM – Projektnega učenja za mlajše odrasle v sodelovanju s prostovoljko evropske
prostovoljne službe (EVS), bolgarsko fotografinjo Albeno Nikolovo.
Župan občine mag. Miha Ješe je v
pozdravnem govoru izrazil veselje
nad ponovnim delovanjem programa PUM v Škofji Loki in poudaril
njegov večplasten pomen. Hkrati
je izrazil navdušenje nad aktivnim
delovanjem številnih prostovoljcev
EVS. Le-ti s svojimi projekti bogatijo
naš kulturni prostor in s tem dokazujejo, da so pri nas sprejeti ter da
lahko v okviru organizacij, v katerih delujejo, uspešno uresničujejo
svoje idejne zasnove.
Avtorica fotografij Albena Nikolova je opisala ustvarjalni proces medsebojnega sodelovanja
in ustvarjanja s pumovci, ki je iz
začetne faze fotografiranj dnevnega dogajanja na PUM prerasel
v resen in profesionalen projekt.
Fotografijam, ki že same po sebi
odsevajo številne obraze mladih udeležencev programa, so
Loški pumovci v družbi mentoric in prostovoljcev (Foto: K. Š. K.)
dodani komentarji, ki ponujajo
številne interpretacije. Bodisi da
se nanašajo na posameznikovo
počutje, prepričanje ali pa so
zgolj izsek trenutnega utrinka
pred fotografskim objektivom.
Vodja mentorske skupine Martina Guzelj je s prisotnimi delila
navdušenje nad tem, da so že po
nekaj mesecih ponovnega delovanja programa realizirali tako
obsežen in kvaliteten projekt, ki
je poleg krepitve samozavesti
mladih pomemben tudi v širšem
socio-kulturnem kontekstu. Poudarila je pomen odlične mentorske
ekipe, ki jo poleg nje sestavljata še
Nina Zakotnik in Maruša Bajt, ter
številnih zunanjih sodelavcev, s
katerimi skupaj ustvarjajo in iščejo
nove rešitve za mlade, ki so se znašli v stiski. Njeno zahvalo avtorici
fotografij je v angleščino suvereno
prevajal eden od pumovcev, ki je
sicer opustil šolanje, a se septembra vrača nazaj v šolske klopi.
Tako sama razstava kakor tudi
vzdušje ob odprtju dokazujeta, da
Zvoki ruskih romanc
V okviru VI. Mednarodnega cikla koncertov je v
Sokolskem domu potekal zanimiv večer, v katerem
je zvenela ruska pesem. Na koncertu z naslovom Blagoslovi me, moj talisman so nastopili zmagovalci tretjega mednarodnega festivala ruskih romanc.
Omenjeni festival poteka pod
organizacijsko taktirko Ruskega centra znanosti in kulture
v Sloveniji in se je letos odvil
že tretje leto zapored. Predizbora se je udeležilo preko sto
predstavnikov iz šestih držav,
in sicer Rusije, Kazahstana,
Kirgistana, Bolgarije, Hrvaške
in Slovenije.
Žirija, v kateri sta med drugimi sedela skladatelj Jure Robežnik in Manca Izmajlova, ni
imela lahkega dela, a na koncu
so le izbrali najboljše med solisti in ansambli različnih starostnih skupin, ki so se nato
predstavili tudi v škofjeloškem
hramu kulture. Vsi skupaj so
pričarali lep romantični večer,
ki so ga sestavljale urbane,
salonske, ciganske in druge romance. Poseben čar ruskemu
večeru je dala tudi voditeljica
prireditve Irina Guščina, ki
škofjeloški PUM deluje celostno.
Na nivoju posameznika mladim z
individualnimi pristopi pomagajo
pri dokončanju šolskih obveznosti
oziroma iskanju zaposlitve in reševanju osebnih stisk, na nivoju
skupine pa si pridobivajo nova
znanja in izkušnje z različnih uporabnih področij ter socialne kompetence. O njih nam govorijo tako
fotografije kakor dogajanje na
samem odprtju, kjer so pumovci poskrbeli za odlično vodenje
programa, gledališke vložke, pogostitev in splošno dobro počutje
obiskovalcev.
Razstavo fotografij si v preddverju Sokolskega doma in prostorih občine lahko ogledate do
4. junija. Loški pumovci pa obljubljajo, da jo bodo kmalu nadgradili
z izdajo zbirke avtobiografskih
zgodb.
Klavdija Škrbo Karabegović
Akcija cepljenja proti
klopnemu meningoencefalitisu (KME)
Na koncertu Blagoslovi me,
moj talisman so se predstavili
zmagovalci tretjega mednarodnega festivala ruskih
romanc. (Foto: K. Š. K.)
Zaradi velike ogroženosti območja s klopnim meningoencefalitisom
(KME) in zaradi velikega povpraševanja javnosti smo se na Nacionalnem
inštitutu za javno zdravje (NIJZ) v sodelovanju z Občino Škofja Loka in
ZD Škofja Loka odločili ponoviti akcije cepljenja proti klopnemu meningoencefalitisu (KME).
Možnost cepljenja proti klopnemu meningoencefalitisu bo v soboto
14.junija in v soboto 5. julija 2014 od 8. do 12. ure v prostorih ZD Škofja
Loka, Stara cesta 10, Škofja Loka. Cena enega cepljenja znaša 23 evrov.
s soprogom Aleksandrom
že vrsto let živi in ustvarja v
Škofji Loki.
Klavdija Škrbo Karabegović
Vabljeni vsi občani Škofje Loke.
26
Junij 2014
Vez med preteklostjo in sodobnostjo
Center Domače in umetnostne obrti (DUO) ali Rokodelski center je drugačen prostor. Predstavlja vez med preteklostjo
in sodobnostjo, njegovo poslanstvo pa je ohranjanje bogate rokodelske tradicije ter prenosov rokodelskih znanj na
vse generacije. Čeprav je majhen, je prava zakladnica znanja, sodelovanja, dogajanja in estetike.
Center DUO, ki je del Razvojne
agencije Sora, se je skozi leta
delovanja spontano razvil v
nekakšen medgeneracijski prostor, v katerem imajo obiskovalci
možnost spoznati kakovostne
izdelke in pridobiti staro rokodelsko znanje, prikazano v sodobni pojavnosti. »Preko razstav,
rokodelskih delavnic in tečajev
skušamo ljudi opomniti in jim
približati modrosti, ki so se na
našem prostoru oblikovale skozi
generacije in stoletja. Sledenje
starim, preizkušenim znanjem,
njihovo umeščanje v sodobni čas
in iskanje novih uporabnosti rokodelskih tehnik je pot za razvoj
domače in umetnostne obrti, ki
jo ustvarjajo tudi naši rokodelci,
člani Sekcije domače in umetnostne obrti na Območno obrtnopodjetniški zbornici Škofja Loka,«
je povedala vodja Rokodelskega
centra Kati Sekirnik.
Izdelek Lidije Debelak (Foto: Jana Kuhar)
Del aktivnosti, ki jih izvajajo
v Centru DUO, predstavlja tudi
prodajni prostor izdelkov članov
omenjene sekcije. Vsi izdelki so
nosilci certifikata Art&Craft Slovenije. Slednjega posebna komisija Obrtno-podjetniške zbornice
Slovenije dodeljuje rokodelcem,
ki sledijo merilom kulturne dediščine, kakovosti, uporabe naravnih materialov, ročne izdelave in
celovitosti izdelkov. Vsi izdelki v
Centru DUO so kupcem dostopni
brez marž. Poleg tega se rokodel-
Kovaštvo Krmelj (Foto: Jana Kuhar)
27
ski mojstri aktivno vključujejo v
dejavnosti in program Rokodelskega centra. S širjenjem svojega
dragocenega znanja predstavljajo
živo vez med preteklostjo in sedanjostjo. Z njimi se lahko srečate
tudi vsako sobotno dopoldne, saj
so v Rokodelskem centru DUO
prisotni in na voljo vsem obiskovalcem.
»Z vsemi dejavnostmi, s katerimi skrbimo za ohranjanje in
prenos tradicionalnih rokodelskih
znanj, skušamo pokazati, da kljub
pretirano potrošniškemu načinu življenja še vedno obstajajo
drugačne poti. S sodelovanjem,
vzajemnim delom in z obračanjem nazaj k svojim koreninam
ustvarjamo prostor kvalitete in
navdiha. Vabljeni v Rokodelski
center DUO na Mestni trg, kjer so
vrata vedno odprta,« je zaključila
Sekirnikova.
Klavdija Škrbo Karabegović
Junij 2014
Po poteh starološkega romarja
Prosvetno društvo Sotočje na čelu z Jožico Žnidaršič je v nedeljo, 11. maja, četrtič zapored organiziralo romanje
po staroloških cerkvah.
Sedemnajst romarjev so je ob pol
devetih zbralo v cerkvi sv. Jurija
v Stari Loki, kjer jim je župnik dr.
Alojz Snoj podelil blagoslov in jim
zaželel varno pot. Pred odhodom je
nekaj besed povedal tudi Vincencij
Demšar, ki je prevzel vlogo vodiča in
poudaril, da na romanju ne bodo v
vlogi turistov ali popotnikov, ampak
romarjev. Dodal je še nekaj besed
o cerkvi sv. Jurija, ki je primer nove
cerkve, saj je stara približno sto štirideset let, potem pa so pot nadaljevali proti Križni Gori. Ustavili so se
v cerkvi, ki je svojevrsten spomenik,
saj v njej lahko vidimo slike z začetka
šestnajstega stoletja. Dolgo časa se
je cerkev imenovala cerkev sv. Vrha,
leta 1867 pa so jo preimenovali v
cerkev sv. Križa. Po ogledu cerkve so
se ustavili v gostilni Pri Boštjanu, kjer
jim je gospodar pripravil krofe in čaj.
Po okrepčilu so pot nadaljevali
na Planico v obnovljeno cerkev,
posvečeno nadangelu Gabrielu.
Zelo zanimiva sta vitraj, ki ga je naredila Maja Šubic, in pa križev pot,
na katerem nastopajo samo po tri
osebe. Cerkev je bila zgrajena v poznem srednjem veku, konec vojne
pa so jo partizani minirali. Pred
dvajsetimi leti je bila obnovljena
na istih temeljih. Tudi na Planici so
jih na kmečkem turizmu pr' Brčnk
kozolcem v gostilni Pri Marku, kjer
jim je član prosvetnega društva
Sotočje Tine Jesenovec pripravil
odlične jedi na žaru.
Klavdija Rupar
Skupinska slika pred cerkvijo sv. Uršule v Pevnem
(Foto: Jožica Žnidaršič)
pogostili s flancati.
Pred končnim ciljem v Crngrobu jih je čakala še cerkev v Pevnem. Ime kraja izhaja iz besede
'Behaumb', kar pomeni Čehi. Ljudje v Pevnem so včasih veliko dali
na zadnjo uro, zato je posvečena
sv. Uršuli in njenim tovarišicam,
zanimiva pa je tudi sv. Polona s
kleščami kot priprošnjica proti
bolečinam zob.
Med potjo je bilo veliko prilike
za pogovore in pripovedi o nekdanjem in sedanjem življenju na
območju, po katerem so hodili.
Iz Pevnega so nato krenili proti
Crngrobu in se na poti ustavili ob
grobiščih po vojni pobitih civilistov, v cerkvi pa opozorili na obnovitvena dela v prezbiteriju in v
treh ladjah. Po ogledu cerkve so se
udeležili svete maše, ki ji jo je vodil
škof Andrej Glavan. Slovesnosti
se je udeležilo veliko ljudi, saj je
med mašo škof podelil blagoslov
obnovljenih del, župnik Snoj pa se
je zahvalil za vso pomoč pri obnovi. Kot zanimivost naj omenimo,
da je bilo včasih v Crngrobu do
devetsto maš na leto, kar pomeni
skoraj tri na dan.
Romanje se je zaključilo pod
Pavle in Francka Pokorn:
»Romanja sva se letos udeležila prvič, ker prejšnja leta na
to nedeljo nisva imela časa.
Hodili smo uspešno in imeli
celo pot srečo z vremenom.
Sama pot ni bila naporna.
Preživela sva lep dan.«
Štefan in Irma Čadež: »Romanje je bilo čudovito, malo
smo molili, malo se spoznavali, gospod Demšar pa nam
je vse lepo predstavil.«
Matevž Triler: »Všeč sta mi
bili družba in hoja. Danes smo
izpustili cerkev v Papirnici,
ker je bil duhovnik pri maši
v Crngrobu, vendar je bilo
vseeno pestro in zanimivo.«
Tomaž Horvat: »Prihajam
iz župnije Ljubljana Polje
in danes je bil popoln dan,
vključno s sveto mašo. Manjka
mi edino žena.«
Maturantska parada
Na Mestnem trgu se je v petek, 23. maja, odvil tradicionalen ples maturantov. Dijaki četrtih letnikov so se
poslovili od srednje šole in še zadnjič zaplesali četvorko.
Prejšnja leta so četvorko zaplesali
ob dvanajsti uri, letos pa so se maturantje na Mestnem trgu zbrali
že ob devetih zjutraj. Postavili so
se v dolgo vrsto, ki je segala vse
do kavarne Homan. Pred uradnim
plesom so na hitro ponovili vse
slike, nato pa se je po zvočnikih
zaslišala maturantska himna Gaudeamus igitur. Po koncu himne
sta se predstavnica gimnazije
in predstavnik šolskega centra
zahvalila vsem profesorjem in
staršem, maturantom pa zaželela uspešno maturo in čim bolj
srečno nadaljnjo pot v življenju.
Spregovoril je tudi župan Miha
Četvorka
Ješe, ki jim je zaželel veliko sreče na
maturi in pri nadaljnjem šolanju ter
poudaril, da so v gimnazijske klopi
vstopili isto leto, kot je on postal
župan Škofje Loke.
Sledila je predaja insignij (gi-
28
mnazijskega ključa, strojnega
vijaka in lesarskega dleta) dijakom tretjih letnikov, ki so morali
četrtim letnikom povedati, zakaj
si zaslužijo vstop v višji letnik.
Maturantska parada se je
zaključila s slavnostno četvorko, ki so jo loški maturantje in
maturantke odplesali zadnjič,
nato pa se je zabava preselila v
bivšo vojašnico, kjer se je ob pol
sedmih zvečer nadaljevala pri
Rdeči ostrigi, na tradicionalnem
petnajstem Živžavu.
Klavdija Rupar
Junij 2014
Jutranja telovadba pred
taborniškim domom
Pri taborniškem domu se vsako jutro ob pol osmih – razen ob nedeljah – zbere skupina ljudi, katerih glavni
cilj je hitro in učinkovito razmigati telo.
Z vadbo so v Škofji Loki začeli 17.
septembra 2013. Prvič se je je udeležilo osemnajst ljudi, danes pa
se je število dvignilo na trideset.
Poleg skupine Škofja Loka – Sotočje
so sredi novembra ustanovili še
skupino Škofja Loka – Kamnitnik,
ki se vsako jutro dobi v vojašnici.
Jutranja telovadba spada v
projekt Šole zdravja, ki jo je leta
2006 v Celju ustanovil nevrolog dr.
Nikolay Grishin. Ugotovil je namreč, da se ljudje premalo gibamo,
imamo slabe življenjske navade in
se nezdravo prehranjujemo. Leta
2009 se je skupina organizirala kot
društvo s sedežem v Domžalah,
novembra 2011 pa jim je ministrstvo za šolstvo in šport podelilo
status društva, ki deluje v javnem
interesu na področju športa.
Po besedah organizacijske
vodje Marije Štrekelj je v Sloveniji
Vera Mlejnik: »Jutranjo vadbo
obiskujem že od vsega začetka,
saj mi je zelo všeč, da že zjutraj
razmigamo telo in ga poženemo
v tek. Gre za zelo prijetno druženje. Ker je neobvezno, hodim še
z večjim veseljem. Spoznala sem
tudi veliko novih ljudi. Skupina
je vsak dan večja.«
Pozdrav soncu
prihajajočih poletnih mesecih.«
Vadba poteka vsak dan od pol
osmih do osmih, razen ob nedeljah
in praznikih. Posamezna skupina
ima več vodij vadbe, z njo pa so
zadovoljni vsi udeleženci.
Klavdija Rupar
že tisoč devetsto dejavnih članov.
Slednjih je vsak dan več. Vsi delajo
predpisane vaje, s katerimi razgibajo celotno telo od glave do nog. »Dr.
Grishin je zagovornik tega, da bi po
vadbi šli v vodo, kar nam za enkrat
še ni uspelo. Mogoče nam bo v
29
Majda Oblak: »Vadbo sem začela obiskovati januarja, zanjo
pa me je navdušila Irena Šubic, s
katero sva skupaj v treking klubu.
Všeč mi je, da razmigam celotno
telo. Vadbe se udeležujem, če
je le možno, vsako jutro. Priporačam tudi drugim, saj delamo
vaje za celotno telo.«
Katka Jesenovec: »Hodim že od
vsega začetka. K sodelovanju me
je povabila Marija. Definitivno priporočam tudi ostalim.«
Junij 2014
Za spominek in za peko
Malokateri Ločan ne pozna mojstrice rezbarjenja Petre Plestenjak Podlogar, ki že štiri desetletja skrbi za ohranjanje
izdelave modelov malih loških kruhkov. Ravno tako pomemben jubilej ustvarjanja je bil povod, da bo 7. junija v Rokodelskem centru DUO na Placu odprla razstavo, ki bo na ogled približno mesec dni.
Kdaj ste odkrili svoj talent v rezbarjenju in kaj je bil povod, da ste
se odločili za to vejo ustvarjanja?
Rezbariti sem začela pri približno enajstih letih. Začela sem s
preprostimi vzorčki, nato pa zelo
hitro napredovala. Moj vzornik
je bil stari oče Ivo Plestenjak, ki
mi je na začetku svetoval, nato
pa kmalu ugotovil, da sem zrela
za samostojno rast. Že zgodaj
sem začela delati svoje vzorce.
Kot osnovnošolka sem vsak petek
komaj čakala, da bo konec pouka
in sem popoldneve preživela pri
njem, kjer sva skupaj rezbarila. Pri
sedemnajstih letih, ko je umrl, sem
ostala sama na svojem koncu mize.
Izdelujem predvsem ročno izrezljane lesene modele za loške
kruhke. Že nekaj časa delam tudi
ploščice, ki jih uporabim za knjižna kazala. Nekaj let nazaj pa so
me etnologinje iz Centra DUO
nagovorile, naj naredim obeske
za ključe. Sprva sem bila nad to
idejo malo skeptična, nato pa me
je pozitivno presenetilo, da takšen
obesek ljudje radi uporabljajo. Nekateri ga imajo za posebne ključe
in ostane dolgo ohranjen, drugi
pa ga uporabljajo vsakodnevno
in ni več sijoč, a me veseli, da je
tako priljubljen.
loški kruhek zamenjajo z modeli za
maslo. Nekateri tudi zamenjujejo
loški in dražgoški kruhek.
Kakšen les uporabljate in koliko
časa izdelujete en model?
Rezbarim izključno na hruškov les,
ki je zelo gost in se praviloma ne
'cufa'; ima pa to slabo lastnost, da
ima veliko grč in razpok ter ga zelo
hitro napade črv. Moj stari oče je
delal večinoma lužene modele,
po domače 'pajcane' in na začetku
sem tudi sama delala take. Imajo
svoj čar, ampak sem kmalu prešla
na naravne barve lesa, ker so mi
ljubše.
Doma nimam nobenega stroja, kose mi nareže mizar; imam
izključno dleta in vrtalni stroj, s
katerim naredim luknjo za obešanje. Sicer je pa vse ročno narejeno s podpisom in letnicami
vred. Za eno črko ali številko lahko
uporabim tudi tri do štiri različna
dleta. In če pomislim, koliko trojk,
osmic in devetk, ki so težke, sem
v teh štiridesetih letih že imela,
me prešine, kako hitro mine eno
desetletje, saj sem ravnokar delala
trojke na 1983, zdaj je pa že minilo
Večina modele kupi za okras oziroma spominek. Ali jih kdo kupuje
za uporabo in ali nemara loški
kruhek pečete tudi sami?
V nekem obdobju res nisem poznala nikogar, ki bi pekel loške
kruhke. Sama sem prvi model za
peko naredila leta 1987 za Andreja
Goljata. Naj poudarim, da je tak
model nekoliko drugačen kot tisti
za okras. Pri tistih za peko naredim
bolj odprte reze, prav tako jih ne
povoskam. Pri okrasnih modelih
so vzorci bogatejši. Čeprav večina kupuje modele za okras, pa v
zadnjem času povprašujejo tudi
po takih za peko, še posebno za
posebne priložnosti. Številni so
me spraševali za nasvet, kako se
zamesi loški kruhek, dajala sem
jim recept svoje stare mame, sama
pa sem s peko kar odlašala. Ojunačila sem se, ko je bila tašča stara
devetdeset let in sem ji spekla
kar devetdeset loških kruhkov. Za
napotke sem prosila Cirilo Šmid
in že v prvo mi je uspelo. Od takrat pečem za prijatelje in družinske člane ob njihovih osebnih
praznikih. Sicer ne vem, zakaj so
recept včasih tako skrivali. Včasih
se je uporabljala ržena moka in
ajdov med, začimbe ter jelenova
sol. Sama testo naredim iz črne
moke, cvetličnega medu, malo
sode bikarbone in začimb za medenjake. Testo mora biti zelo gosto
in gneteš ga skoraj dve uri. Testo
pomokam, ga odtisnem v model
in slednjega sproti čistim. Kruhkov
ne delam za okras, ampak za jed.
Prav neverjetno je, kako dolgo
časa še dišijo.
Petra Plestenjak Podlogar že štirideset let rezlja lesene modele
za mali loški kruhek, enega bolj
značilnih in prepoznavnih izdelkov etnološke kulturne dediščine pri nas. (Foto: K. Š. K.)
leto 2013.
Težko povem, koliko časa
delam en model. To je odvisno od
velikosti modela, bogatosti vzorca,
trdote lesa, mojega razpoloženja
in v zadnjih letih, ko nosim očala,
tudi od svetlobe. Nekatere modele
delam več dni, spet druge nekaj ur.
Pogosto imam z majhnimi modeli
celo več dela.
Ste edini, ki v Loki rezljate modele
za mali loški kruhek, enega bolj
značilnih in prepoznanih izdelkov
etnološke kulturne dediščine pri
nas. Kakšen pomen imajo ti modeli za Ločane?
Starejši Ločani vedo, kaj je to
model za loški kruhek, tudi v Loškem muzeju je lepo predstavljen.
Številni se ob mojih predstavitvah
ustavijo in povedo, kako je to, kar
delam, zanimivo in lepo. V več
desetletjih ustvarjanja sem razstavljala tako doma kot v tujini,
moje delo je bilo predstavljeno v
različnih knjigah in medijih, tudi
svetovnih, kar je zagotovo pripomoglo k večji prepoznavnosti.
Nekoč me zaradi oddaje na CNN
poiskala neka gospa iz Kanade
in potrkala na moja vrata. Tudi
tujcem se modeli zdijo zelo zanimivi, še posebno Avstrijcem in
Nizozemcem, saj tam imajo nekaj
podobnega. Zgodilo se je pa tudi,
da so me spraševali, če je to pepelnik, najpogosteje pa modele za
Model in loški kruhek, ki je včasih veljal za edino slaščico, ki so jo
pripravljali ob posebnih priložnostih. (Foto: osebni arhiv)
30
Kaj vse bomo lahko videli na
razstavi?
Razstavo pripravljam s posebnim
užitkom. Poskusila bom predstaviti svoje začetke, stare in nove
modele, kako je videti model, ko
ga uporabljaš ipd. Upam, da mi
bo za samo odprtje uspelo speči
lepo število loških kruhkov, tako
da jih bo lahko vsak obiskovalec
tudi poizkusil.
Klavdija Škrbo Karabegović
Junij 2014
Glas o LUFt-u segel že daleč
Vtisi organizatork prvega letošnjega Loškega umetniškega festivala Mateje Štruc, Tine Vidovič, Katjuše Orešnik in Jerneje
Stanišič so več kot odlični. LUFt, ki je tokrat potekal v soboto, 10. maja, ponuja različnim ustvarjalcem možnost, da se
predstavijo s svojimi izvirnimi izdelki.
»LUFt se je očitno dobro prijel,
saj se je tokrat prvič zgodilo, da
ni bilo vmesnega popoldanskega
zatišja. Obiskovalci so prihajali v
večjem številu tudi popoldne,
tako da smo res vesele, da nam
je uspelo mestno jedro obuditi
tudi v sobotnem popoldnevu,« so
povedale organizatorke. Stojnice
z različnimi unikatnimi izdelki
so se razprostirale čez celotno
staro mestno jedro. »Zanimanje
za sodelovanje je vedno večje.
Tokrat se je prijavilo rekordno
število ustvarjalcev iz celotne
Slovenije, a ker smo omejene s
prostorom, jih je bilo na žalost
kar nekaj zavrnjenih. Gledale smo
na to, da je ponudba čim bolj raznolika, zato smo selekcijo delale
predvsem med ustvarjalci s podobnimi izdelki.« Poleg ponudbe
različnih izdelkov so bile na voljo
nekatere stalnice, kot je izmenjava
oblačil in zbiranje materiala za
male živali, nova popestritev pa
je bila 'zelemenjava'. Obiskovalci
so lahko menjali prve pridelke,
sadike domačih vrtnin, semena,
vrtnarske knjige in vrtnarske izkušnje. Dobrodošla je bila preostala
ozimnica in doma spečene dobrote. »Ker smo 'zelemenjavo' organi-
Na LUFt-u se je tokrat predstavilo rekordno število ustvarjalcev iz
celotne Slovenije. (Foto: Arhiv LUFt-a)
zirale prvič, je prišlo do začetniške
napake z naše strani, stojnica je
bila namreč postavljena na soncu,
zato smo morale vso zelenjavo ter
izdelke skrivati v senci. Kljub temu
pa nam je uspelo: obiskovalci so
prinesli nekaj končnih izdelkov
(marmelade, ajvar, kompote …)
ter sadik in si jih med seboj izmenjali. Upamo, da bo v prihodnje
še več zanimanja in sodelovanja,
me pa bomo poskrbele, da bo vse
potekalo v prijetni senci dreves na
Mestnem trgu.« LUFt je v popol-
danskem času vedno popestren
z delavnicami, tokrat z delavnico
flamenka. »Poleg organizatork je
zaplesalo še nekaj ustvarjalk ter
obiskovalk. V eni uri plesa smo se
dobro zabavale. Mislim, da so se
zabavali tudi obiskovalci.«
Naslednji LUFt bo za spremembo od ostalih potekal v
nedeljo, 15. junija, v dopoldanskem času. »Junija se v Škofji Loki
marsikaj dogaja, sobote so že
polno zasedene s prireditvami,
zato smo se odločile, da poizkusimo z LUFt-anjem v nedeljo in
dokažemo, da se imamo lahko
tudi takrat zelo luštno. Vsi naslednji LUFt-i se bodo odvijali vsako
drugo soboto v mesecu, vse do
oktobra. Novembrski in decembrski se bosta časovno prilagodila praznikom in predprazničnem
nakupovanju. Vabljeni na našo
spletno stran www.luft.si, na kateri obveščamo, kdaj bo naslednji
LUFt, kdo so izbrani ustvarjalci
in kaj se bo dogajalo. Prav tako
nas najdete na facebooku ter
twitterju,« so na naslednje LUFt-e
še povabile organizatorke.
Barbara Tušek
Najem kozmetičnega salona
Na Trati oddamo v najem opremljen kozmetični
salon z zagotovljenimi parkirnimi prostori.
Na LUFt-u se je tudi 'zelemenjavalo'. (Foto: Jagababa)
Informacije: 04/51 55 880, [email protected]
31
Junij 2014
Športnica z metlo in kamni
Nadja Pipan zna spretno ravnati z metlo, pa ne kar s katero koli. Govorimo namreč o športnem pripomočku, saj je
26-letna Škofjeločanka državna prvakinja v curlingu. Prav šport je tista stvar, ki jo najraje počne v prostem času.
Preden je začela trenirati curling, se je aktivno ukvarjala z atletiko in košarko, nekaj časa tudi z boksom. Ob tem rada
smuča, teče in hodi v hribe. Sicer pa je doštudirala na Fakulteti za farmacijo Univerze v Ljubljani in je
zaposlena v svoji stroki.
Curling izhaja iz Škotske, trenutno pa najbolj uspeva v Kanadi. V
Sloveniji imamo zvezo, ki deluje
od leta 2010 in si je za cilj zadala
spodbujanje, razvijanje, širjenje
in napredek tega športa pri nas,
seveda v sodelovanju z ostalimi
organizacijami doma in tujini.
Curling zveza Slovenije združuje
slovenske curling klube. V katerega izmed njih ste včlanjeni? Koliko
Slovenk in Slovencev se ukvarja
s tem športom?
Sem članica Curling kluba Zalog,
ki je eden od štirih zelo aktivnih
klubov v Ljubljani. Poleg njih obstaja še klub na Jesenicah ter dva
manjša in trenutno manj aktivna v
Mariboru in na Ptuju. S curlingom
se v Sloveniji ukvarja približno sto
šestdeset ljudi, predvsem pa smo
ponosni, da vsako leto medse privabimo kar nekaj mladih. Slednji so
pomemben temelj našega športa,
na njih gradimo celotno zgodbo,
ki je v Sloveniji še zelo na začetku.
Curling zveza Slovenije namreč
obstaja šele od leta 2010, vendar
se že lahko pohvalimo s kar nekaj
uspehi na mednarodnem nivoju.
Nam lahko na kratko predstavite curling? Za kakšen šport gre,
kakšna so pravila ter cilji tekmovanja?
Curling je zimski olimpijski šport,
ki se igra na ledeni površini, pripravljeni na poseben način. Tekmujeta
dve ekipi s po štirimi tekmovalci med seboj, vsak od njih igra z
dvema kamnoma. Posamezna
ekipa ima kapetana oz. skipa, ki
usmerja potek igre in odloča o
strategiji. Ponavadi je skip najbolj
izkušen igralec v ekipi, ki meče tudi
zadnja dva kamna svoje ekipe. Stoji
na drugi strani ledene steze in z
metlo kaže smer, v katero se nato
odrine igralec, ki podaja kamen na
drugo stran. Ob podajalcu pa na
vsaki strani kamen na poti po ledeni
stezi spremljata še dva pometača,
ki po potrebi pometata pred kamnom. To delamo iz dveh razlogov,
in sicer, da kamnu podaljšamo pot,
če ocenimo, da je to potrebno, in
da daljši čas ohranjamo ravno pot
kamna. Cilj igre je preprost: ko obe
ekipi porabita svojih osem kamnov,
mora biti čim več tistih iste barve
bližje sredini barvnih krogov na
drugi strani steze.
hiše na koncu igre. Takrat to sodnik
izmeri s posebno napravo.
Člansko žensko državno prvenstvo v curlingu 2014 na Jesenicah: drugo mesto ter podelitev
medalj za slovensko curling ligo:
drugo mesto (od leve proti desni:
Ajda Zavrtanik Drglin, Lea
Tehovnik, Maja Kremžar,
Nadja Pipan)
Na začetku sem omenila metlo.
Kaj je ob njej še obvezna oprema?
Za igranje curlinga potrebujemo
šestnajst granitnih kamnov, vsaka
ekipa igra z osmimi. Kamni ekip
se razlikujejo po barvi ročajev.
Sicer niso last igralcev, ampak so
na voljo v dvorani. Poleg metle
vsak igralec potrebuje še posebne
čevlje, ki imajo na podplatu sprednje noge drseč teflon, na drugem
podplatu pa gumo. Priporočljiva
so še udobna elastična oblačila,
saj je pri curlingu veliko čepenja in
drsenja v nizkem položaju.
navdušuje?
Za curling sem izvedela prek sošolke na fakulteti pozimi leta 2011
in takrat sem odšla na prvi trening.
Takoj me je navdušilo vse – tako
šport kot ljudje, ki sem jih spoznala
na ledu in ob njem. Od takrat sem
članica Curling kluba Zalog, poleg
tega pa sem aktivna tudi v Curling
zvezi Slovenije, kjer sem bila do letos
predsednica komisije za ženski curling, od maja dalje pa sem predsednica komisije za razvoj curlinga.
Ob vsem tem mi je všeč miselni
del, saj za uspeh ekipe ni dovolj le
dober met vsakega igralca, pač pa
tudi pametno taktično odločanje
skipa. Kar dodatno krasi vse skupaj,
je športni duh. Gre za spoštovanje
nasprotnika, upoštevanje pravil,
lepo obnašanje med igro in stisk
roke vseh igralcev pred in po tekmi.
Ravno zaradi naštetega na tekmah
sodniki nimajo vidnejše vloge. Na
led jih pokličejo igralci le, če pride
do kakšne dvoumne situacije ali pa
kadar igralci na lastne oči ne morejo
oceniti, kateri kamen je bližje sredini
Kako ste se seznanili s tem športom, koliko časa se ukvarjate z
njim in kaj vas pri njem najbolj
Na svetovnem prvenstvu mešanih dvojic v curlingu 2013
(Vir: World curling federation)
32
Kako potekajo treningi in kje se
pravzaprav odvijajo? Ima Slovenija dvorane, specializirane prav
za igranje curlinga?
Žal v Sloveniji še nimamo dvorane, namenjene curlingu, zato
treningi potekajo zaenkrat le v
hokejskih dvoranah, ki pa niso
najbolj primerne. Za curling mora
biti led popolnoma raven, brez
grbin, vdolbin in brez sreža na
površini. Že sama voda za pripravo curling ledu mora biti demineralizirana, saj v vodi prisotne
soli in minerali povečajo trenje
med kamni in ledom. Pred vsako
tekmo je treba zgornjo plast ledu
obdelati – poreže se zgornjo plast,
da se jo izravna in očisti, nato
pa se na stezo nanese drobne
kapljice, po katerih kamni lepše
drsijo. Če želimo postati boljši
in se kosati z državami, v katerih
je curling razvit, bo dvorana za
nas nujno potrebna. Predvsem si
bomo zmanjšali stroške, saj zdaj
povprečen igralec curlinga v Slovenji vsaj petkrat na leto odide v
tujino na treninge ali tekmovanja.
Nam najbližje dvorane za curling
so v Budimpešti, v Bratislavi, v
Kitzbühlu ter manjša dvorana v
Italiji.
V Sloveniji je organizirana liga,
udeležujete pa se tudi mednarodnih tekmovanj. Koliko tekem
imate na leto? Kako poteka vaša
sezona?
Res je, vsako sezono igramo slovensko curling ligo, ki je tekmovanje
za vse – člane, članice in mladince.
Gre za bolj odprt tip tekmovanja, ki
nam dobro popestri zimsko sezono. V sezoni 2013/2014 je nastopalo
kar 23 ekip, k nam pa sta prišli tudi
ekipa s Hrvaške in Slovaške. Poleg
tega imamo vsako leto državna prvenstva v vseh kategorijah: mladinsko, člansko žensko, člansko moško,
člansko prvenstvo v mešanih dvojicah, člansko prvenstvo mešanih
moštev, prvenstvo v curlingu na
invalidskih vozičkih, letos pa smo
prvič organizirali tudi univerzitetno
Junij 2014
Tekma proti Franciji na Evropskem prvenstvu mešanih moštev
v Erzurumu v Turčiji oktobra 2012
prvenstvo. Vsa ta tekmovanja so
razdeljena skozi sezono, ki za nas
traja od septembra do konca aprila.
Med drugim ste državna prvakinja. Lahko omenite še ostale
dosežke?
V letošnji sezoni sem marca postala državna prvakinja z mešano
ekipo. Temu uspehu sledi udeležba na evropskem prvenstvu mešanih moštev septembra v Tårnbyju
na Danskem, ki se ga že zelo veselim. To bo že moj peti nastop
na mednarodnih tekmovanjih. Z
žensko ekipo smo letos na član-
Ekipa Slovenije, evropsko prvenstvo mešanih moštev v Erzurumu
v Turčiji oktobra 2012
skem državnem prvenstvu osvojile
srebrno medaljo, prav tako pa smo
bile druge med vsemi moškimi
in ženskimi ekipami v slovenski
curling ligi. K uspehom in mojemu
osebnemu napredku v curlingu je
verjetno najbolj pripomoglo dejstvo, da sem po končani diplomi
na fakulteti odšla za pet mesecev
živet v Kanado. V teh dneh ravno
mineva leto dni od moje vrnitve.
Živela sem v curling klubu v Ottawi
in dnevno trenirala in igrala tekme
na pravem ledu. Spoznala sem veliko izkušenih igralcev in se veliko
naučila. Tam je živel tudi moj fant,
saj je delal v curling dvorani, skupaj
pa sva se pripravljala na svetovno
prvenstvo v mešanih dvojicah, kjer
sva nastopila aprila lani v Frederictonu v New Brunswicku v Kanadi.
To so bile neprecenljive izkušnje,
kljub temu da nisva dosegla odmevnejšega uspeha.
Kakšne so vaše ambicije? Vemo,
da je curling tudi olimpijska disciplina. Se bomo lahko v prihodnje kosali s predstavniki držav,
v katerih je ta šport veliko bolj
razširjen?
Moje ambicije so čim dlje ostati v
33
curling sredini in se še naprej razvijati v osebnem in športnem smislu.
Želim si, da bi z ekipo napredovale
in ostale tako povezane, kot smo
bile do zdaj. Prepričana sem, da
lahko še marsikaj dosežemo, tako
na državnem kot tudi evropskem
nivoju. Seveda nam bo veliko lažje,
če bomo kdaj lahko tudi v Sloveniji
trenirali v svoji dvorani za curling.
Dokler dvorane nimamo, pa se
bomo težko kosali z državami,
kot so Kanada, Škotska, Norveška,
Švedska, Švica in Rusija.
Katja Štucin
Junij 2014
Izdelava čebra in 'šinkelnov'
V prejšnji številki smo predstavili dokumentarni film Strojenje živalskih kož po starem, ki ga je posnel Janez Habjan,
sicer terenski veterinar iz Železnikov. Tokrat bomo predstavili še drugi film, ki govori o sodarstvu na Selškem in izdelavi 'šinkelnov' ter pokrivanju strehe, prvič pa je bil javno predstavljen sredi aprila v galeriji muzeja v Železnikih.
Na vaši drugi zgoščenki ste zabeležili kar dve obrti, ki sta bili nekoč
razširjeni na Selškem.
Dokumentarni film o sodarstvu na
Selškem nekoč je bil sicer predstavljen že pred dvema letoma. Sodarji so bili nekdaj pri nas zelo številčni, danes pa je ta obrt praktično
izumrla in eden zadnjih, ki v naši
dolini to še zna, je Filip Demšar z
Rudna. Nazorno nam prikaže, kako
so izbrali les za doge, iz katerih so
nato izdelali sode in škafe, kako
so les s konjem peljali domov in
kako je s pomočjo starega orodja
povsem ročno izdelal čeber, ki
se je uporabljal in ga marsikje še
danes uporabljajo za razsoljevanje
mesa. Čeber je sedaj razstavljen v
muzeju v Železnikih in si ga lahko
ogledate. V filmu je predstavljena
vsa natančnost, ki je potrebna, da
izdelek uspe, da je lep in predvsem, da drži vodo. Vidi se, koliko
znanja in pa kar nekaj poznavanja
geometrije je bilo potrebne, da vse
skupaj 'sede' skupaj. Izbira lesa in
postopek klanja je podoben, kot
pri izdelavi 'šinkelnov', ker mora
biti klan les, da letnice preprečujejo, da bi se doga razklala. Doge
so sicer debelejše od 'šinkelnov'
in se potem obdelujejo z ročnim
orodjem. Filip ima v delavnici urejeno še vse po starem, res vredno
ogleda.
Rado in njegov sin Tomaž Lotrič
iz Železnikov pa sta prikazala
postopek, kako iz drevesa na-
Tomaž Lotrič pri obdelavi 'šinkelna' (Foto: Katja Mohorič Bonča)
stane 'šinkel'.
Kot sem že omenil, je izbira lesa
in postopek klanja za izdelavo
'šinkelnov' in dog podoben. Na
kratko bom povzel, kar sta prikazala Rado in Tomaž v filmu:
najprej je pomembno, da se za
izdelavo 'šinkelnov' izbere pravi
les. Nekdaj se je les sekal na 'suš'.
To pomeni, da se je odstranilo
lubje, nato pa so ga od maja do
jeseni pustili ležati v gozdu. Jeseni
so les razžagali in vzeli 'probe'. Če
je bilo vse v redu, so les uporabili
za izdelavo 'šinkelnov' ali dog. Če
pa so želeli pridobiti les za zalogo,
so ga morali pustiti v lubju, da je
čim dlje ostal svež, ker se potem
lažje kolje. Za izdelavo 'šinkelnov'
osušen les ni dober, ker razpoka.
Bolj so naklonjeni zimski sečnji in
les pustijo v lubju do konca marca,
ko ga je pa treba obdelati, sicer ga
napade zajedavec.
Rado in Tomaž najprej preverita, če je les zares dovolj kvaliteten.
Če je 'posončen' ('posončen' les
– če gledaš smreko od dna proti
vrhu, je narahlo zavita v smer,
v katero potuje sonce, torej od
vzhoda proti zahodu), je les za
izdelavo pravi, če pa je desna
oziroma 'vega', takrat pa to ni
mogoče in je les dober kvečjemu za izdelavo drv. To ugotovita
tako, da od korenine do višine prsi
naredita preizkus: če se vlakno
lesa vleče v levo, je to 'posončen les' in primeren za nadaljnjo
obdelavo. Preveriti je treba tudi
sestavo drevesa: če so letnice od
dna do vrha razporejene v enakih
Tomaž in Rado Lotrič pregledujeta razklano deblo.
(Foto: Katja Mohorič Bonča)
razmakih, je rast enakomerna. Če
pa so ponekod razporejene bolj
na gosto kot drugje, pa v tem
predelu lesa nastane 'jermen', ki
naznanja, da se bo na tem mestu
'šinkel' lomil. Z izdelavo začneta tako, da odžagata primerno
dolžino debla. Odžagano deblo
postavita pokonci ter ga 'navlečeta' oziroma razdelita na šest
delov. Paziti je treba, da je mesto,
na katerem je bila veja, vedno na
levi strani od 'dačivnce' (sekiri
podobno orodje za klanje lesa).
Koljeta namreč z 'dačivnco', ki
jo je uporabljal še Radov ded.
Izdelal mu jo je Okorn – Podroštar
iz Podrošta, priznan kot odličen
kovač. Rezilo je kovano in netano,
novejše pa varjeno. Ko se deblo
razkolje po dolžini, se lahko vidi
tudi, kje je les star. Na temneje
obarvanem delu je videti, da je les
že propadal in je naravno napokan, zato ni uporaben za izdelavo
'šinkelnov'. Včasih v deblu najdeta
tudi roževino, ki nastane zaradi
vpliva podnebja in jo morata odstraniti. Ko je deblo razklano na
šest delov in so neprimerni deli
lesa odstranjeni, lahko začneta
z izdelavo. Za 'šinkel' debeline
približno dobrega centimetra je
treba odmeriti pet centimetrov
radialne širine debla. Tak kos se
imenuje 'tabla'. Odstranita ji lubje
ter jo razpolovita, polovici pa nato
še enkrat dasta na pol. Les je treba
klati s posebno pozornostjo – če
imata občutek, da bo nož zašel
Klanje table zahteva dober občutek v rokah, sicer lahko nož zaide iz
smeri klanja. (Foto: Katja Mohorič Bonča)
34
Junij 2014
Filip Demšar z Rudna pri izdelavi čebra (Foto: Katja Mohorič Bonča)
preveč iz smeri klanja, morata
'tablo' obrniti in klanje s pritiskom
spet usmeriti proti sredini.
Bistvo 'šinkelna' je namreč žleb
oziroma letnice drevesa, saj se po
njih odcejajo kaplje dežja s strehe.
Odstranita samo prirastek zadnjega leta, ker sicer vanj zaidejo črvi,
hkrati pa s tem robove 'šinkelnov'
zravnata in jih je zato lažje položiti
na streho.
Ko so 'šinkelni' narejeni, jih je
treba vsaj en mesec sušiti zložene križem v 'pilco'. V vrsti jih
je lahko šest, več pa ne, ker se
sicer premalo zračijo. Tako zloženi
'šinkelni' se v zimskem času sušijo
skoraj bolje kot v poletnem, ker
je manj dežja in ni toliko vlage v
zraku. Če pa so 'šinkelni' narejeni
v poletnem času, česar se sicer
izogibajo, grejo lahko hitro na
streho in se sušijo kar tam. Na
streho jih polagajo tako, da naslednji 'šinkel' položijo trideset
centimetrov višje, na dve tretjini
dolžine pa jih pribijejo z žeblji, ki
ne smejo biti vidni – to je slepo
kritje. Za troslojno kritje so 'šinkelni' dolgi en meter, za dvoslojno kritje uporabljajo 'šinkelne'
dolžine osemdeset centimetrov.
Sistem preprostega dvoslojnega
kritja je, da sta na razdalji enega
metra dva 'šinkelna', zgornji pa
spodnjega prekrije za dvajset
centimetrov. Tako so večinoma
krite planinske koče in seniki. Zdaj
se večinoma prekriva na troslojni
način, ker s tem dobijo zračno
režo in je potem streha veliko
bolj obstojna. Streha iz 'šinkelnov'
mora biti na zraku, čim bolj strma
in prevetrena. Tudi sam sem dal
uto na vrtu prekriti s 'šinkelni'.
Delo sta strokovno opravila Alojz
Šolar in Rok Debeljak. Streha se
je v nekaj letih odlično odrezala v
vseh vremenskih pogojih.
iz smrekove smole. Delo poteka
v etapah, kakor mi dopušča čas,
ker imam kot veterinar veliko
dela na terenu. Ampak počasi se
tudi daleč pride, o čemer priča že
kar čedno število posnetih dokumentarnih filmov. Veliko časa
mi vzame tudi montaža in če česa
ne znam narediti na računalnik,
mi z veseljem priskoči na pomoč
Omenili ste, da pripravljate nov
dokumentarec o kuhanju 'smovnaka'?
Res pripravljam dokumentarec o
tem, kako so včasih kuhali 'smovnak' oziroma destilat, pridobljen
35
hčerka Tina. Pri obeh snemanjih
je sodelovala tudi Katja Mohorič
Bonča iz Muzeja Železniki. Vsem
sodelujočim v mojih filmih bi se
še enkrat lepo zahvalil, saj smo s
skupnimi močmi zapisali del naše
dediščine.
Nina Drol
Junij 2014
Fotografske pripovedi
V galeriji Muzeja Železniki je bila v aprilu in maju na ogled prva samostojna razstava domačega fotografa
Andreja Bogataja iz Železnikov, ki je z drugačnim načinom predstavitve, kot smo je sicer navajeni v galeriji muzeja,
krepko popestrila sklop fotografskih razstav.
Priznani fotograf Aleksander
Čufar (AFIAP/p, EPSA, MF FZS) je
na odprtju razstave Andrejevim
fotografijam namenil med drugimi tudi besede: »Naslov današnje
razstave je Pripovedi. Postoj, obiskovalec, in si nas oglej, mi ti nekaj
pripovedujemo, verjetno kričijo
fotografije. Svetovno znan fotograf
Frans Lanting je nekoč izjavil: 'Mi
(fotografi) smo oči človeštva. Ljudem pokažemo to, česar večina
ne bo nikoli videla na lastne oči.'
Tako tudi Andrej s fotoaparatom
hodi naokoli in išče motive, ki mu
pomenijo nekaj več, nekaj, kar bi
bilo vredno shraniti in ohraniti za
dolgo potem.«
Čestitke ob prvi samostojni fotografski razstavi. Je izmed vseh že
narejenih fotografij težko izbrati
tiste, ki jih fotograf prvič postavi
na ogled?
Moram priznati, da me je ponudba,
da bi imel svojo razstavo fotografij,
kar malo presenetila. Prva samostojna, pa še otvoritveni ceremonial. Če
smo odkriti, fotografi ne fotografiramo samo zato, da bi fotografije
shranjevali na disk računalnika. Lepo
jih je pokazati in objavljati ter ujeti
različne komentarje gledalcev in
bralcev. Seveda jih razstavljamo tudi
na internetnih portalih, ampak odziv
v živo na razstavi je vsekakor čudovita izkušnja. Izbira med meni dragimi
fotografijami je bila precej težka. Pa
ne zato, ker bi mislil, da imam obilje
odličnih fotografij. Odločiti se je bilo
treba, kako predstaviti fotografije
in koliko, da se vidi minulo delo in
da bo gledalec občutil vsaj delček
Moje zanimanje za fotografijo se
je pričelo z opazovanjem strica
Gabrijela pri fotografiranju naše
širše družine. Vse skupaj se mi
je zdelo tako imenitno, da smo
doma potem kupili prvi fotoaparat
Berette. Z njim sem naredil prve
posnetke. V osmem razredu sem
pri tedanjem učitelju tehničnega
pouka Antonu Primožiču naletel na velik posluh glede mojega
zanimanja za fotografijo, za kar
sem mu še dandanes hvaležen.
Zaupal mi je namreč ključe svoje
učilnice, v kateri sem si ves vzhičen
v popoldanskih urah postavil 'fotografsko temnico', če temu smem
tako reči. Po kemikalije, potrebne za
razvijanje, sem hodil v Kranj, papir
sem kupoval na Nami v Škofji Loki.
Seveda so bile plod prvega razvijanja popolnoma črne fotografije
(smeh), vendar vaja dela mojstra in
sčasoma sem postajal boljši. Kasneje sem s fotoaparatom Zenit EM širil
svoje fotografsko znanje tudi na
diapozitive in beležil pohode po
hribih in potovanjih v tujini. Sledil
je dolg premor, med katerem je bil
čas samo za fotografiranje velikih
družinskih dogodkov. S prihodom
digitalne fotografije in njenih možnosti pa me je fotografija spet pričela močno zanimati. Tako osebno
kakor poslovno. V svojem podjetju,
kjer se ukvarjam z oblikovanjem in
izdelavo vizualnih sporočil, predstavlja tudi fotografija del vizualne
komunikacije. Zato sem se poglobil
v studijsko fotografijo, da lahko naročniku ponudimo celotno storitev
in ni treba iskati zunanjih izvajalcev.
Andrej Bogataj (Foto: Janez
Tolar)
tistega, kar se je v trenutku zajema
fotografije dogajalo. Sam pri ogledovanju svojih fotografij še vedno
slišim in občutim tisto, kar se je dogajalo pred njo v trenutku njenega
zapisa. Vonj pomladnega vetra, šum
slapu, mraz ob rani jutranji uri, veter
in dež. Prav zato sem želel na razstavi predstaviti fotografije na nekoliko
drugačen način. V dvanajst skupin
sem združil različne fotografske cilje.
S postavitvijo posameznih fotografij sem želel gledalca pripraviti
k iskanju pripovedi – njemu lastne
in edine. Skozi ogled prve, pa druge
in spet prve ter tretje … vedoč, da je
črna bolj črna, če je zraven tudi bela.
Tokrat sem torej razstavil fotografije,
ki sem jih zares hotel deliti z gledalci.
Potrudil sem se, da med njimi ni bilo
fotografij z naslovnic Loškega utripa
ali z razstav v prostorih občine Železniki in škofjeloške upravne enote.
Kdaj ste prvič začutili čar fotografije?
Belina
Katera zvrst fotografije vas najbolj pritegne?
Naravoslovna fotografija je poleg
studijske segment, s katerim se rad
ukvarjam predvsem zato, ker me potegne ven v naravo, tako da združim
prijetno s koristnim. V studiu prižgeš
in uravnaš luč, čas ni pomemben,
pomembne so druge stvari. V naravi
pa moraš biti v pravem trenutku na
pravem mestu, dobesedno. Danes v
naravi opazujem svetlobo in različne
poti do nje. Poleg nje pa še motive,
razmerja, priložnosti, trenutke in
pripovedi. Ob tem se trudim narediti
fotografijo tako kakor veliko drugih
fotografov: drugače, z novo svetlobo, drugačnim pristopom, novo
idejo, skratka drugačno, posebno,
opazno, všečno.
Se torej v naravo odpravljate
načrtno ali se fotografija kljub
vsemu zgodi spontano?
Večinoma spontano, kot sem že
omenil. Niti nisem tip fotografa, ki
bi 'hodil čakat' določen trenutek,
sončni zahod ali kaj podobnega.
Izjema so fotografije za naslovnico
Loškega utripa, ker skušam načrtno najti čim boljše motive, ki jih v
tistem letnem času ponuja narava.
Imate kakšno posebno fotografsko željo, ki jo želite uresničiti v
prihodnosti?
Imam, seveda (smeh). Ko mi bo
dopuščal čas, želim narediti fotografsko pripoved kakšne stare,
zapuščene hiše z njenimi detajli
ter ujeti močne trenutke, ki jih
skrivajo v sebi.
Nina Drol
Kapljice
36
Junij 2014
37
Junij 2014
S tovornjakom v Lizbono
David Okršlar iz Puštala si je vedno želel oditi na potovanje s tovornjakom. Pravi, da zato, ker je takšen način potovanja nekaj popolnoma drugačnega od vožnje z letalom. V začetku maja je David svojo željo uresničil. Iz Ljubljane se
je odpravil na okoli tri tisoč kilometrov dolgo pot v portugalsko prestolnico Lizbono, kjer je na študentski izmenjavi
njegovo dekle Maja.
David, najprej mi povejte, kje vse
ste že potovali.
Z Majo sva še kot gimnazijca prepotovala celo Anglijo. Najprej sva
pet dni preživela v Londonu, nato
pa z vlakom dva tedna potovala po
deželi in stanovala v hostlih. To je
bilo moje prvo daljše potovanje.
Lani sva se skupaj odpravila v Toskano. Preko neke organizacije
sva spoznala družino, ki se ukvarja
z organskim kmetovanjem. Na
njihovi kmetiji sva delala, v zameno za delo pa dobila zastonj prenočišče in hrano. To je bila super
izkušnja. Do Toskane sva štopala,
tako da sva za pot do tja porabila štiri dni. Lani, ko sem pavziral,
sem tri mesece preživel pri teti
v Londonu, kjer sem ji pomagal
kot au pair – varoval in pazil sem
njene otroke. Pred tremi leti sem
bil z njeno družino na počitnicah
na Barbadosu, letos pa sem šel z
njimi v Dubaj.
Kako to, da ste se na Portugalsko
odpravili s tovornjakom?
Vedno sem želel iti na pot s tovornjakom. Od kolegov sem slišal,
da je to res prava izkušnja in da
je to nekaj drugega, kot če sedeš
na letalo. Začel sem klicati prevoznike in jim pisati, a mi nikjer
niso odgovorili oziroma me niso
hoteli vzeti s sabo. Nato sem prek
mame spoznal šefa prevoznega
podjetja iz Ljubljane in kasneje
sem po dogovoru z voznikom
lahko šel na pot. Imel sem srečo,
saj je to eno redkih slovenskih pre-
mora tudi počivati. Sedeti devet
ur dnevno je naporno, ob prihodu
v Lizbono me je zaradi tega bolel
hrbet. Do Lizbone sem potoval
štiri dni, nazaj celo dan več, ker
je moral voznik razvažati po celi
Portugalski. Šla sva od Lizbone
do Porta, nato proti jugu in spet
proti severu (smeh). S spancem na
srečo nisem imel težav. Postelja v
kabini je bila udobna, skoraj bolj
kot doma (smeh).
Ko spet prideš na površje, lahko
opazuješ Sredozemsko morje in
na stotine vetrnih elektrarn. Izmed
vseh držav se najbolj vleče Španija,
ki me je spominjala na Teksas, na
puščavo. Ob meji med Francijo in
Španijo je tudi veliko prostitutk, ki
stojijo ena ob drugi na krožiščih,
veliko je tudi prodajalcev drog. Za
razliko od Španije se mi je Portugalska zdela lepša, saj je v notranjosti države veliko travnikov, ki so
spomladi lepo zacveteli.
Kako ste se razumeli z vozniki?
Človeka, ki te nekam pelje, moraš
sprejeti takšnega, kakršen je, saj si
z njim štiriindvajset ur na dan. Pomembno je, da se mu prilagodiš,
ker se on tebi ne more. Vozil sem
se z dvema šoferjema, zelo dobro
sem se razumel s tistim, ki me je
peljal na Portugalsko. Oba voznika
sta bila zelo prijazna, dala sta mi
vse, kar sta imela v tovornjaku,
od hrane do vode. Šoferji imajo
radi, če si zgovoren in jih sprašuješ
določene stvari. Všeč jim je, da
imajo enkrat za spremembo na
poti družbo, saj večino svojega
življenja preživijo sami v tovornjakih. Jaz takšnega načina življenja
ne bi zdržal niti eno leto, kaj šele
celo življenje.
Kako naporno je takšno potovanje?
Vožnja ni tako neudobna, toda
nastopijo trenutki, ko ne moreš
najti najudobnejšega položaja
za sedenje. Vsak šofer vozi od
devet do deset ur na dan s premori na vsake štiri ure, devet ur
Kako vam je bila všeč Lizbona?
Preden sem šel na pot, nisem imel
nobene posebne želje, da bi obiskal Lizbono, vendar danes nanjo
gledam kot na zelo posebno in
lepo obmorsko mesto. Lizbona ni
David v obmorskem mestu Cascais. (Foto: osebni arhiv)
voznih podjetij, v katerem vozijo
na Portugalsko. Zaradi študijskih
obveznosti nisem vedel, ali bom
sploh lahko šel v Lizbono, tako
da nisem mogel dva meseca prej
rezervirati letalskih kart. Zanje bi
zapravil od tristo do štiristo evrov,
namesto tega sem za deset dni
bivanja v Lizboni (s prenočiščem
pri Maji) porabil okoli dvesto evrov.
Pravite, da je to drugačen način
potovanja od vožnje z letalom.
Prednost takšnega potovanja je,
da s sovoznikovega sedeža dobiš
popolnoma nov pogled na pokrajino. Peljal sem se skozi Italijo,
Francijo, Španijo in Portugalsko.
Italija ima pusto in nizko pokrajino,
jug Francije je prepreden s predori,
skupaj naj bi jih bilo okoli tristo.
Pogled na portugalsko prestolnico z gradu Sao Jorge.
(Foto: osebni arhiv)
38
Junij 2014
velemesto, je za malenkost večja
od Ljubljane, toda za razliko od
naše prestolnice se v Lizboni
vedno nekaj dogaja. Mesto je zgrajeno na sedmih gričih in kamorkoli
greš, imaš občutek, da hodiš navzgor v klanec. Zelo sem se namučil,
med hojo sem se vedno spotil
(smeh). Tudi temperature so bile
že zelo visoke. V začetku maja, ko
smo imeli v Sloveniji bolj hladno
vreme, je bilo v Lizboni 26 stopinj.
Ste si v mestu ogledali kakšneznamenitosti?
Prvi dan sva šla z Majo na grad
Sao Jorge, ki ima več razglednih
točk, s katerih lahko vidiš mesto
z zalivom in dvema visečima mostovoma, ki spadata med največje
v Evropi. Na griču nad mestom je
kip Jezusa z razprtimi rokami, ki je
zelo podoben Jezusovemu kipu iz
Ria de Janeira, samo da je manjši.
Obiskala sva arhitekturno zanimivo zasnovan akvarij Ocenario,
ki ima za štiri olimpijske bazene
velik osrednji akvarij z ribami iz
vseh oceanov in svetovnih morij.
Videla sva spomenik, posvečen
Vascu da Gami in drugim pomorščakom. Šla sva v mesto Cascais,
ki s palmami in majhnimi plažami
močno spominja na naš Portorož.
Plaže so bile polne obiskovalcev,
ljudje so se že kopali. V tem kraju
je veliko šol za učenje surfanja, ker
je atlantska obala z visokimi valovi
pravi raj za deskarje.
Je Lizbona varno mesto ali moraš
bolj paziti na svoje stvari?
Lizbona je znana po tem, da lahko
hitro ostaneš brez svojih stvari.
Sam sem imel srečo, da nisem
imel takšnih nevšečnosti. Ponoči
ni najbolj pametno postopati po
ulicah, sploh, če si sam. Če zaideš
iz središča mesta, te lahko hitro
oropajo. Večino Majinih prijateljic
so okradli že vsaj enkrat. Roparji
so dejavni tudi na postajališčih ob
avtocestah. Voznika, s katerim sem
se vozil nazaj v Ljubljano, so nekoč
omamili s plinom in nato izpraznili
njegov tovornjak.
So cene v mestu visoke?
Center mesta že od nekdaj slovi
po visokih cenah, predvsem zaradi
številnih turistov, a cene v primerjavi s slovenskimi niso pretirano
višje. Če večerjaš v restavraciji,
zapraviš od petnajst do dvajset
evrov na osebo. Maja tako plačuje
tristo evrov mesečno za sobo v
središču prestolnice, kar je malenkost dražje kot v Ljubljani. Cene
najemnin so tudi nižje, od dvesto
Park Eduarda VII. v Lizboni
obsega 26 hektarjev površine.
(Foto: osebni arhiv)
Tako je videti jug Francije s sedeža tovornjaka. (Foto: osebni arhiv)
In še zadnje vprašanje. Je težko
vzdrževati zvezo na daljavo?
Z Majo nama to ne dela večjih
težav, sploh ker obstajata skype in
facebook. Maja ima na Portugalskem veliko dela, tako da ji nikoli
ni dolgčas. Na izmenjavo je šla za
en semester, vrača se konec julija,
medtem pa mene čakajo moje
študijske obveznosti in izpiti. Na
do dvesto petdeset evrov, toda
ona je vztrajala, da si želi sobo v
središču mesta. Enosmerna vozovnica za metro, s katerim se po
mestu prevaža večina prebivalcev,
na primer stane 1,40 evra.
Se da z domačini sporazumevati
v angleščini?
To je kar zahteven izziv. Od ljudi,
ki delajo v restavracijah ali v barih,
bi pričakoval, da bodo znali angleško, toda večina jih ne zna ali
pa noče govoriti tujega jezika.
Ljudje so sicer zelo ustrežljivi; če
ne govorijo angleško, se znajdejo
in ti vseeno poskušajo pomagati.
Moraš se navaditi, da pri Portugalcih vse poteka malo bolj počasi in
ležerno. Prebivalci Lizbone so tudi
strastni nogometni privrženci. V
času mojega obiska so se začeli
zadnji krogi portugalske nogometne lige in tekme so Portugalci
množično spremljali tudi preko
velikih zaslonov v mestnih parkih.
Študira v Lizboni veliko tujih študentov?
To študijsko leto jih je zelo veliko
in z njimi se da za razliko od domačinov pogovarjati v angleščini.
Zvečer se mladi zbirajo in spoznavajo v četrti Bairro Alto (Portugalci
ji pravijo Visoka četrt), kjer je veliko
nočnih barov in klubov. Ko sem
se pogovarjal s Slovenci, ki so na
izmenjavah na Portugalskem, so
mi rekli, da je na portugalskih
univerzah popolnoma drugačen
nivo zahtevnosti kot na ljubljanski
univerzi. Nekateri so zahtevnost
študija na Portugalskem primerjali
celo z nivojem slovenske osnovne
šole.
39
to izkušnjo gledava kot na nekaj,
kar je dobro za oba. Tudi sam sem
zdaj navdušen nad študentskimi
izmenjavami. Preden sem šel na
Portugalsko, nisem imel posebne
želje za študij v tujini. Če bi dobil
priložnost, bi rad šel na izmenjavo
na Dansko ali v katero izmed drugih skandinavskih držav.
Luka Mlakar
Junij 2014
Pomladni koncert
Tudi letos je Gimnazija Škofja Loka v začetku maja pripravila tradicionalni pomladni koncert. Tokrat je bila rdeča nit
popularna glasba dvajsetega stoletja. Na odru se je zvrstilo več kot sto mladih glasbenikov.
Zakaj ravno pomladni koncert,
je povedala organizatorka Ana
Prevc Megušar: »Prvič zato, ker
je čas tak, pomlad je v največjem
razcvetu, in drugič, ker je na odru
vse cvetelo od mladostne energije
okrog stotih mladih glasbenikov,
in pa še zato, ker ta koncert lahko
razumemo kot koncert, ki prav
zaradi mladostne energije lahko
tudi pomlajuje. Na koncertu sta
nastopila Mešani pevski zbor Gimnazije Škofja Loka in simfonični
orkester Cresendo, ki ga sestavljajo
zdajšnji in prejšnji gimnazijci, nekaj
pa je tudi zunanjih inštrumentalistov. V goste smo povabili Mešani
pevski zbor Gimnazije Himmelev
iz Danske. Mislim, da se premalo
zavedamo, kako pomembne so
za mlade takšne dejavnosti, kjer
pod kvalitetnim vodstvom razvijajo svoje glasbene sposobnosti
in hkrati kvalitetno preživljajo svoj
prosti čas ter razvijajo socialne in
številne druge kompetence.«
Zborovodja zbora in dirigent
orkestra ter študent Akademije za
glasbo Žiga Kert je bil zelo vesel,
Zborovodja Žiga Kert je z gimnazijskim zborom zapel udarno afriško
ljudsko pesem Yakanaka Vhangeri.
saj sta bila oba koncerta razprodana. »Naj povem, da smo v istem
dnevu imeli tudi koncert za dijake,
torej tri koncerte, kar je bilo za
izvajalce še posebej naporno. Uresničili smo naš projekt in ga izvedli
s polno energijo, z veliko truda in
vaj ter na koncu razveselili naše
občinstvo. Vesel sem, da je v Škofji
Loki še vedno toliko mladih, ki jih
glasba zanima. Če bo tako ostalo,
bo Škofja Loka še dolgo časa živela
in ustvarjala v glasbi. Ob tem bi
se rad zahvalil predsedniku Glasbenega društva Crescendo Andreju Mlinarju, odboru društva,
organizatorki koncerta Ani Prevc
Megušar, ravnatelju gimnazije Jožetu Bogataju, mentoricama vseh
solistov na koncertu mag. Francki
Šenk in Saški Kolarič ter Občini
Škofja Loka. Sicer pa mešani pevski
zbor gimnazije deluje že šesto leto
in ga sestavlja čez petdeset pevk in
pevcev. Pevski zbor je do sezone
2013/2014 pel pod vodstvom Ane
Prevc Megušar, v letošnji sezoni pa
je dirigentsko palico predala meni.
Zbor je v letu 2008 doletela čast,
da smo peli v Slovenski filharmoniji
na podelitvi zlatih priznanj MEPI v
prisotnosti angleške kraljice. V letu
2009 smo bili močno zaposleni
s Škofjeloškim pasijonom. Vsako
leto z velikim užitkom pripravljamo
božični in letni koncert. V zadnjem
letu v sodelovanju s simfoničnim
orkestrom Crescendo gostimo
naše prijatelje pevce iz tržaške
gimnazije in iz gimnazije v Spittalu,
pri katerih redno gostujemo. V
letu 2012 smo bili na Danskem.
Lani smo kot predstavniki škofjeloškega območja nastopili na
gorenjskih Sozvočenjih – koncertu
izbranih zborov s tematskim programom, letos pa smo sodelovali
na koncertu Mance Izmajlove v
Sokolskem domu in skupaj z Vladom Kreslinom zapeli v Kinu
Sora. Pevci pravijo, da se jim res
dogaja.«
Barbara Tušek
Na Teku štirih mostov bo spet pestro
V soboto, 14. junija 2014, bo na Mestnem trgu in škofjeloških ulicah športno-tekaški živžav dosegel vrhunec. Na tretji celodnevni prireditvi Tek štirih mostov bo skoraj dva tisoč udeležencev in več kot pet tisoč navijačev, obiskovalcev in turistov.
Začelo se bo že pred deseto
uro dopoldne, saj bo Športna
zveza Škofja Loka začela s podeljevanjem priznanj mladim
športnikom in njihovim mentorjem. Med podelitvijo bodo
na Mestnem trgu tekli vrtčevski
otroci, ki jih na cilju čakajo majice,
sladoled in palačinke. Popoldne
ob 15. uri se bo odprla športna
tržnica, ki bo postregla z različno ponudbo športne opreme
in storitev, na voljo pa bo tudi
brezplačna masaža.
Ob 17. uri se bo začel spremljevalni program z navijaškimi
in gimnastičnimi skupinami, ob
18.30 pa šolski teki, ki trajajo do
20.30. Glavni dogodek večera
bo nočni desetkilometrski tek
po mestnih ulicah z začetkom
ob 21.30, ki ga bo ozaljšal tudi
nastop škofjeloškega Mestnega
pihalnega orkestra.
Organizatorji prosijo Ločane in
udeležence v prometu za razumevanje, saj bodo v soboto med 20.
in 23. uro delne in popolne zapore
cest na več odsekih v mestu. To je
večer za šport, zabavo in druženje.
Ob tem bi vas radi povabili na
prav posebno druženje. Tudi če ne
tečete, bodite del dogodka. Povabite prijatelje in znance, sosede in
sorodnike ter zunaj preživite skupen
večer ob spodbujanju tekmovalk
in tekmovalcev, ki jim boste tako
polepšali prireditev. Organizatorji
si želijo, da bi jih ob celotni progi
pozdravila domača in razigrana
Loka, polna vrtnih zabav z žarom,
olepšana z zastavami in napisi spodbude. Veseli bodo, če boste prav vi in
vaši sosedje tisti, ki boste to naredili.
Tek 2013 (Foto: Tomaž Lunder)
Po zaključenem teku pa vas
organizatorji vabijo na skupno
druženje na Mestni trg, kjer se
bo športno-zabavna prireditev
Tek štirih mostov nadaljevala do
zgodnjih jutranjih ur.
Igor Drakulič
40
Informacije o Teku štirih
mostov so objavljene na
spletni strani:
www.tekstirihmostov.si.
Junij 2014
Moj eko vrt
Projekt Moj eko vrt, pridelovanje ekološke hrane na njivah in vrtovih, ki je trajal skoraj dve leti, se junija zaključuje s
srečanjem in piknikom na turistični kmetiji Podmlačan na Jarčjem Brdu.
Vajeti projekta je držala Lokalna
akcijska skupina Loškega pogorja
(LAS), ki je skupaj s partnerji Kmetijsko-gozdarsko zadrugo Škofja
Loka, KGZS Zavodom Kranj in občinami Gorenja vas-Poljane, Škofja
Loka, Železniki ter Žiri pridobila
sredstva Evropskega kmetijskega
sklada za razvoj podeželja, del pa
je bil financiran tudi z nacionalnimi
sredstvi in sredstvi partnerjev. Kot
je dejala Samra Šečerović iz LAS
Loškega pogorja, so se projekta lotili zato, ker so v okolju zaznali potrebo po tej tematiki. »Želeli smo
spodbujati in ozaveščati pridelovalce hrane (tako samooskrbne
kot tržne), da bi hrano pridelovali
na sonaravni (ekološki) način, s
tem pa bi doprinesli k ohranjanju
biotske raznovrstnosti in kulturne
krajine. Vrtičkarje in kmete smo
hoteli spodbuditi k večji pridelavi
sadja in zelenjave ter k čim bolj
ekološki pridelavi. Želimo jih spodbuditi, da doma pridelajo več sadja
in zelenjave, da s tem poskrbijo za
svojo samooskrbo, hkrati pa, da bi
ta pridelava potekala po čim bolj
naravnih metodah. Obenem smo
želeli povečati osveščenost potrošnikov na tem področju – tako
odraslih kot otrok –, da bodo znali
na trgu izbrati ekološko hrano.
Med projektom je prišlo do prve
ponudbe ekoloških zabojčkov različnega sadja oz. zelenjave, ki so
bile nekajkrat na voljo v določenih
kotičkih zadruge. Trenutno sicer
ponudba ekoloških zabojčkov ni
v redni ponudbi Loške zadruge.«
V okviru projekta so pripravili
skupaj več kot sto predavanj in
izobraževanj v vseh štirih občinah. »Precej velik interes je bil s
strani vrtičkarjev, manjši s strani
kmetov. Skupaj se je vseh izobraževanj, ki smo jih organizirali
med projektom, udeležilo čez tisoč
ljudi. Vrtičkarji in kmetje so imeli
možnost izvedeti več o ekološki
pridelavi sadja in zelenjave s strani
različnih strokovnjakov. Najbolj
obiskana so bila izobraževanja,
ki so bila organizirana po občinah v prvi fazi projekta. Teme so
bile različne, pokrili pa smo vse,
ki se dotikajo pridelave sadja in
zelenjave, spravila in shranjevanja
pridelkov, priprave vrta na zimo,
pridelave semen, mešanih posevkov, kolobarjenja, kompostiranja,
reševanja problemov s škodljivci,
obrezovanja sadnega drevja, ekološkega varstva sadnega drevja
ipd. Sledila so permakulturna izobraževanja, ki jih je vodila Jožica
Fabjan, permakulturna učiteljica,
in biodinamična izobraževanja, ki
sta jih vodila Meta Vrhunc, ustanoviteljica prve Ajde v Sloveniji,
in Slavko Turšič. Od izobraževanj za kmete lahko kot najbolj
obiskano omenim predavanje
Hanzeja Stickerja iz Avstrije na
temo minimalne obdelave tal, ki se
ga je udeležilo več kot osemdeset
udeležencev. Pripravili so tudi predavanja za potrošnike, za vrtčevske otroke in šolarje ter njihove
starše, s predavanjem o javnem
naročanju pa smo želeli šolam in
vrtcem približati postopke za naročanje ekološko pridelane hrane.«
Kmetje so si ogledali ekološke
kmetije na dveh ekskurzijah. Obiskali so ekološko kmetijo v Beli
Krajini in na Štajerskem. Kot je še
dodala Samra Šečerovič, so konec
maja obiskali kmetijo Matjaža
Najbolj obiskano predavanje na temo minimalne obdelave tal, predavanje Hanzeja Stickerja iz Avstrije (Foto: LAS Loškega pogorja)
Turinka v Jareninskem dolu, izletniško kmetijo Uranjek v Framu
pri Planici, ekološko vrtnarijo Botanika v Petrovčah in ekološko
kmetijo Pšaker v Podvrhu v bližini
Braslovškega jezera. Ekskurzije so
se udeležili kmetje, med njimi tudi
tisti, ki so že ekološki, in vrtičkarji. Z
junijem in z izdelavo brošure, v kateri bodo predstavljene ekološke
Zadnja ekskurzija pri Matjažu Turinku – na ogledu ekološke kmetije
Turinek (Foto: LAS Loškega pogorja)
41
kmetije na Škofjeloškem, tako projekt zaključujemo. Glavni namen
smo dosegli, vse zastavljene cilje
smo izpolnili, nadaljevati pa bo
treba s spodbujanjem ekološke
pridelave s strani kmetov.«
Barbara Tušek
Junij 2014
Prireditve v juniju
nedelja,
9.00
1. 6.
ponedeljek,
2. 6.
torek,
3. 6.
18.00–20.00
17.00–21.00
Predavanja Energija jutri z
možnostjo individualnega
svetovanja
Upravna enota
Škofja Loka –
mala in velika
sejna soba
Naših deset let: prireditev ob 10.
obletnici delovanja šole
OŠ Škofja Loka
– Mesto (enota
Novi svet)
nedelja,
15. 6.
Atelje Clobb
17.00–19.00
Gledališka delavnica
Martinova hiša,
Mestni trg 26
8.00–12.00
Tržnica kmetijskih pridelkov in
izdelkov
pred Zadružnim
domom
9.30–11.00
Delavnica za otroke: Izdelovanje
ogrlic
Mladinski oddelek knjižnice
Škofja Loka
10.00
Tek štirih mostov
Mestni trg in
ulice Škofje Loke
20.00
Uršula Ramoveš in Fantje z Jazbecove grape
Dvorana Ivana
Groharja, Sorica
9.00–13.00
LUFt – Loški umetniški festival
Mestni trg
10.00
LUFt – eko delavnica za otroke
Mestni trg
11.00
LUFt – otroška plesna delavnica s
Piko in Poko
Mestni trg
12.00
11. srečanje harmonikarjev
Slemene na
Gorenjih Brdih
Risarske delavnice
Atelje Clobb
Slavnostni dogodek za otroke, ki
se poslavljajo od vrtca in odhajajo
jeseni v šolo (gostuje Vrtec Škofja
Loka)
Loški oder Škofja
Loka
Energetsko-svetovalna pisarna:
brezplačno individualno svetovanje
Kidričeva cesta
1a, Škofja Loka
19.30
Koncert ob prelomnici: Tina
Poljanšek, orgle in Žiga Ravnihar,
bariton
župnijska cerkev
sv. Janeza
Krstnika
20.00
Odprtje razstave Veliki format
Galerija na
Loškem gradu
Ekološka tržnica Škofja Loka
Mestni trg
2Cellos pod zvezdami
amfiteater
Loškega gradu
Dan odprtih vrat: Predstavitev 'od
zunaj in od znotraj' sto let starih
in obnovljenih Milavčevih orgel
v Žireh
župnijska cerkev
sv. Martina
17.00–19.00
Brezplačne otroške delavnice
Atelje Clobb
18.00
Delavnica izdelave dražgoških
kruhkov za odrasle
Galerija Muzeja
Železniki
13.00
Gostujoča razstava fotografij
Douzelage: združenja 27 evropskih partnerskih mest (na ogled
do 26. 6. 2014)
Sokolski dom,
vhodna dvorana
Brezplačne otroške delavnice
Atelje Clobb
65 let Filatelističnega društva
Lovro Košir in 60 let košarke v
Škofji Loki (razstava na ogled do
16. 7. 2014)
Sokolski dom
8.00–12.00
Tržnica kmetijskih pridelkov in
izdelkov
Trg Ivana Regna
8.00–12.00
Tržnica kmetijskih pridelkov in
izdelkov
pri BC Mercator
Zaključno srečanje projekta Moj
eko vrt s piknikom
Turistična kmetija Podmlačan,
Jarčje Brdo 2
sreda,
10.00
Vodenje po utrdbi na Golem vrhu
utrdba na Golem
vrhu
19. 6.
12.00
Odprtje Razstave rezbarij Petre
Plestenjak Podlogar ob 40-letnici
njenega ustvarjanja
Rokodelski center
DUO Škofja Loka,
Mestni trg 34
17.00
Likovno-glasbeno popoldne v
Sorici
Groharjeva hiša,
Sorica
19.30
Odprtje razstave likovnih del
Staneta Berčiča
Dvorana Ivana
Groharja, Sorica
21. 6. –
30. 6.
17.00–21.00
Bralnica na vrtu Sokolskega doma
(v primeru dežja odpade)
vrt Sokolskega
doma
20.00
VI. Mednarodni cikel koncertov –
ORGLE &: Veronika Celarc, orgle &
Jasna Komar, rog
Kapela Jezusovih
blagrov v Papirnici
sobota,
Koncert pod Homanovo lipo: Jazz
je kul band in učitelji Glasbene
šole Škofja Loka
Kavarna Homan
Dan odprtih vrat: Predstavitev 'od
zunaj in od znotraj' sto let starih
in obnovljenih Milavčevih orgel
v Žireh
župnijska cerkev
sv. Martina
20.00
9.00, 10.30,
12.00,
15.00, 16.30
in 18.00
10.00–12.00
Ribiški dom na
Rudnem
Risarske delavnice
Atelje Clobb
Dan odprtih vrat v Ribiškem
domu ob dnevu slovenskih
ribičev
Historial Škofja Loka 2014 – festival zgodovine
Mestni trg,
Škofja Loka
Razstava stare dokumentarne
fotografije Blaža Dolenca: Fotografije skozi čas
Galerija Muzeja
Železniki
20.00–23.00
Noč muzejev: prost vstop v Muzej
Železniki
Muzej Železniki
21.00
Noč muzejev: predvajanje dokumentarnih filmov Izdelava čebra in
Strojenje kož
Muzej Železniki
17.00–19.00
18.00
18.00–20.00
16.00–17.30
Energetsko-svetovalna pisarna:
brezplačno individualno svetovanje
Kidričeva cesta
1a, Škofja Loka
sreda,
16.00–19.00
Ekološka tržnica Škofja Loka
Mestni trg
Predstavitev jubilejne številke
Loških razgledov 60/2013
Sokolski dom
16. Moto zbor MK Sairach
Pustotnik
13. 6. – 15. 6.
19.00
ponedeljek,
16. 6.
torek,
17. 6.
torek,
11. 6.
14. 6.
Brezplačne otroške delavnice
Mestni trg
9.00
10. 6.
sobota,
17.00–19.00
Ekološka tržnica Škofja Loka
5. 6.
9. 6.
13. 6. -
Sokolski dom,
preddverje
četrtek,
ponedeljek,
petek,
Gostujoča razstava fotografij
Mesta in kultura (na ogled do 22.
6. 2014)
16.00–19.00
7. 6.
Atelje Clobb
Kidričeva cesta
1a, Škofja Loka
4. 6.
sobota,
Risarske delavnice
Energetsko-svetovalna pisarna:
brezplačno individualno svetovanje
sreda,
6. 6.
zbirno mesto pri
kmetiji pri Jakuc,
Srednja vas 2
16.00–17.30
18.00
petek,
Pohod po čebelarski poti mimo
sv. Urbana in srečanje harmonikarjev čebelarjev
18.00–20.00
9.30
16.00–17.30
18. 6.
četrtek,
petek,
20. 6.
21. 6.
16.00–19.00
20.30
16.00 in
17.30
18.00
42
Junij 2014
nedelja,
22. 6.
10.30
Odprtje slikarske razstave v
Nemčiji živečega Žirovca Staneta
Gluhodeda (na ogled do 29. 6.
2014)
Galerija v
zvoniku
Dan odprtih vrat: predstavitev 'od
zunaj in od znotraj' sto let starih
in obnovljenih Milavčevih orgel
v Žireh
župnijska cerkev
sv. Martina
Risarske delavnice
Atelje Clobb
Dan državnosti: kulturni program s
podelitvijo priznanj in kresovanjem
ob lipi samostojnosti v parku sredi
Poljan
park v Poljanah
(v primeru dežja
v dvorani kulturnega doma)
Energetsko-svetovalna pisarna:
brezplačno individualno svetovanje
Kidričeva cesta
1a, Škofja Loka
Dan državnosti: prireditev s
kulturnim programom
Trg Ivana Regna
20.00
Občinska prireditev s kulturnim
programom na predvečer dneva
državnosti
Plac pred cerkvijo sv. Antona,
Železniki
20.00
Koncert pod zvezdnatim nebom:
Marko Hatlak solo, harmonika in
glas
atrij
Starološkega
gradu v Stari
Loki ( v primeru
dežja v Jurijevi
dvorani v Stari
loki)
Koncert na predvečer občinskega
in državnega praznika: Moški
pevski zbor Alpina Žiri
Cerkev sv. Ane,
Ledinica pri
Žireh
23. tradicionalni pohod na Ratitovec na dan državnosti
Zali Log–Ratitovec
Dan državnosti: pohod izpred
farne cerkve v Poljanah k poljanskim podružnicam
izpred farne
cerkve v Poljanah
Dan državnosti: kolesarjenje
iz središča Poljan do vseh
podružničnih cerkva poljanske fare
iz središča Poljan
11.00,
15.00,
16.30 in
18.00
ponedeljek,
23. 6.
torek,
24. 6.
18.00–20.00
20.00
16.00–17.30
20.00
20.30
sreda,
25. 6.
6.00–14.00
6.00
8.00
četrtek,
20.00
26. 6.
Odprtje razstave likovnih del
Pavleta Bozovičarja
Galerija Ivana
Groharja
Žirovska noč: gledališka predstava
parkirišče Alpine
40 let Gobarskega društva Škofja
Loka: kulturna prireditev ob jubileju društva s podelitvijo plaket
in priznanj
Restavracija
Slo-rest, Dijaški
dom na Podnu,
Podlubnik 1a
Brezplačne otroške delavnice
Atelje Clobb
19.00
Predavanje fotografa Aleksandra
Čufarja: Kako fotografirati ljudi,
2. del
Galerija Muzeja
Železniki
19.00
Gostujoča razstava iz pobratene
belgijske občine Maasmechelen
(na ogled do 16. 7. 2014)
Sokolski dom,
vhodna dvorana
Srečanje vasi Selo–Sele–Sela
Športni park
Rovn
ŠvicBol: turnir v floorballu za
člane
igrišče pri OŠ
Poljane
10.00
Ovčarski piknik na Soriški planini
Litostrojska koča
na Soriški planini
19.30
Slavnostna akademija ob
občinskem prazniku
Loški grad (v
primeru slabega vremena
v Sokolskem
domu)
ŠvicBol: turnir v floorballu za U-15
igrišče pri OŠ
Poljane
Pohod v Groharjeve Geblarje
začetek pred
Groharjevo hišo
v Sorici
Risarske delavnice
Atelje Clobb
Kiparska delavnica za
osnovnošolce
Litostrojska koča
na Soriški planini
petek,
27. 6.
17.00
17.00–19.00
sobota,
28. 6.
9.00
nedelja,
9.00
29. 6.
14.30
ponedeljek,
30. 6.
18.00–20.00
30. 6. – 4. 7.
Dvignjene gredice
www.gredice.si
43
Junij 2014
Kateri način ogrevanja izbrati
za vaš dom?
Sodobno ogrevanje se v veliki
meri razlikuje od ogrevanja naših
domov v preteklosti. Viri energije
za ogrevanje so različni. V preteklosti je v naših domovih prednjačila uporaba tekočih fosilnih
goriv, v mestnem okolju pa tudi
zemeljski plin ali oskrba stavb
s toploto preko daljinskih sistemov. Glede na trende rabe fosilnih
goriv ter njihove cene, pa je pri
novogradnjah in prenovi stavb v
zadnjih letih v porastu uporaba
obnovljivih virov energije – toplote okolice (zrak, zemlja, voda)
s toplotnimi črpalkami, energije
sonca s solarnimi sistemi ter lesne
biomase s sodobnimi ogrevalnimi
napravami. Stare in tehnološko
zastarele visokotemperaturne
plinske kotle nadomeščajo kondenzacijski kotli, ki dosegajo visoke izkoristke delovanja.
Toplotne črpalke predstavljajo eno od pomembnejših tehnologij za toplotno oskrbo stavb. Z
razvoj. Sodobni kotli na lesno
biomaso dosegajo visoke izkoristke, predvsem pa zagotavljajo
udobje, saj je ogrevanje na ta
način postalo tako enostavno, da
ga je moč primerjati s kotli na plin
ali kurilno olje. S kotli na lesno biomaso se ogrevajo predvsem na
obrobju mest ter podeželju, kjer
je tudi razpoloženost lesa večja.
Obenem ogrevanje na tovrstni
način pomeni tudi neko varnost in
neobčutljivost na krizne razmere.
Ob poplavi ponudnikov ogrevalne tehnike in široki možnosti
različnih vrst ogrevanja verjamemo, da odločitev o izbiri ogrevanja vašega doma ni enostavna.
Pomembni dejavniki pri izbiri so
prav gotovo tudi energijska učinkovitost stavbe, ki je pogojena s
toplotno zaščito, načinom prezračevanja in uporabo. Torej nov ali
saniran sistem ogrevanja mora biti
usklajen s potrebami hiše in njenimi toplotnimi karakteristikami.
različnimi izvedbami tovrstnih
naprav na energijsko učinkovit
in stroškovno prijazen način pridobivamo koristno toploto za
ogrevanje prostorov in pripravo
tople sanitarne vode. Glede na
potrebe stavb, lahko toplotne
črpalke tudi pasivno ali aktivno
hladijo prostore. Ogrevanje s
toplotnimi črpalkami je izredno
komfortno, njihova uporaba je
varna in preprosta, kotlovnica pa
ostaja čista - brez vonja, prahu in
umazanije.
Energija sonca se izkorišča s
pomočjo sprejemnikov sončne energije. Pridobljena toplota
služi ogrevanju tople sanitarne
vode in pri dobro izoliranih hišah
pa tudi podpori ogrevanju prostorov. Vsekakor priporočamo
objektom, ki imajo sončno lego.
Les je obnovljiv in domač vir
energije. Razvoj kurilnih naprav
na lesno biomaso je izredno napredoval in doživel velik tehnični
44
Vsekakor pred odločitvijo
svetujemo posvet s strokovnjakom. V družinskem podjetju
za izvajanje strojnih instalacij
s 50 letno tradicijo, Inštalacije
Oton Derlink, močno priporočajo ogled objekta. Le tako je
mogoče realno oceniti obstoječe
stanje ter v skladu s pričakovanji
in načinom življenja domačih,
svetovati najbolj ustrezno rešitev
ogrevanja.
Danes nadaljuje pot družinske
obrti že tretja generacija Derlinkovih. Sledijo novim tehnologijam in vgrajujejo le kakovostne
in preverjene ogrevalne naprave
in materiale. Kakovostna izvedba
in vgradnja vrhunskih naprav
priznanih evropskih proizvajalcev kot so Stiebel Eltron,
Windhager, De Dietrich, DL
Radiators pomeni minimalno
vzdrževanje ogrevalnih sistemov
ter zadovoljstvo strank in dobre
reference podjetju.
Junij 2014
BMW Avto Aktiv
www.avto-aktiv.si
Užitek v vožnji
13
AVTO AKTIV KRANJ.
0CJĉÍJUFOBTW,SBOKVOBVMJDJ.JSLB7BEOPWBBQPLMJÍJUFOB
ĉUFWJMLPBMJOBNQJĉJUFOBCNX!BWUPBLUJWTJ
100#-"ĈÌ&/*53(07&$#.8
9
2
6
12
11
4
7
3
5
1
8
10
1. nagrada vikend vožnja z BMW
2. nagrada bon za life style izdelke v vrednosti 50 EUR
3. nagrada bon za life style izdelke v vrednosti 30 EUR
14
1
2
3
4
10
11
12
13
Pošiljite geslo
6. 2014)
Pošiljite
geslo(do
na:20.
Avto
Aktivna:
Kranj, Ulica Mirka Vadnova 2a,
Avto Aktiv
Ulica Mirka
Vadnova
2a,4000 Kranj,
4000
Kranj,Kranj,
s pripisom
Nagradna
Križanka.
s pripisom Nagradna Križanka.
45
5
14
6
7
8
9
Junij 2014
Semenj bil je živ / Mestni trg / 9.00 – 20.00
Kulinarična ponudba / Mestni trg / 9.00 – 20.00
Promenada meščanov v historičnih oblačilih
Mestni trg / 10.00
Osrednji dogodek – dramska igra: »Kamniti most«
Mestni trg / 11.00 in 18.00
Nastopi glasbenih in plesnih skupin ter vitezov iz
Freisinga, rokodelske delavnice v Centru DUO
Mestni trg / 10.00 – 18.00
Rokodelnice in igrarije za otroke
Prostor pod Loškim gradom / 10.00 – 19.00
Pravljice za otroke
Vrt Občine Škofja Loka / 10.00, 11.30 in 17.30
Jahanje konj / Hrib pod Loškim gradom / 10.00 – 17.00
Brezplačen ogled Kapucinske knjižnice / 13.00 – 14.00
Brezplačen ogled Nacetove hiše z ustvarjalnimi
delavnicami in igrarijo / Puštal / 15.00 – 17.00
Informacije o prireditvi:
Turizem Škofja Loka, 04 517 06 00
www.skofja-loka.com, www.historial.si
Ugodnejši obisk Loškega muzeja / 10.00 – 17.00
GENERALNI POKROVITELJ:
ZLATI POKROVITELJI:
Otvoritev Bralnice na prostem
Vrt Sokolskega doma / 17.00 – 21.00
SREBRNI POKROVITELJI:
Večerni koncert s pevci Glasbene šole Škofja Loka
Sokolski dom / 20.00
46
Prost vstop. Program prireditve Historial Škofja Loka 2014 bo izpeljan v vsakem vremenu.
21. junij 2014
9.00 - 21.00
Festival
zgodovine
Junij 2014
47
Junij 2014
48
Junij 2014
49
Junij 2014
50
Junij 2014
BMW Avto Aktiv
bmwpriloznost.si
Užitek v vožnji
POIŠČITE SVOJO BMW PRILOŽNOST.
AVTO AKTIV KRANJ.
Obiščite nas v Kranju, na ulici Mirka Vadnova 2a, pokličite na številko 04 28 11 400
ali nam pišite na [email protected]. Celotno ponudbo vozil BMW si lahko ogledate
na našem spletnem mestu www.bmwpriloznost.si.
WWW.BMWPRILOZNOST.SI
BMW 316d Limuzina
za 27.900,00 €
BMW 318d Limuzina
za 24.900,00 €
BMW 318d Touring (Sport Line)
za 32.900,00 €
BMW 320d Touring
za 29.900,00 €
BMW 320d xDrive Touring (M paket)
za 43.900,00 €
BMW 520d Limuzina (M paket)
za 43.900,00 €
BMW 520d Touring (M paket)
za 46.890,00 €
BMW X1 xDrive18d
za 26.900,00 €
BMW X3 xDrive20d
za 43.900,00 €
letnik 2013, 5.000 km, 24 mesečno jamstvo
letnik 2012, 23.100 km, 24 mesečno jamstvo
letnik 2013, 9.800 km, 24 mesečno jamstvo
letnik 2012, 24.000 km, 24 mesečno jamstvo
letnik 2014, 3.500 km, 24 mesečno jamstvo
letnik 2013, 10.500 km, 24 mesečno jamstvo
letnik 2013, 14.000 km, 24 mesečno jamstvo
letnik 2013, 6.000 km, 24 mesečno jamstvo
letnik 2013, 20.000 km, 24 mesečno jamstvo
Kombinirana poraba goriva: 4,3 - 5,8 l/100 km. Emisije CO2: 114 - 146 g/km. Emisijska stopnja: Euro5 ali Euro6 (odvisno od motorja). Emisije NOx:
0,0075 – 0,1697 g/km. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam
prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov.
51