‘KAJ MORAM VEDETI PREDEN REGISTRIRAM PODJETJE’ www.Pristar.si 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. Kako začeti s poslovanjem? Kako sklepamo posle? S kakšno poslovno dokumentacijo se najpogosteje srečamo in kako jo izdelamo, hranimo? Kako lahko vodimo poslovne knjige? Na kakšne stroške lahko računamo kot podjetniki? Ali si lahko obračunamo malico, potne stroške,...? Ali se nam splača biti zavezanec za DDV? Kateri stroški so davčno priznani? Kakšen davek plačujemo kot podjetniki? Kako zavarujemo terjatve in obveznosti? Kratek pregled vsebine 2 • • • • • • Vsaka oseba tako ali drugače sanja o samostojni poti. Nekaterim uspe drugim ne. Predvsem od nas samih je odvisno ali bodo naše ideje preživele in nas bodo sposobne preživeti. Zavedati se moramo, da je dobro, da idejo dodobra proučimo skupaj z svetovalci. Pri tem vam lahko pomagajo razne organizacije, ki se s tem ukvarjajo, med drugimi je to naše podjetje Pristar d.o.o. Poleg navedenega je pomembno tudi, da razmislite ali znate sploh delati to kar ste si zamislili. Naredite dober poslovnih načrt v katerem natančno proučite vašo idejo in predvidite poslovanje za nadaljnja leta. Kako začeti s poslovanjem? 3 • Ko imate razdelano idejo in že točno veste, kaj si želite, pri strokovnjakih preverite še ostale zahteve : • izobrazbo, • certifikate in • druge pogoje, ki jih morate izpolnjevati za opravljene izbranega dela). • • Pri vsakem začetem poslu, se vedno začne pojavljati vprašanje, v kakšnem času bom plačilno sposoben, vendar konkretnega odgovora za to ni. Vse je odvisno od vas, kako boste poslovali in koliko finančnih sredstev imate pripravljenih za poslovanje. Nekateri podjetniki, si pri poslovanju pomagajo tudi z raznimi subvencijami in evropskimi sredstvi, ki jih je možno pridobiti, ob izpolnjevanju določenih pogojev. Več informacij o tem lahko pridobite pri našem podjetju Pristar d.o.o. 4 • • • • • Ko ste se odločili, da boste začeli poslovati, je pomembno, da svojo dejavnost tudi uradno prijavite. Z ustavnimi določbami je v Republiki Sloveniji določeno, da je gospodarska pobuda svobodna in da se lahko izvaja preko gospodarskih organizacij. Registracija poslovnih subjektov je dokaj enostavna toda POZOR: Z registracijo mora ustanovitelj izpolnjevati splošne pogoje za opravljanje dejavnosti, ki jih nalagajo posamezni predpisi (npr. uporabno dovoljenje za prostor, kjer se dejavnost opravlja, ustrezna izobrazba ali delovne izkušnje za opravljanje določene dejavnosti). V primeru neizpolnjevanja pogojev so kazni zelo visoke. 5 • • Za podjetnika je zelo pomembna odločitev o izbiri dejavnosti, saj je od izbrane dejavnosti pomembno, katere pogoje za opravljanje dejavnosti bo moral izpolnjevati preden prične opravljati dejavnost. Najpomembnejši obliki gospodarskih organizacij sta: SAMOSTOJNI PODJETNIKI GOSPODARSKE DRUŽBE - d.o.o. 6 Osnovne značilnosti: • • • • • • Fizična oseba; Samostojnost opravljanja in organiziranja podjetniške dejavnosti; Redno opravljanje dejavnosti; Opravljanje dejavnosti na trgu; Dejavnost pridobitnega značaja; Izključna narava dejavnosti Samostojni podjetnik posameznik – s.p. 7 Pridobitev statusa podjetnika • • Podjetnik lahko začne opravljati dejavnost na podlagi priglasitve organu pristojnemu za javne prihodke. Priglasitev obsega: • Označbo obrata in njegov sedež; • Ime podjetnika in njegovo prebivališče; • Dokazilo o izpolnjevanju vseh pogojev za opravljanje dejavnosti; • Izpolnjevanje posebnih pogojev. 8 Odgovornost za obveznosti • • Podjetnik odgovarja za obveznosti iz poslovanja z vsem svojim premoženjem, tako s premoženjem podjetja kakor tudi s svojim lastnim, osebnim premoženjem, in sicer samostojno in neposredno, saj podjetnikovo podjetje nima statusa pravne osebe in zato ne pride v poštev subsidiarna odgovornost podjetnika. Pri poslovanju ravna podjetnik po svojih preudarkih in odločitvah, za svoj riziko ter v svojo korist, zato se kljub temu, da v svojem podjetju dela, ne pojmuje kot delojemalec. 9 • Družba u omejeno odgovornostjo - d.o.o. je kapitalska družba, katere osnovni kapital sestavljajo osnovni vložki družbenikov, katerih vrednost je lahko različna in ki omejeno odgovarjajo za svoja dejanja. Ustanovitev družbe: • Ena ali več fizičnih oseb (50 družbenikov); • Družbena pogodba - notarska oblika Družba z omejeno odgovornostjo – d.o.o. 10 Obveznosti družbenikov: • plačilo prevzetega osnovnega vložka; • plačilo dodatnih zneskov; • odgovornost za neplačilo dodatnih zneskov; • odgovornost za nepravilno oziroma neupravičeno vrnitev osnovnih vložkov. Premoženjske pravice: • pravica do deleža dobička; • likvidacijski delež. 11 S.P. D.O.O. Osebna odgovornost DA - odgovarjate z vsem svojim premoženjem. NE - odgovarjate le z vloženim kapitalom oz. kapitalom podjetja. Osnovni kapital Ni potreben. 7.500€ - lahko v denarju ali v sredstvih. Ustanovitveni stroški Brezplačno. Enostavni postopek brezplačno, zahtevni postopek - pri notarju po notarski tarifi. Obdavčitev dobička Dohodninska lestvica, 16%, 27%, 41%. Davek od dohodkov pravnih oseb - vedno enaka stopnja 20% - 2010 naprej. Vodenje poslovnih knjig * normirani odhodki (25 %) ali * enostavno knjigovodstvo ali * dvostavno knjigovodstvo. Upravljanje z denarnim tokom Prosto prelivanje denarnega toka med gospodinjstvom in dejavnostjo. Vsako izplačilo mora imeti verodostojen dokument, transakcijski račun. Prispevki za socialno in pokojninsko zavarovanje Določeni glede na dobiček, prvo leto lahko od minimalne plače. Najnižji znesek plače direktorja oz. lastnika je določen, celotna plača predstavlja strošek. * dvostavno knjigovodstvo. 12 • • • Dobro premislite o svoji poslovni ideji in poslovnem načrtu. Razvijte inovativno idejo in izpopolnite svojo zamisel, kaj želite početi. Določite sedeža s. p.-ja in določite dejavnost, s katero se boste ukvarjali. Vpis s.p.-ja v poslovni register Slovenije - vpišete se lahko na vstopnih točkah sistema »Vse na enem mestu« (točke VEM) - Podjetniški center Slovenj Gradec, Ajpes, Durs,… Kako ustanoviti s.p.? 13 V prijavi za vpis v poslovni register, mora podjetni navesti: • • • • • • predlagan datum vpisa, ki je poznejši od dne vložitve prijave za vpis in ni starejši od treh mesecev od dne vložitve prijave za vpis; firmo podjetnika in podatke o sedežu; podatke o podjetniku: ime in priimek, EMŠO, prebivališče, davčno številko; podatke o zastopniku; navedbo dejavnosti, ki jo bo opravljal; izjavo podjetnika, da nima neporavnanih dospelih obveznosti iz njegovih prejšnjih poslovanj. 14 • • Vpis v davčni register v 8 dneh po vpisu v poslovni register - postali ste davčni zavezanec. Prijavo za vpis v davčni register lahko predložite na vstopni točki VEM ob vpisu v Poslovni register Slovenije ali pa na davčnem uradu, na območju katerega ima vaša dejavnost sedež. Prijavite podatke o zdravstvenem zavarovanju. Prijavo za obvezno zdravstveno zavarovanje na obrazcu M1 morate na območno enoto ali izpostavo ZZZS predložiti najkasneje v 8 dneh od dneva vpisa v Poslovni register. Prijavo v zdravstveno zavarovanje vam lahko oddajo na eni izmed VEM toč ob vpisu v register. 15    Pred začetkom opravljanja dejavnosti morate pridobiti vsa potrebna dovoljenja in licence, če so le-te predpisane z drugimi zakoni, ki se navezujejo na opravljanje dejavnosti (npr. zakon o graditvi objektov, stanovanjski zakon, zakon o varnosti in zdravju pri delu). Vse informacije o potrebnih dovoljenih vam nudijo VEM točke. Pri banki odprite transakcijski račun. Potrebujete matično številko in Sklep o vpisu v Poslovni register. Sprejmite vaše interne akte. 16 • • • Odločite se, kako boste vodili poslovne knjige (enostavno, dvostavno knjigovodstvo). Čas je, da začnete s poslovanjem. Ob predhodni prijavi potreb samostojnega podjetnika pri Zavodu za zaposlovanje lahko tudi zaposlite ustrezne ljudi, ki v celoti izpolnjujejo pogoje za konkretno delovno mesto. 17 • • • Kako se lotiti in na kaj paziti pri sklepanju pogodb in vstopanju v različna pravna razmerja, se iz dneva v dan sprašujete mnogi, ki so odgovorni za sklepanje poslov. Prav nepravilni in včasih povsem rutinski pristopi pri sklepanju pogodb in dogovorov pogosto kasneje pripeljejo do težav in sporov pri izvrševanju pogodb in se šele tedaj išče pomoč pravnikov. Seveda pa je tudi pri izpolnjevanju pogodb potrebno ravnati s potrebno skrbnostjo, da bi lahko ustrezno zavarovali svoje pogodbene pravice in obveznosti. Kako sklepamo posle? 18 • • • • • • • • • predmet pogodbe in specifikacija, določitev cene in določljivost cene, valutna klavzula, obresti …, način izpolnitve – dobava, roki, kraj in čas dobave, pomen prevoznih klavzul in prehoda nevarnosti, spremenjene okoliščine, utrjevanje obveznosti (avans, odstopnina, zastava, hipoteka…), pogodbene garancije in jamstva, pogodbena kazen, klavzule o reševanje sporov, Bistvena pogodbena določila, na kaj je potrebno biti pozoren 19 • • • ostale pravno relevantne klavzule, prenova pogodbe (novacija, aneksi, sprememba pogodbe in pogoji za veljavnost…), možnost prenosa pogodbenih obveznosti. Poslovneži različnih narodnosti sklepajo posle na drugačen način, kot smo jih vajeni sklepati Slovenci. Naš način sklepanja poslov je še najbolj podoben nemškemu, morda smo za odtenek manj formalni. Tujci nam pogosto očitajo, da smo preveč formalni, zamerljivi, občutljivi in nenaklonjeni tveganju. 20 • • • • • preverimo stranko ali ta res obstaja in kako posluje (AJPES za podjetja v Sloveniji) na začetku poslovanja predlagamo, da nam podjetje nakaže del avansa za blago oziroma storitev, vendar je zelo pomembno da je le-ta ustrezno dokumentiran; dobimo natančno naročilo (kaj moramo narediti) na podlagi naročilnice, ki mora biti tudi ustrezno potrjena; po opravljenem delu oziroma dobavi naredimo primopredajo z pisnim zapisnikom (ponavadi dobavnica); zaračunamo takoj in pazimo na rok plačila. Pomembno je tudi, da pri sklepanju poslov: 21 • • • Večina dokumentacije, ki se v nahaja v podjetjih je poslovna dokumentacija. Največji obseg te predstavljajo prejeti in izdani računi, finančna dokumentacija, dokumentacija za DDV in druge knjigovodske listine. Zaradi potreb računovodskega in davčnega nadzora moramo poslovno dokumentacijo hraniti za določen čas, v nekaterih primerih pa tudi trajno. Z digitalnim zajemom dokumentacije, imate možnost obvladovanja celotne poslovne dokumentacije, od zaščite do upravljanja in nadzorovanja poslovnih aktivnosti, ki so posledica prejete ali poslane dokumentacije. Poslovna dokumentacija 22 • • Zaradi vse večjih zahtev za racionalizacijo poslovanja ter hitrem dostopu do dokumentov in s tem informacij, je elektronsko poslovanje doživelo velik razmah v podjetjih povsod po svetu. V našem podjetju Pristar d.o.o. vam nudimo varno in zanesljivo pretvorbo izvirnega gradiva v digitalno obliko. S tem našim naročnikom omogočimo: • neposreden in hiter dostop do dokumentov, • hitro iskanje želenih informacij, • časovno in krajevno neodvisen dostop do dokumentov, • kontrolo nad uporabo dokumentov, • enoten sistem – celovit sistem arhiviranja. 23 • • • Ob upoštevanju ustreznih predpisov lahko podjetje samo določi, po kolikšnem času od dneva sprejetja in potrditve računovodskih izkazov bo shranilo poslovne knjige na elektronskem nosilcu, izvirne poslovne knjige pa uničilo. Zakon o gospodarskih družbah v 51. členu določa, da je treba poslovne knjige, bilance stanja, izkaz poslovnega izida ter letna in poslovna poročila hraniti trajno, medtem ko se knjigovodske listine lahko hranijo le določeno poslovno obdobje (10 let, dokumentacija nepremičnin 20 let). Seveda pa je pomembno, da vsak poslovni dokument vsebuje tudi ustrezne podatke udeleženih podjetij in da je le-ta pravilno izpolnjen. 24 Tako mora vsak poslovni dokument vsebovati: • • • • • popoln naziv in naslov udeleženih podjetij v poslovnem procesu; davčno številko udeleženih podjetij, iz katere mora biti jasno razvidno ali je katero podjetje davčni zavezanec ali ne; matično številko in transakcijski račun udeleženih podjetij; ustrezno mora biti opredeljena vsebina posla (npr. za blago – količina, opis blaga, cena, vrednost, ddv, vrednost z DDV; v primeru, da izdajatelj računa ni davčni zavezanec mora biti to opredeljeno z klavzulo. 25 • • • • • • • • • • ponudba – predračun, naročilnica, dobavnica, izdan račun, avansni račun, prejet račun, plačilni nalog, potni nalog, blagajniški prejemek, blagajniški izdatek, • • • • • • • davčna dokumentacija, knjigovodske listine, izvozna in uvozna dokumentacija, register osnovnih sredstev, pogodbe o zaposlitvi, pogodbe o sodelovanju, in druga dokumentacija, ki nastane pri poslovanju podjetja. Najbolj pogosto poslovno dokumentacijo predstavljajo: 26 • • • • • zaporedna številka predračuna oz. ponudbe, datum izdaje, kraj izdaje, podatki izdajatelja predračuna (naziv podjetja, naslov, ID za DDV), podatki o prejemniku predračuna (naziv, naslov, ID za DDV), naziv blaga oziroma storitve, enota mere, količina, cena brez DDV, stopnja DDV, vrednost DDV, cena z DDV, vrednost z DDV. Primer 1: Ponudba - Predračun 27 • • • • • • • zaporedna številka naročilnice, datum izdaje, kraj izdaje, podatki naročnika (naziv podjetja, naslov, ID za DDV, označba zavezanec za DDV), podatki dobavitelja (naziv, naslov, ID za DDV), naslov dobave, naziv blaga oziroma storitve, količina, enota mere, podpis izročitelja naročilnice in naročnika blaga. Primer 2: Naročilnica 28 • • • • • • • • zaporedna številka dobavnice, datum izdaje, kraj izdaje, podatki dobavitelja (naziv podjetja, naslov, ID za DDV), podatki prejemnika blaga (naziv, naslov, ID za DDV), naziv blaga oziroma storitve, enota mere, količina, cena brez DDV, stopnja DDV, vrednost DDV, cena z DDV, vrednost z DDV, datum predaje blaga, podpis osebe, ki je pripravila dobavnico, podpis osebe, ki je predala blago in osebe, ki je prevzela blago. Primer 3: Dobavnica 29 • • • • • • • • zaporedna številka računa, datum izdaje, kraj izdaje, podatki izdajatelja računa (naziv podjetja, naslov, ID za DDV), podatki o prejemniku računa (naziv, naslov, ID za DDV), datum dostave blaga oz. opravljenih storitev, številke predhodno izdanih dokumentov (naročilnica, dobavnica), naziv blaga oziroma storitve, enota mere, količina, cena brez DDV, stopnja DDV, vrednost DDV, cena z DDV, vrednost z DDV, DDV po stopnjah, skupaj za plačilo, podpis in morebitne druge klavzule ter opombe. Primer 4: Izdan račun 30 • • • • • • • • zaporedna številka potnega naloga, datum in kraj izdaje, prevoznik in podatki o lastniku vozila (firma, ime in priimek, sedež), vrsta prevoza, opredelitev podatkov avtomobila, opredelitev podatkov voznika, kam smo namenjeni, zakaj smo šli tja, morebitne pripombe ter žig in podpis podjetja. Primer 5: Potni nalog 31 • • • • • • ime in priimek predlagatelja računa, naslov, kdaj je bila oseba na poti datumsko in po urah, kakšni so prevozni stroški, stroški dnevnic, prenočevanja in morebitni drugi stroški, skupna vrednost vseh nastalih stroškov, priloge – potni nalog, podpis in datum predlagatelja, plačnika računa in prejemnika. Primer 6: Račun potnih stroškov 32 • • • • • • • • zaporedna številka, datum in kraj izdaje, podatki o izdajatelju (naziv in naslov podjetja), podatki o vplačniku (naziv in naslov), način plačila, vrednost naj bo opredeljena z besedo, namen plačila in skupna vrednost plačila, priloge: račun, ustrezni podpisi vplačnika, prejemnika in ostalih. Primer 7: Blagajniški prejemek 33 • • • • • • • zaporedna številka, datum in kraj izdaje, podatki o izdajatelju in prejemniku denarja, opredelitev vrednosti z besedami, namen izplačila, skupna vrednost izplačila, priloge: račun, potni nalog, podpisi izplačevalca, osebe ki je izplačilo odobrila, prejemnika. Primer 8: Blagajniški izdatek 34 Obveznost vodenja poslovnih knjig in drugih evidenc je urejena z naslednjimi predpisi:    Zakon o davčnem postopku (ZDavP) in na njegovi podlagi sprejeti podzakonski predpisi; Zakon o gospodarskih družbah (ZGD); Slovenski računovodski standardi. Vodenje poslovnih knjig? 35 • • • Zakon določa, da način vodenja poslovnih knjig in sestavljanja računovodskih izkazov podjetnika, ki ustreza merilom majhne družbe, ureja poseben računovodski standard. Podjetniki načeloma vodijo poslovne knjige po sistemu dvostavnega knjigovodstva in na način, ki je predviden za družbe, v določenih primerih pa lahko vodijo poslovne knjige tudi po sistemu enostavnega knjigovodstva. Dvostavno računovodstvo je bistveno zahtevnejše od enostavnega, zato je zelo pomembno, da to delo prepustite računovodskim organizacijam (Pristar d.o.o.). 36 • Podjetnik lahko vodi poslovne knjige po sistemu enostavnega knjigovodstva, če v zadnjem poslovnem letu ni prekoračil dveh od sledečih meril: • povprečno število delavcev ne presega tri, • letni • prihodki so nižji od 42.000€, • povprečna vrednost aktive ne presega 25.000€. Navedeno velja tudi za podjetnika, ki začne opravljati dejavnost in v prvem poslovnem letu ne zaposluje povprečno več kot treh delavcev. Sistem vodenja poslovnih knjig se določi na podlagi podatkov iz letnega poročila. 37 • • Podjetnik mora o izbranem sistemu vodenja poslovnih knjig obvestiti pristojni davčni organ najkasneje do 31. decembra tekočega leta za naslednje leto. Če prične poslovanje med letom, mora pismeno javiti izbrani sistem vodenja poslovnih knjig najkasneje v 8 dneh po pričetku poslovanja. Priporočamo, da podjetnik prepusti vodenje poslovnih knjig za to usposobljenemu strokovnjaku. To pa ne pomeni, da o vodenju poslovnih knjig ni potrebno ničesar vedeti. Nasprotno! Napak (npr. napačne izjave pri nakupu), ki jih zaradi nepoznavanja predpisov storijo podjetniki, še tako dober računovodja ne more popraviti. 38 • • • • Izrednega pomena je, da se vsak podjetnik zaveda pomembnosti vodenja poslovnih knjig in pomembnosti poslovne dokumentacije. Izredno pomembno je, da je poslovna dokumentacija pravočasno dostavljena računovodski službi, pravilno datirana, oštevilčena ter da ima ustrezno pravilnost podatkov. Prav tako mora biti tudi ustrezno potrjena s strani odgovorne osebe. Kazni za neustrezno vodenje in nepravočasno oddajo poročil davčni upravi so zelo visoke. 39 Pri samostojnem podjetniku se pojavljajo stroški: • • • • • • • • • amortizacije, obresti, najemnin, elektrike, telekomunikacij, prispevkov za socialno varnost, oglaševanja, drobnega inventarja, potrošnega materiala, • • • • • • • • • • vzdrževanja, prevoza – potni nalogi, malic, dnevnic, nabav materiala – zaloge, predmetov dela, dela, delovnih sredstev, storitev, stroški računovodstva, računalniških programov,… Na kakšne stroške lahko računamo kot podjetniki? 40 Obračunamo si lahko potne stroške, dnevnice, stroške malic, kadar izpolnjujemo pogoje izplačevanja. Neobdavčene vrednosti izplačevanja navedenih stroškov: •Stroški malice – 6,12€/dan; •Potni stroški -prevoz na delo in iz dela – 0,18€/km, -prevoz na službenem potovanju – 0,37€/km; Dnevnice za službeno potovanje v Sloveniji: •nad 12 do 24 ur znaša dnevnica 21,39€, •nad 8 do 12 ur znaša dnevnica 10,68€, •nad 6 do 8 ur znaša dnevnica 7,45€. Ali si lahko obračunamo malico, potne stroške,...? 41 • Posebej pa je potrebno poudariti, da si obračunamo lahko le tiste potne stroške, ki so res nastali za namene poslovanja in ne za zasebna potovanja. • Stroški kilometrine se izplačujejo glede na dejansko opravljene kilometre s privatnim vozilom za službene namene. 42 Kilometrina-privatno vozilo: • je enaka ne glede na vrednost vozila, Ne morete si obračunati stroškov: • bencina, • registracije, • servisa, • nadomestnih delov, • pranja vozila, gum,… Službeno vozilo ima stroške: • amortizacije, • bencina, • registracije kaska, • servisov, • nadomestnih delov, • pranja vozila, • gum,... Ne morete pa si obračunati stroškov kilometrin! Kaj se bolj splača kilometrina ali službeno vozilo? 43 Davčno priznane in nepriznane stroške opredeljuje: • Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2) z dopolnitvami in • Pravilnik o davčno nepriznanih odhodkih davčnega zavezanca. • Za ugotavljanje dobička se priznajo vsi tisti stroški, ki so neposreden pogoj za pridobivanje prihodkov davčnega zavezanca. • Delno priznani stroški oziroma odhodki, so tisti odhodki, ki se priznajo le v višini 50%. To so stroški reprezentance (stroški za pogostitev, zabavo ter darila ob poslovnih stikih zavezanca s poslovnimi partnerji). Kateri stroški so davčno priznani? 44 Nepriznani so vsi tisti stroški, ki: • niso neposreden pogoj za opravljanje registrirane dejavnosti in niso posledica opravljanja dejavnosti, • imajo značaj privatnosti, • niso skladni z običajno poslovno prakso, oziroma niso običajni pri poslovanju v posamezni dejavnosti glede na pretekle in druge izkušnje v primerjavi z drugimi dejavnostmi, dejstvi in okoliščinami, razen v primeru izrednih in nepogostih dogodkov. Primeri nepriznanih stroškov: • denarne kazni (inšpekcijskih, davčnih, policijskih služb,..), • obresti za nepravočasna plačila davčnih obveznosti, • obresti od posojil, prejetih od oseb, ki imajo sedež ali prebivališče v državah z ugodnejšim davčnim okoljem,… 45 • • • • • • amortizacija opredmetenih osnovnih sredstev, neopredmetenih sredstev in naložbenih nepremičnin, plače in druga izplačila v zvezi z zaposlitvijo, (tudi delo preko študentskega servisa) reprezentančni stroški (pogostitev poslovnih partnerjev, darila poslovnim partnerjem), zaščitna, delovna obleka delavca, donacije društvom (humanitarne, invalidske, socialnovarstvene, dobrodelne, znanstvene, vzgojno izobraževalne, zdravstvene, športne, kulturne, ekološke in religiozne namene), in vsi tisti stroški, ki smo jih navedli v prikazu “Na kakšne stroške lahko računam kot podjetnik?” ,… Primeri davčno priznanih stroškov: 46 • • • Vsakemu, ki razmišlja o tem, da bi se podal v podjetniške vrste, se poraja vprašanje o sistemu DDV. (Kako in kdaj se vključiti in tudi kaj to pomeni za njegovo dejavnost). V Republiki Sloveniji ločimo obvezno in prostovoljno vključitev v sistem DDV. Podjetnik se lahko že na začetku poslovanja odloči o prostovoljni vključitvi v sistem DDV, vsekakor pa je ob večjem prometu (ko znesek obdavčljivega prometa preseže 25.000,00 EUR) k temu zakonsko zavezan. Veliko je takih podjetnikov, ki v svojih letnih poročilih ne prikaže prometa višjega od 25.000,00 €, tako da se o vprašanju o vključitvi v sistem odločajo predvsem prostovoljno. Ali se nam splača biti zavezanec za DDV? 47 • • • Odločitev o vključitvi v sistem DDV pomeni, da bo podjetje zavezanec za DDV in da mora zato na ceno svojih izdelkov ali storitev zaračunati še 20 % DDV. Kar pomeni, da se končna cena njegovega izdelka ali storitve, za njegovega kupca, poveča za teh 20 % davka na dodano vrednost. V posebnih primerih lahko na računu obračunate tudi 8,5% DDV Sistem davka na dodano vrednost pa določa da mora podjetnik, v svojem davčnem obdobju, državi odvesti razliko, od svojim strankam zaračunanega DDV in plačanega DDV, od svojih davčno priznanih odhodkov. Kaj pomeni če si zavezanec za DDV? 48 • • V splošnem velja, da je za podjetje, ki več računov izdaja fizičnim osebam, bolje opustiti vključitev v sistem DDV, saj davek na dodano vrednost podraži ceno njegovih izdelkov ali predvsem storitev. S tem lahko postane (cenovno) nekonkurenčen. Take tipične podjetnike lahko najdemo med frizerji, avtomehaniki, ličarji…, saj imajo majhne stroške nabave, večjo dodano vrednost in večinoma prodajajo svoje izdelke ali storitve fizičnim osebam. Ti se načeloma tudi izogibajo vključitvi v sistem DDV. Kaj je bolje za samostojnega podjetnika? 49 • • Podjetjem, ki prodajajo večinoma pravnim osebam oziroma zavezancem za DDV in imajo pri svojem delovanju veliko stroškov, pa se splača biti vključeni v sistemu DDV, saj input za vstopni davek pogosto presega output. Pa tudi podjetjem, ki kupujejo njihove izdelke ali storitve ni težko plačati davka na dodano vrednost na kupljene izdelke, saj plačani davek uveljavljajo kot vstopni v svojih obračunih DDV. Tudi za boniteto podjetja oziroma kreditno sposobnost je pomembno, ali je podjetnik zavezanec ali ne. Velja, da je za kreditno sposobnost bolje izbrati tisto varianto, ki nam na koncu prinese več čistega dobička, obenem pa se moramo tudi zavedati, da čim več čistega dobička prikazujemo, več davka bomo plačali. 50 Kalkulacija zavezanca za DDV! Kalkulacija ne zavezanec za DDV! Nabavna kalkulacija Fakturna vrednost = 100,00 - DDV = 20% = 16,67 Čista FV dobavitelja = 83,33 Nabavna kalkulacija Fakturna vrednost = 100,00 DDV ne odbijamo = 0,00 Čista FV dobavitelja =100,00 Prodajna kalkulacija Čista FV dobavitelja = 83,33 + stroški dobave = 5,00 + načrtovani dobiček = 20,00 - morebitni popusti = 5,00 Neto prodajna cena = 103,33 + DDV = 20% = 20,67 Prodajna cena z DDV = 124,00 Prodajna kalkulacija Čista FV dobavitelja = 100,00 + stroški dobave = 5,00 + načrtovani dobiček = 20,00 - morebitni popusti = 5,00 Neto prodajna cena = 120,00 + DDV = 0% = 0,00 Prodajna cena z DDV = 120,00 Praktičen primer DDV! 51 1. Podjetje A je DDV zavezanec in želi kupiti blago. Odloča se med podjetjem B, ki je prav tako DDV zavezanec in med podjetjem C, ki pa ni DDV zavezanec. Na podlagi obravnavanih kalkulacij lahko ugotovimo, da se bo podjetje A odločilo za nakup blaga pri podjetju B, saj je njihova nabavna cena (83,33) nižja od nabavne cene podjetja C (100,00). 2. Podjetje C, ki ni DDV zavezanec se je odločilo, da bo nabavilo blago. Izbira med podjetjem B, ki je DDV zavezanec in ponuja blago po 124,00€ in podjetjem D, ki ni DDV zavezanec in ponuja blago po 120,00€ . V tem primeru se je podjetju C odločilo, da bo nabavilo blago pri podjetju D, ker je tam njegova cena nižja kot cena pri podjetju B. 52 • • • • • Podjetnik plačuje naslednje davke in obveznosti: davek od dohodkov iz dejavnosti (kot podvrsta dohodnine proporcionalno glede na dobiček 16%, 27%, 41%), davek na dodano vrednost 20% oz. 8,5% (če je dosežena z zakonom določena višina prihodkov oz. na podlagi izjave za vpis v davčni register – meja 25.000,00€), prispevke za socialno varnost (določeni glede na dobiček, prvo leto lahko od minimalne plače), druge dajatve – članarina Obrtni zbornici Slovenije, Gospodarski zbornici Slovenije,... Kakšen davek plačujemo kot podjetniki? 53 • • Zaradi trenutne gospodarske krize je v slovenskem in globalnem gospodarskem prostoru zelo razširjena plačilna nedisciplina. Vse več je dolžnikov, ki skušajo privarčevati na račun neplačila oziroma zmanjšanega plačila svojih dolgov, s tem pa trpi likvidnost in posledično tudi konkurenčnost njihovih upnikov. V večini primerov bo lahko podjetnik na podlagi sklenjene pogodbe sopogodbeniku (dolžniku) izdala račun z vsemi ustreznimi dokazili (naročilnica, dobavnica). Kako zavarujemo terjatve in obveznosti? 54 Vendar se lahko zgodi, da kljub temu dolžnik ne bo plačal, zato je najboljši način za odpravo tveganj, povezanih finančno nedisciplino, učinkovito upravljanje s terjatvami kamor spada tudi ustrezno zavarovanje le-teh. V nadaljevanju bomo predstavili najbolj tipične oblike zavarovanj terjatev, s katerimi smo lahko glede realizacije plačila našega dolžnika precej bolje zavarovani: • zastavna pravica na premičninah (ročna zastava), • zastavna pravica na nepremičninah (hipoteka), • poroštvo, • menica. 55 Zastavna pravica Zastavna pravica daje upniku pravico, da se v primeru neplačila terjatve poplača iz vrednosti zastavljenega predmeta, skupaj z obrestmi in stroški. Zastavna pravica na premičninah (ročna zastava) Klasična ročna zastava nastane na podlagi zastavne pogodbe, ko (in pod pogojem da) zastavitelj zastavljeno stvar izroči v posest upniku ali tretji osebi za upnika. V zadnjem času pa se v gospodarskem poslovanju vedno bolj uveljavlja t.i. neposestna zastavna pravica, pri kateri zastavljena premičnina ostane v posesti zastavitelja. Če gre za zastavitev delovnih sredstev (npr. stroji, vozila), je za dolžnika neposestna zastava mnogo ugodnejša, saj lahko zastavljene stvari še naprej uporablja za pridobivanje prihodka, le odtujiti ali obremeniti jih brez soglasja upnika ne more. 56 Ker pri neposestni zastavi tretjim osebam ni navzven očitno, da je določena stvar zastavljena, je za nekatere tipe premičnin (vozila, zaloge, živina,...) pri AJPES vzpostavljen register neposestnih zastavnih pravic (vanj so vpisane tudi premičnine, zarubljene v postopkih izvršbe in zavarovanja). Če je premičnina vpisana v register, se nihče ne more sklicevati na to, da ni vedel, da je vpisana stvar zastavljena. Zastaviti je mogoče katerokoli stvar, ki ima premoženjsko vrednost, vrednostne papirje, terjatve in druge pravice (npr. materialne avtorske pravice). Če terjatev (dolg), ki je zavarovana z zastavno pravico, ni plačana ob zapadlosti, lahko zastavni upnik zahteva, da sodišče izda odločbo, naj se zastavljena premičnina proda in opravi poplačilo po pravilih, ki veljajo za izvršbo. 57 Zastavna pravica na nepremičninah (hipoteka) Najpogostejši način nastanka hipoteke je s pravnim poslom, praviloma gre za pogodbo. Ta je lahko samostojna (posebna hipotekarna pogodba) ali pa so določbe o ustanovitvi hipoteke vsebovane v osnovni pogodbi, npr. posojilni ali prodajni. Pogoj za nastanek hipoteke je njen vpis v zemljiško knjigo, s čimer se doseže t.i. publiciteta – šteje se, da je vsakomur znano, da je določena nepremičnina obremenjena s hipoteko. Poroštvo Smisel poroštva je v tem, da za izpolnitev obveznosti poleg dolžnika odgovarja še ena ali več tretjih oseb – porokov. Kadar je porokov več, je njihova obveznost solidarna, kar pomeni, da lahko upnik kateregakoli od njih, terja plačilo celotne terjatve. 58 Dejanska „vrednost“ poroštva je seveda odvisna od plačilne sposobnosti poroka oziroma od njegovega premoženjskega stanja. Poroštvo nastane na podlagi pisne izjave poroka, da bo izpolnil zapadlo obveznost dolžnika, če je ne bo izpolnil dolžnik. Pri t.i. subsidiarnem poroštvu lahko upnik terja poroka šele v primeru, če dolžnik tudi po upnikovi pisni zahtevi ne izpolni svoje obveznosti (upniku se ni potrebno spuščati v sodne postopke). Pri gospodarskih pogodbah pa velja, da je bilo dogovorjeno solidarno poroštvo, kar pomeni, da lahko upnik že takoj terja izpolnitev bodisi od dolžnika bodisi od poroka ali pa kar od obeh hkrati. Porok odgovarja za celotno dolžnikovo obveznost, kot tudi za morebitne zamudne obresti ter stroške, ki jih je imel upnik, da bi izterjal dolg od dolžnika. 59 Menica Menica je vrednostni papir, ki je lahko plačilno sredstvo, kreditni inštrument in služi kot zavarovanje obveznosti. Izdana mora biti v pisni obliki, pri čemer menična obveznost nastane z vpisom v menico in se uveljavlja ter prenaša z menico. Menica pomeni obljubo izdajatelja menice, da bo plačal on sam oziroma nekdo tretji, ki bo menico kasneje sprejel. 60 Avansno plačevanje Kot smo lahko razbrali, se pri vseh oblikah zavarovanj lahko pojavijo tveganja, zaradi katerih prav tako ne dobimo poplačanih terjatev, zato lahko sklenemo, da: Najvarnejši način poslovanja je avansno plačevanje, vendar pa je možnost tovrstnega poslovanja odvisna predvsem od pogajalske moči pogodbenih strank. V kolikor se zahteve po avansnem plačilu ne da uveljaviti, vsekakor predlagamo eno izmed zgoraj navedenih oblik zavarovanja terjatev. 61 Za vas smo dosegljivi: • na elektronskem naslovu [email protected] • na telefonski številki 070 351 196 Vašega obiska in sodelovanja z vami se že vnaprej veselimo! 62