poštnina plačana pri pošti 3210 Slovenske Konjice glasilo • april 2012 • št. 4 • območna obrtno podjetniška zbornica Slovenske Konjice glasilo OBVESTILA KOPANJE V BAZENIH TERME PTUJ IN TERME ZREČE V tajništvu zbornice lahko kupite karte za kopanje v bazenih v Termah Ptuj, cena karte je 12,00 € za odrasle in 8,00 € za otroke, ter za Terme Zreče, cena celodnevne karte za odrasle je 8,00€, za otroke pa 6,00€. Najava dogodkov za april 2012 12.04.2012 ob 10. uri predstavitev razpisa »Nepovratna sredstva za izboljšanje energetske učinkovitosti za poslovne kupce« 14.4.2012 ob 7.45 uri strokovna ekskurzija za ženske 17.04.2012 ob 18. uri v hotelu ATRIJ SUPERIOR Zreče »finančni dan« 19.04.2012 ob 16.00 uri delavnica na temo »živim zdravo« ŠE PROSTE KAPACITETE V APARTMAJU MORAVSKE TOPLICE V LETU 2012 Obveščamo vas, da so v APARTMAJU MORAVSKE TOPLICE še prosti naslednji termini: 14.04.2012 – 21.04.2012 14.07.2012 – 21.07.2012 20.10.2012 – 27.10.2012 21.04.2012 – 28.04.2012 11.08.2012 – 18.08.2012 10.11.2012 – 17.11.2012 28.04.2012 – 05.05.2012 25.08.2012 – 01.09.2012 17.11.2012 – 24.11.2012 19.05.2012 – 26.05.2012 08.09.2012 – 15.09.2012 24.11.2012 – 01.12.2012 26.05.2012 – 02.06.2012 15.09.2012 – 22.09.2012 01.12.2012 – 08.12.2012 02.06.2012 – 09.06.2012 29.09.2012 – 06.10.2012 08.12.2012 – 15.12.2012 23.06.2012 – 30.06.2012 06.10.2012 – 13.10.2012 15.12.2012 – 22.12.2012 30.06.2012 – 07.07.2012 13.10.2012 – 20.10.2012 22.12.2012 – 29.12.2012 Izdajatelj: Območna obrtno-podjetniške zbornice Slov. Konjice, Celjska cesta 2, 3210 Slov. Konjice telefon: 03/757 27 50, GSM 031 384 348, fax: 03 757 27 55, spletna stran: www.ooz-slov.konjice.si, e-pošta: [email protected]. e-pošta: [email protected] Uredniški odbor: Milena Brdnik, Mateja Košir, Marjan Borovnik Fotografije na naslovnici: Obrtni ples 2012 Oblikovanje, priprava in tisk Tiskarna Petrič, Branko Petrič s.p., Slovenske Konjice Glasilo je brezplačno in izhaja enkrat mesečno v nakladi 650 izvodov. Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost sodi Glasilo med proizvode, za katere se obračuna DDV po stopnji 8,5%. Mirjana Švab 20 let Zlatarstva in prodaje ur Pelin v Slov. Konjicah Ni vse zlato, kar se sveti, pravi naš pregovor. In verjeli ali ne, velja to tudi za Zlatarstvo Pelin. Tam se res vse sveti in lesketa, nekaj je zlato, nekaj srebro, dragi kamni ali izbrane ure. Sanje vsakega dekleta so, da bi živela v zlatarni, med zlatimi ogrlicami, prstani, uhani in dragim kamenjem. In potem bi si zvečer, ko odbije ura polnoč, izbrala najlepšo ogrlico, uhane, zapestnico in odšla na ples. Tam bi se vanjo zaljubil najlepši mladenič, poročila bi se in srečno živela do konca življenja. To je zgodba o Pepelki, to so sanje prav vsake deklice. Naši Mirjani pa se je skrita želja tudi uresničila. Po prvem mladostniškem navdušenju, pa so se pojavili tudi prvi problemi. Že takrat, pred več kot dvajsetimi leti, je bilo težko dobiti službo. In spet mi je na pomoč priskočila moja dobra vila, sestrična Nada, ki mi je uredila delo pri zlatarki v Laškem. Tam sem naredila pripravništvo in bila leto dni tudi zaposlena. Seveda pa sem si že takrat želela, da bi imela svojo zlatarno. Tokrat mi je na pomoč priskočil moj oče, ki me je ves čas podpiral pri mojem delu in mi denarno pomagal, da sem leta 1992, torej pred dvajsetimi leti, odprla svojo zlatarno. Takrat je začela pri meni opravljati obvezno prakso tudi sodelavka Tatjana in je pri meni zaposlena še danes. Mirjana, danes ste znana zlatarka. Kaj pa je bil tisti sprožilni trenutek, ki vas je popeljal na to pot? Pa je bila vaša življenjska pot, ki je tesno povezana z zlatarstvom, tudi tako svetla in zlata kot vaš poklic? Moje življenje je tesno vezano na Frankolovo. Tam sem se rodila in obiskovala osnovno šolo. Moj oče je strojni tehnik, nekaj časa je služboval v minerskem podjetju, mama pa je bila vodja gostinskega obrata na Frankolovem. Pred mano je v naši družini na svet privekala moja starejša sestra Sabina, ki danes živi v Ljubljani in je novinarka. Čeprav sem srečna v svojem poklicu, so tudi tukaj, tako kot povsod, bolj svetli, zlati trenutki in tudi tisti, ko ni vse zlato, kar se sveti. Pred dvajsetimi leti, ko sem odprla svoje prvo zlatarno, je bila ta prav v tej zgradbi, kjer sem tudi sedaj, le da je bil to majhen lokal, 14 m2, v prvem nadstropju. Tam sem delala prva štiri leta. Bila so lepa in uspešna, a želela sem si večji prostor. Nato pa se mi je pokazala priložnost, da dobim velik prostor v pritličju hiše (Celjska c. 1 a). Seveda sem to izkoristila in z velikim veseljem uredila nov lokal. Tu sem dobila priložnost, da razstavim vse svoje izdelke, ki jih ponujam v prodajo. Velika izložbena okna z razstavljenimi izdelki, so vabila kupce, da vstopijo, si jih ogledajo in potem so izdelke kupili ali le uživali in sanjarili ob ogledu. Tudi danes dobite v moji zlatarni lastne izdelke iz zlata in srebra, ročne ure in budilke, svoj nakit lahko prinesete k meni v popravilo, Ves čas moje mladosti pa me je navduševala moja sestrična Nada, ki je bila zlatarka in je delala v Zlatarni Celje. Njeno delo me je popolnoma očaralo, zaljubila sem se vanj in sanjala in čakala, da tudi jaz postanem zlatarka. Tako sem po osnovni šoli odšla v Celje na srednjo tehnično šolo za zlatarja. Uspešno sem jo opravila in bila srečna, ker se mi je uresničila moja največja želja. Danes te šole žal ni več. glasilo april 2012 3 odkupujem tudi zlato, a tu moram biti zelo previdna. Danes je cena zlata znova narasla in ker so krizni časi, se vse prevečkrat pojavljajo kraje in ropi. Zato policija skrbno nadzira odkup starega zlata, da se ne bi pojavilo v prodaji kakšno ukradeno zlato oziroma izdelek iz zlata. Moj nakit krasijo tudi dragi kamni, tako da so nekateri kosi vredni tudi do tri tisoč evrov, če jih recimo krasijo briljanti. Cenejši je nakit iz srebra, ki pa je danes zelo moden in ga predvsem mladi radi kupijo in nosijo. Moje ure pa so nekje v nižjem in srednjem kakovostnem razredu. In kdo so vaši kupci? Imate tudi pri vas, tako kot recimo v cvetličarnah, ob določenem času večje povpraševanje? Pri meni kupujejo vsi. Tako moški, kot ženske, otroci so res v manjšini. Moški kupujejo nakit za svoje drage, predvsem ob obletnicah in rojstnih dnevih. Ženske kupujejo nakit za sebe, za otroke, za darilo ali tudi za službena darila. Otroci si v glavnem ogledujejo ure, včasih tudi kupijo katero, deklice pa si rade ogledujejo uhane, ki jim jih potem kupijo mamice ali očetje. Danes, v času recesije, je z nakupom daril drugače. Ure še pridejo v poštev, zlato pa veliko manj. Enako velja tudi za druga darila ob različnih priložnostih. In čeprav je zlato večno in so dragi kamni najboljši prijatelji deklet, je kupovanje nakita iz zlata precej upadlo. Še vedno pa prihajajo mladi pari, ki se žele poročiti, da si po naročilu izberejo prstana, ki si ju bosta v znak večne zvestobe in ljubezni nadela na prst ob svoji poroki. Zaročnih prstanov se pri nas kupuje bolj malo. V nekaterih državah sta zaroka in prstan obvezna tako kot poroka. Pri nas ta običaj ni čisto zaživel. Rekli ste, da je v zadnjem času cena zlata raste in ker je kriza velika, je tudi vse več kraj in ropov zlatarn. Ste dobro zavarovani, vas je kaj strah? Seveda me je tudi strah, a strah raje odmislim. Človek ne more živeti v večnem strahu. Zavarovana pa sem, kolikor je le mogoče. Lokal je varovan z video nadzorom, imam alarmni sistem, dimno zaveso. Vrat še ne zaklepam, vsi kupci imajo v moj lokal prost vstop. Ne vem, kako bi se na ta način varovala. Tudi če ti kupec pozvoni na vrata, mu odpreš in nikoli ne veš, kdo stoji pred vrati. Tudi samo enega kupca ne moreš spustiti v lokal, če sta prišla dva skupaj in želita skupaj pogledati in izbrati. Svoje izdelke imam seveda tudi zavarovane pri zavarovalnici. Kaj več, pa trenutno res ne morem storiti. Do sedaj sva govorili le o zlatu in zlatarni. Verjetno pa je vaše največje bogastvo in vaše Zlatarjevo zlato, družina. Bi nam zaupali kaj tudi v tem vašem zakladu? Seveda so moja največja ljubezen mož Boris in moji hčerki. Tinkara obiskuje osmi razred OŠ Pod goro Slov. Konjice, Maša pa drugi razred. Vsi se vozimo v službo in v šolo v Slov. Konjice. Moj oče in mati imata svečarstvo Lesk, ki ima prodajalni v Slov. Konjicah in Slov. Bistrici. Mož Boris je direktor podjetja. Čez leto vsi pridno delamo in imamo zato manj časa drug za drugega. Vendar si pozimi vzamemo čas za smučanje, poleti pa odidemo na morje. Radi imamo tudi obiske term. Ko smo tako skupaj, se posvetimo drug drugemu in uživamo skupaj. To so res najlepši trenutki. Kje in kako pa vidite svojo prihodnost? Imate veliko načrtov, sanj? Glede na situacijo, ki jo doživljamo danes, mislim, da tudi za bližnjo prihodnost ne kaže kaj dosti boljše. Moram reči, da ne kujem nobenih velikih načrtov in ne sanjam nobenih razkošnih sanj. Želim si, da bi bilo v prihodnje vsaj tako, kot je sedaj. Da se stanje le ne bi še bolj drastično poslabšalo. Hčerki sta še otroka in pred njima je še veliko let šolanja. Danes še ne vesta, kaj je tisto, kar ju veseli, da bi delali v življenju. Obe imata radi živali in naša hiša jih je polna. Tinkara bi želela imeti kar zavetišče za živali. Življenje samo bo pokazalo, kaj je dobro in prav zanju. Od vsega, kar pa me danes najbolj moti in najbolj ovira pri delu, pa je počasno urejanje Starega trga v Slov. Konjicah. Mislim, da je in morda še bo, kar nekaj obrtnikov propadlo prav zaradi tega. Ker ni parkirnega prostora v trgu, so pred mojim lokalom parkirni prostori zasedene. Moji kupci pa nimajo kje parkirati svojega avtomobila in se raje odpeljejo kar naprej. Upam, da bo obnova trga čim prej končana, drugače se nam, ki smo še ostali, slabo piše. Želim si, da bi trg znova oživel in skupaj z njim, bi oživeli tudi mali obrtniki s trga. Želim si, da bi bila obnova Starega trga čim prej končana. Da bi trg znova zaživel, izložbe zasijale v vsej lepoti in bogati ponudbi. Ljudje bi znova hodili čez trg, sedaj je popolnoma mrtev, sedeli na klopcah in obiskovali lokale, ki bi jim ponujali svoje izdelke. To so moje sanje za prihodnost. 4 glasilo april 2012 Na forumu se je zbralo več kot 400 obrtnikov in podjetnikov 21. marca 2012 je na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani potekal jubilejni 10. Forum obrti in podjetništva, na katerem so obrtniki in podjetniki zbranim predstavnikom vlade in države predstavili konkretne težave, s katerimi se soočajo, prejeli pa so tudi letošnje Zahteve slovenske obrti in podjetništva z naslovom Bruseljska prisilna uprava – ne, hvala! Več kot 400 zbranih obrtnikov in podjetnikov je najprej nagovoril predsednik državnega zbora dr. Gregor Virant. Zahteve slovenske obrti in podjetništva je pohvalil, saj kot je dejal, obrtniki ter mikro in mala podjetja potrebujejo takšen način komuniciranja z vlado in državo pri predstavitvah svojih zahtev, ki prihajajo iz realnega življenja. Zagon gospodarstva je nujen, spremembe se začenjajo že ta teden s prvim paketom davčnih sprememb, je še dejal. Na konkretna vprašanja obrtnikov in podjetnikov so odgovarjali zbrani ministri, in sicer mag. Radovan Žerjav, minister za gospodarski razvoj in tehnologijo, Karl Erjavec, minister za zunanje zadeve, Ljudmila Novak, ministrica za Slovence po svetu, Franc Bogovič, minister za kmetijstvo in okolje, mag. Andrej Vizjak, minister za delo, družino in socialne zadeve ter generalni direktor Direktorata za srednje in višje šolstvo ter izobraževanje odraslih na ministrstvu za izobraževanje, znanost, kulturo in šport mag. Vinko Logaj in mag. Janko Burgar iz ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo. Forum je vodil generalni sekretar OZS Dušan Krajnik. Predsednik OZS Štefan Pavlinjek je dejal, da je celotno slovensko gospodarstvo je v izredno slabi situaciji, pa tudi zadnje napovedi za leto 2012 niso spodbudne. »Napovedano dodatno znižanje bruto domačega proizvoda v Sloveniji, povečanje števila brezposelnih in dvoodstotna inflacija so zaskrbljujoče novice zadnjih dni. Splošno nezaupanje in prepričanje, da v Sloveniji ni spodbudnega okolja za razvoj podjetništva se kaže tudi v rezultatih zadnje širše svetovne raziskave podjetništva. V Sloveniji podjetniška aktivnost upada že tretje leto zapored in to kljub temu, da smo Slovenci pregovorno delovni in sposobni! Novih poslovnih priložnosti je premalo in vse preveč je ovir, s katerimi se žal ljudje nočejo spopadati«, je še dejal. Poudaril je, da imata vlada in država nalogo, da omogočita normalno poslovanje vsem podjetjem, še posebej tistim, ki imajo razvojno moč, zmorejo zaposlovati in konkurirati v svetu. »V zadnjih letih smo imeli v malem gospodarstvu občutek, da nas ne upoštevajo dovolj. Vse prevečkrat se je zakone pisalo na kožo velikih gospodarskih subjektov. To se mora končati in prepričani smo, da tu prisotni to popolnoma razumete in boste vplivali na sprejem zakonodaje, ki nam bo omogočila rast in razvoj!« je zaključil svoj govor Pavlinjek. Podpredsednik OZS in predsednik upravnega odbora OZS Štefan Grosar je predstavil 10 glavnih zahtev slovenske obrti in podjetništva. Prvo področje, ki ga je potrebno nemudoma začeti urejati je področje sive ekonomije. Najučinkovitejši ukrep za bistveno zmanjšanje obsega sive ekonomije bi bil uvedba nove dohodninske olajšave oziroma ustrezna sprememba sedanje splošne olajšave, ki bi vse državljane – davčne zavezance za dohodnino, usmeril v legalno ekonomijo tako na strani produkcije kot potrošnje. Drugi ukrep je uvedba pavšala za s.p. in mikro družbe. »Pri predlogu za povečanje olajšav za investicije, raziskave in razvoj, zaposlovanje in vstop v podjetništvo nas je minister za finance delno že uslišal, saj so v začetku tega meseca predlagali vrsto sprememb davčne zakonodaje, ki jih v OZS večinoma ocenjujemo pozitivno. Predlagane spremembe so v skladu s koalicijsko pogodbo in z zahtevami slovenske obrti in podjetništva, zato upravičeno pričakujemo, da bo vlada proučila in v davčni sistem integrirala tudi naše ostale zahteve,« je poudaril Grosar. Za dosego večje konkurenčnosti slovenskega gospodarstva je treba spremeniti tudi delovno zakonodajo, med drugim z doseganjem večje fleksibilnosti zaposlovanja delavcev ter z razbremenitvijo delodajalca stroškov, ki niso neposredno povezani z delom. »Predlagamo ustanovitev posebnega Sklada za odpravnine, nujna je tudi pokojninska in zdravstvena reforma, nujni so ukrepi za ureditev plačilne discipline, urediti je potrebno prostorsko problematiko, zahtevamo odpravo administrativnih ovir ter odpravo sive ekonomije.« vir: www.ozs.si glasilo april 2012 5 ZASTARANE OBVEZNOSTI IN POPRAVEK DDV Davčni zavezanec v poslovnih knjigah izkazuje obveznost, ki je po določbah Obligacijskega zakonika zastarala. Pri nabavi je zavezanec odbil DDV, ker je bila nabava blaga oziroma storitev povezana z opravljanjem njegove obdavčene dejavnosti. V zvezi z vprašanjem, ali je davčni zavezanec dolžan popraviti odbitek DDV, ko obveznost zastara oziroma jo odpiše, pojasnjujemo: V primeru zastaranja obveznosti do dobaviteljev ni treba popravljati odbitka DDV, če se davčna osnova pri tem ni spremenila. Davčni zavezanec ima po prvem odstavku 63. člena Zakona o davku na dodano vrednost – ZDDV-1 (Uradni list RS, št. 13/11-UPB3, 18/11 in 78/11) pravico, da odbije DDV, ki ga je dolžan plačati ali ga je plačal pri nabavah blaga oziroma storitev, če je to blago oziroma storitve uporabil oziroma jih bo uporabil za namene svojih obdavčenih transakcij. Z zastaranjem preneha pravica zahtevati izpolnitev obveznosti. Z zastaranjem preneha pravica do sodnega varstva, sama obveznost pa ne preneha. Pravica zahtevati prisilno izpolnitev preneha zaradi poteka določenega časa in zaradi pasivnosti upravičenca. ZDDV-1 v 68. členu določa, da mora davčni zavezanec prvotni odbitek DDV popraviti, če je bil odbitek višji ali nižji od odbitka, do katerega je bil davčni zavezanec upravičen. Popravek mora davčni zavezanec opraviti, če se po opravljenem obračunu spremenijo dejavniki, ki so bili uporabljeni pri določitvi zneska za odbitek, kot na primer odpovedi nakupov in znižanja cen. Sem spadajo tudi primeri nezmožnosti poplačila, ko se popravi davčna osnova v skladu z 39. členom ZDDV-1. Med te dejavnike pa ne spadajo primeri, ko obveznost davčnega zavezanca zastara, če se davčna osnova pri tem ni spremenila. V primeru zastaranja obveznosti do dobaviteljev ni treba popravljati odbitka DDV, če se davčna osnova pri tem ni spremenila. Vir: Spletne strani Davčne uprave Republike Slovenije [23.03.2012]. Odbitek DDV od nabave večnamenskih vozil - dodatno pojasnilo Zavezanec se sklicuje na pojasnilo DURS, št. 4234-2031/2011-1 z dne 11. 11. 2011 kjer je pojasnjena pravica do odbitka DDV od nabave večnamenskih vozil. Zanima ga, kdo je pristojen za uvrstitev predelanega vozila v ustrezno tarifo, saj Carinska uprava RS z odločbo zavrača zahtevke zavezancev za izdajo zavezujoče tarifne informacije. Nadalje ga zanima ali lahko posplošeno upošteva kar kategorijo vozila, ki je zapisana v prometnem dovoljenju oziroma v potrdilu o skladnosti. DURS pojasnjuje: Za razvrstitev izdelkov v ustrezno kombinirano nomenklaturo carinske tarife je pristojen carinski organ. Za odbitek DDV po c) točki 66. člena ZDDV-1 v povezavi s 106. členom pravilnika ni pogoj, da je davčni zavezanec pridobil zavezujočo tarifno informacijo ali pojasnilo o uvrščanju blaga v kombinirano nomenklaturo carinske tarife. 6 glasilo april 2012 Kot smo zapisali v pojasnilu na katerega se sklicuje, je za razvrstitev izdelkov v ustrezno kombinirano nomenklaturo carinske tarife pristojen carinski organ. Glede izdaje zavezujoče tarifne informacije je na spletnih straneh CURS http://www.carina.gov.si/si/carina/carinska_tarifa/zavezujoca_tarifna_informacija/ pojasnjeno kdaj carinski organ izda zavezujočo tarifno informacijo. Carinska uprava RS pa izdaja tudi pojasnila o uvrščanju blaga v kombinirano nomenklaturo carinske tarife. Hkrati bi radi opozorili, da za odbitek DDV po c) točki 66. člena Zakona o davku na dodano vrednost – ZDDV-1 (Uradni list RS, št. 13/11-UPB3, 18/11 in 78/11) v povezavi s 106. členom Pravilnika o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost – pravilnik (Uradni list RS, št. 141/06, 52/07, 120/07, 21/08, 123/08, 105/09, 27/10, 104/10, 110/10, 82/11, 106/11 in 108/11) ni pogoj, da je davčni zavezanec pridobil od carinskega organa zavezujočo tarifno informacijo ali pojasnilo o uvrščanju blaga v kombinirano nomenklaturo carinske tarife. Pomembno je, da vozilo ustreza pogojem za uvrstitev v tarifno oznako KN 8704. Davčni zavezanec, ki nabavi vozilo, ki se uvršča v tarifno oznako KN 8704 (vozilo za prevoz blaga), ima pravico do odbitka DDV, če to vozilo uporablja za opravljanje obdavčene dejavnosti. Pravica do odbitka DDV od vozil je vezana na uvrstitev vozila v tarifno oznako KN 8704 in je ni mogoče posplošeno upoštevati za kategorije vozil, ki so zapisane v potrdilu o skladnosti (npr. tip N1). Navedena določba naj bi preprečevala goljufije v zvezi s homologacijo vozil, ki so konstruirana predvsem za prevoz ljudi in ne izpolnjujejo pogojev za uvrstitev v tarifno oznako KN 8704. Namreč, nekateri proizvajalci homologirajo vozila kot tovorna vozila (tip N1), se pa zaradi njihovih določenih značilnosti, ki nakazujejo, da so namenjena predvsem za prevoz potnikov in ne za transport blaga, uvrščajo pod tarifno oznako KN 8703. Zato v posameznih primerih, kadar bi lahko bila uvrstitev motornega vozila v kombinirano nomenklaturo carinske tarife sporna, lahko zavezanec dokazuje pravico do uveljavljanja odbitka DDV od nabave določenega motornega vozila s pojasnilom oziroma informacijo carinskega organa o uvrstitvi motornega vozila v ustrezno tarifno oznako. V skladu s 76. členom Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 13/2011 – UPB4), mora zavezanec za davek dokazati svoje trditve, na podlagi katerih se davčna obveznost zmanjša. V 77. členu istega zakona je določeno, da če ta zakon ali zakon o obdavčenju ne določa drugače, dokazuje zavezanec za davek svoje trditve v davčnem postopku praviloma s pisno dokumentacijo ter poslovnimi knjigami in evidencami, ki jih vodi v skladu s tem zakonom ali zakonom o obdavčenju, lahko pa predlaga tudi izvedbo dokazov z drugimi dokaznimi sredstvi. Torej v primeru, če zavezanec uveljavlja pravico do odbitka DDV (torej znižuje svojo davčno obveznost) mora to z listinami tudi dokazati. Glede nastanka pravice do odbitka DDV pri nabavi predelanega oz. dodelanega vozila pa velja naslednje: Kdaj nastane pravica do odbitka DDV določa 62. člen ZDDV-1, in sicer nastane pravica do odbitka DDV v trenutku, ko nastane obveznost obračuna DDV. Torej pravica do odbitka DDV pri nabavi dodelanega oz. predelanega vozila, ki se uvršča v ustrezno tarifno oznako (in se bo uporabljal za opravljanje obdavčene dejavnosti), nastane v trenutku, ko je nastala obveznost obračuna DDV za tako predelano oz. dodelano vozilo. Vir: Pojasnilo DURS, št. 4234-140/2012-2, 3. 2. 2012 glasilo april 2012 7 VIES - ID DDV številke slovaških DDV zavezancev Davčna uprava RS je s strani slovaške davčne uprave prejela obvestilo, da DDV registracijski podatki njihovih davčnih zavezancev v sistemu VIES, zaradi tehničnih vzrokov (sprememba IT sistema), niso posodobljeni. Zaradi navedenega ni mogoče preverjati ID DDV številk izdanih od 1. 1. 2012 dalje. Prav tako ni mogoče preveriti vseh sprememb v povezavi z DDV registracijo od 1. 1. 2012 dalje.Slovaški davčni organ slovaškim davčnim zavezancem, registriranim za DDV, izdaja potrdila o DDV registraciji, t.i. “Osvedčenie o registrácii pre daň z pridanej hodnoty”. Potrdilo potrjuje DDV registracijo.(vir:durs.si) Priprava poenostavitve e-knjigovodske kartice, sprememba pobotov in dobropisi za obresti Spoštovani, na podlagi predlogov davčnih zavezancev bomo izvedli dodatno poenostavitev e-knjigovodske kartice, ki bo po novem vsebovala zgolj podatke in informacije, ki so za uporabnika ključne. Na ta način bo omenjena e-kartica preglednejša in uporabnikom prijaznejša. Morebitne podrobnosti v zvezi s knjigovodskim stanjem, ki na e-knjigovodski kartici ne bodo vidne, bodo lahko davčni zavezanci, kot tudi do sedaj, urejali na svojih davčnih uradih. Zavezance prosimo, da plačujejo na pravilne vplačilne račune in s pravilnimi sklici. Avtomatske pobote bomo spremenili tako, da jih bomo izvajali le v primeru, ko bo zavezanec vplačeval dajatve s splošnim sklicem in ne bo specificiral, katero dajatev plačuje ter v primerih vračil davkov. Zaradi velikega števila napačnih vplačil na prehodne davčne podračune 846 po 1.10. 2011 je prišlo pri urejanju stanj do daljših časovnih zamikov med plačili zavezancev in evidentiranjem v poslovne knjige, za kar so bile obračunane zamudne obresti. DURS bo knjigovodska stanja korigiral z izdajo dobropisov na obračunane obresti. V Davčni upravi RS se trudimo in intenzivno delamo na tem, da bi novosti zaživele čim prej, saj bomo z omenjeno prenovo storitve davčnega knjigovodstva dvignili še na višji nivo. Lepo pozdravljeni, 8 glasilo april 2012 Davčna uprava Republike Slovenije Nov Zakon o varnosti in zdravju pri delu (Ur. l. RS, št. 43/2011) Bistvene novosti zakona: 1.Nasilje tretjih oseb (23. člen) V kolikor pri delodajalcu obstajajo delovna mesta, kjer obstaja večja nevarnost za nasilje tretjih oseb definirana v oceni tveganja, je dolžan poskrbeti za tako ureditev delovnega mesta in opremo, ki tveganje za nasilje zmanjša in omogoča dostop pomoči na ogroženo delovno mesto. Delovna mesta, kjer obstaja potencialna nevarnost za nasilje tretjih oseb so dela z denarjem ali dragocenimi predmeti, s premoženjem, varovanje dragocenih predmetov, osamljena delovna mesta, delo ponoči ali zgodaj zjutraj, delo na mobilnih delovnih mestih, delo prodajalcev,… Preventivni ukrepi: • delovno okolje (fizično-varnostni ukrepi,…) • organizacija dela in načrtovanje delovnih nalog • obveščanje in usposabljanje zaposlenih (usposabljanje zaposlenih z namenom lažjega prepoznavanja nesprejemljivega vedenja in zgodnjih znakov nasilja, za obvladovanje težavnih situacij s strankami in obvladovanje stresa, navodila zaposlenih kako ukrepati v primeru pojava nasilja,…) 2.Predhodno varstvo (25. člen): Delodajalec sme dati v uporabo objekt le, če je pridobil dokumentacijo v zvezi z nadaljnjim delom skladno s predpisi o zagotavljanju varnosti in zdravja na začasnih in premičnih gradbiščih ter pisno ocenil tveganja, katerim bi delavci lahko bili izpostavljeni pri delu. Delodajalec sme dati v uporabo delovno opremo in druga sredstva za delo delavcem le, če je pridobil: • potrebno dokumentacijo, ki zagotavlja njihovo skladnost z bistvenimi zdravstvenimi in varnostnimi zahtevami za sredstva za delo; • potrebno dokumentacijo po predpisih o varnosti in zdravju pri uporabi sredstev za delo. 3.Delodajalec kot strokovni delavec za varnost (30. člen): Delodajalec lahko, če je usposobljen, sam pri sebi prevzame vodenje in zagotavljanje varnosti pri delu. Šteje se, da je delodajalec usposobljen: • če je odgovorna oseba delodajalca opravila splošni del strokovnega izpita iz varnosti in zdravja pri delu oziroma, • če je opravila prilagojeno splošno in strokovno usposabljanje v obsegu in na način, kakor določa predpis, ki ureja stalno strokovno usposabljanje strokovnih delavcev. 4.Promocija zdravja na delovnem mestu (32. člen) Bistvena novost zakona in obenem tudi eno od temeljih načel je načrtovanje promocije zdravja. Delodajalci morajo tako skladno z novim zakonom zagotavljati in načrtovati promocijo zdravja na delovnem mestu ter zanjo zagotoviti potrebna sredstva, pa tudi način spremljanja njenega izvajanja. V pomoč delodajalcem pri načrtovanju promocije zdravja bodo lahko smernice za promocijo zdravja, katere bo izdalo Ministrstvo za zdravje. Smernice se bodo glasilo april 2012 9 Article with photo uporabljale prostovoljno. Promocija zdravja vključuje ukrepe za izboljšanje organizacije dela (uvedba gibljivega delovnega časa, izmenjava delovnega mesta,…), izboljšanje delovnega okolja (spodbujanje sodelovanja med delavci,…), spodbujanje delavcev k zdravim aktivnostim (programi telesne vadbe, planinski klub v podjetju,…) ter spodbujanje osebnostnega razvoja (tečaji za obvladovanje stresa, pomoč pri opuščanju kajenja, alkohola,…). Promocija zdravja je za delodajalca obveza, ki mu jo nalaga zakon, delavec pa se bo vanjo vključeval prostovoljno. 5.Psihosocialna tveganja (24. člen) Delodajalec mora sprejeti ukrepe za preprečevanje, odpravljanje in obvladovanje primerov nasilja, trpinčenja, nadlegovanja in drugih oblik psihosocialnega tveganja na delovnih mestih, ki lahko ogrozijo zdravje delavcev. Delodajalec mora oceniti psihosocialna tveganja s pomočjo anket, vprašalnikov, osebnih razgovorov ter sprejeti ustrezne ukrepe za zavarovanje delavcev, ki so izpostavljeni tem tveganjem. Primer izjave Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu lahko najdete na internetni strani: http://osha. europa.eu/fop/slovenia/sl/topics/psychosocial_risks/Izjava_organizacije.pdf 6.Prepoved dela pod vplivom alkohola, drog in drugih substanc na delovnem mestu (51. člen) Delavec ne sme delati ali biti na delovnem mestu pod vplivom alkohola, drog ali drugih prepovedanih substanc, pod vplivom zdravil, ki lahko vplivajo na psihofizične sposobnosti, na tistih delovnih mestih, kjer je zaradi večje nevarnosti za nezgode pri delu tako določeno z izjavo o varnosti z oceno tveganja. Delodajalec ta stanja ugotavlja po postopku, ki ga predpiše s svojim notranjim aktom (pravilnik, zapisnik,..), delavci pa morajo biti predhodno seznanjeni z njegovo vsebino. Delodajalec mora odstraniti z dela, delovnega mesta in iz delovnega procesa delavca, ki je delal ali je bil na delovnem mestu v nasprotju z določili zakona. Delodajalec mora že v oceni tveganja določiti posebne zdravstvene zahteve, ki jih morajo izpolnjevati delavci za določen delo v delovnem procesu, na podlagi strokovne ocene zdravnika za medicino dela, prometa in športa. 7.Samozaposlene osebe (55. člen): Definicija samozaposlenih oseb je na novo definirana v zakonu, kot samozaposlena oseba se šteje: • oseba, ki opravlja pridobitno ali drugo poklicno dejavnost kot edini ali glavni poklic, ne zaposluje drugih delavcev in ne vključuje drugih oseb v delovni proces Obveznosti v zvezi z zagotavljanjem varnosti in zdravja pri delu: • izdelava pisne izjave o varnosti z oceno tveganja v kolikor obstajajo nevarnosti za nezgode, poklicne bolezni in bolezni povezane z delom ter določiti ukrepe za zagotovitev varnosti in zdravja pri delu • dolžnost uporabe ustreznih sredstev za delo in osebne varovalne opreme • dolžnost vključitve v pisni sporazum na skupnih deloviščih ter izvajanje skupnih ukrepov za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu • dolžnost prijave inšpekciji za delo nezgode pri delu, zaradi katere je nezmožen za delo več kot tri delovne dni, ugotovljeno poklicno bolezen in nevarni pojav • dolžnost varstva pred požarom Dosedanja praksa je tudi pokazala, da delodajalci v praksi velikokrat pozabljajo na zakonsko zahtevo, da se morajo z delavci oz z njihovimi predstavniki posvetovati o pomembnih vprašanjih, ki se nanašajo na varnost in zdravje pri delu, jim dati na vpogled oceno tveganja in v izjavi o varnosti predložiti zapisnik o posvetovanju z delavci oziroma njihovimi predstavniki. Način in oblika posvetovanja nista zakonsko predpisana, to je lahko v obliki sestanka, razgovora, objave na oglasni deski,…kar se smatra kot običajno za posameznega delodajalca.(pripravila: mag. Katarina Železnik Logar) 10 glasilo april 2012 Za katere izdelke mora biti izdana garancija? 10.3. 2012 je pričel veljati nov Pravilnik o blagu, za katero se izda garancija za brezhibno delovanje. Pravilnik določa tisto blago, za katerega mora biti izdana garancija za brezhibno delovanje. V nadaljevanju vam predstavljamo tiste, ki so najaktualnejše. Pravilnik blago deli na posamezne sklope: • Proizvodi za gospodinjsko in podobno uporabo: sedaj so izrecno navedeni tudi električni aparati za pomivanje, dodano pa je tudi stavbno pohištvo. Prav v zvezi s stavbnih pohištvom je bilo v praksi zaznati veliko težav pri reševanju reklamacij (predvsem okna in vrata). • Največ novosti je v sklopu "Proizvodi avtomobilske in podobne industrije": sem po novem spadajo štirikolesniki na motorni pogon, za katere se ne uporabljajo predpisi o homologaciji po predpisih o motornih vozilih, električna vozila in kolesa, kolesa, vodna rekreacijska plovila. Za starše bo zanimivo, da bodo morali garancijo obvezno imeti po novem tudi otroški vozički in otroški avtosedeži. • Med proizvode informacijske tehnologije so sedaj vključene še radijsko vodene naprave in navigacijske naprave. • Med proizvodi s področja radio-komunikacij, avdio- in video-tehnike in naprav, ki se nanje priključujejo po novem spadajo tudi slušalke in mikrofoni. • K elektro-medicinskim pripomočkom, namenjenim osebni uporabi, za katere je garancija sedaj obvezna, pa sodijo tudi električni aparati, namenjeni izboljšanju zdravstvenega stanja in telesnega počutja. Proizvajalci bodo morali za tisto blago, za katerega je garancija po novem obvezna, izdati garancijo najkasneje v 6 mesecih od uveljavitve Pravilnika. Zakon o varstvu potrošnikov določa, da je najkrajši garancijski rok za blago, navedeno v pravilniku, eno leto. Za rabljeno blago (velja le za cestna motorna vozila, priklopna vozila, vozila s pomožnim motorjem) pa je najkrajši garancijski rok najmanj 1 mesec. Garancijski rok začne teči z dnem, ko vam je blago izročeno. Proizvajalec pa vam mora za blago, za katerega je garancija obvezna, zagotavljati popravilo, vzdrževanje, nadomestne dele in priklopne aparate vsaj še tri leta po poteku garancijskega roka. Vir: ZPS Sprememba COVL portala (eIzvršba) Na spletni strani sodisce.si je objavljeno, da je bil COVL portal z dnem 27.2.2012 ukinjen in je preusmerjen na portal e-sodstvo, podportal eIzvršba, ki se nahaja na spletni povezavi https://evlozisce.sodisce.si/esodstvo/ index.html. Na portalu e-sodstvo je potrebno ponovno izvesti postopek registracije, kot registriran uporabnik, skladno z Navodili za registrirane uporabnike. Migracijo obstoječih zadev iz COVL portala na portal e-sodstvo lahko izvedete preko Uporabniškega menija Migracija uporabnikov, ki se nahaja na podportalu eIzvršba. V primeru, da želite iz COVL portala prenesti zadeve na portal e-sodstvo, kjer boste registrirani ali kvalificirani uporabnik, se morate pred postopkom migracije zadev, registrirati v varnostni shemi portala e-sodstvo, skladno z Navodili za registrirane uporabnike ali Navodili za kvalificirane uporabnike in zunanje administratorje. Če želite v elektronski obliki poleg predlogov za izvršbo na podlagi verodostojne listine in dopolnitev le-teh vlagati tudi ostale predloge in vloge v postopkih izvršbe in zavarovanja pred okrajnimi izvršilnimi sodišči, glede na vašo uporabniško skupino, se morate v varnostno shemo informacijskega sistema e-sodstvo registrirati kot kvalificirani uporabnik. Za navedeno registracijo potrebujete veljavno digitalno potrdilo in varen elektronski predal. Navodila za registracijo na portal e-sodstvo najdete na prvi strani portala e-sodstvo, pod naslovom Navodila za kvalificirane uporabnike in zunanje administratorje. V primeru, da boste na portalu vlagali vloge kot kvalificirani uporabniki, si morate namestiti tudi podpisno komponento ProXSign, za namestitev katere najdete navodila prav tako na prvi strani portala e-sodstvo, pod imenom Navodila za namestitev podpisne komponente ProXSign. Objavljeno na spletni strani sodisce.si glasilo april 2012 11 Article with photo No. 2 MAREC 2012 Podatki za obračun prispevkov in davkov Pri obračunu prispevkov za mesec MAREC 2012 upoštevajte 22 delovnih dni oz. 176 ur (40 urni delovni teden). V skladu s Kolektivno pogodbo za obrt in podjetništvo je do povračila stroškov za prehrano upravičen delavec v višini 4,90 € na dan. Od 1.8.2008 dalje se v skladu z uredbo ne všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja povračilo stroškov za prehrano do višine 6.12 € na dan. Po kolektivni pogodbi za obrt in podjetništvo se regres za letni dopust v letu 2012 izplača najmanj v višini minimalne plače povečane za 1%. Pri regresu za letni dopust, ki presega 70% povprečne plače predpreteklega meseca zaposlenih v RS se obračunajo in plačajo prispevki za socialno varnost. Mesečna dohodninska lestvica za leto 2012 je naslednja: če znaša neto mesečna osnova nad znaša dohodnina v evrih do 653,38 653,38 + 16% 1.306,75 1.306,75 104,54 + 27% nad 653,38 280,95 + 41% nad 1.306,75 Davčne olajšave: Splošna olajšava Višina skupne splošne olajšave je odvisna od višine skupnega dohodka v letu 2012: če znaša skupni dohodek v eurih nad 10.622,06 znaša splošna olajšava v eurih do 10.622,06 6.373,24 12.288,26 4.319,30 12.288,26 3.228,45 Pri izračunu akontacije dohodnine od mesečnega dohodka iz delovnega razmerja se upošteva: če znaša mesečni bruto OD iz delovnega razmerja v eurih nad 885,17 1.034,02 znaša splošna olajšava v eurih do 885,17 531,10 1.034,02 359,94 269,04 Če delojemalec ne želi, da se mu pri izračunu akontacije dohodnine upošteva povečana splošna olajšava se davčna osnova zmanjša za 269,04 eura. 12 glasilo april 2012 Ostale mesečne in letne osebne in posebne davčne olajšave v letu 2012 olajšava mesečni znesek v evrih letni znesek v evrih za prvega vzdrževanega člana 198,51 2.382,13 za druge vzdrževanega člana 215,81 2.589,68 za tretjega vzdrževanega člana 359,93 4.319,20 za četrtega vzdrževanega člana 504,06 6.048,73 za petega vzdrževanega člana 648,19 7.778,24 za vsakega drugega vzdrževanega člana 198,51 2.382,13 za otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo 719,29 8.631,48 olajšava za študente / 3.228,45 prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje / 2.683,26 prispevki za socialno varnost samozaposlenih - FEBRUAR 2012 dosežena osnova za leto 2010 v € bruto zavarovalna osnova v € do vključno 8.536,36 nad nad nad nad nad nad 8.536,36 17.938,56 26.907,84 35.877,12 44.846,40 53.815,68 nad do do do do do do 62.784,96 vključno vključno vključno vključno vključno vključno 17.938,56 26.907,84 35.877,12 44.846,40 53.815,68 62.784,96 min. plača 60% PP 90% PP 120% PP 150% PP 180% PP 210% PP 240% PP 763,06 917,42 1.376,14 1.834,85 2.293,56 2.752,27 3.210,98 3.669,70 118,27 142,20 213,30 284,40 355,50 426,60 497,70 568,80 67,53 81,19 121,79 162,38 202,98 243,58 284,17 324,77 185,80 223,39 335,09 446,78 558,48 670,18 781,87 893,57 prisp. zavarovanca za ZZ 6,36% 48,53 58,35 87,52 116,70 145,87 175,04 204,22 233,39 prisp. delodajalca za PIZ 6,56% 50,06 60,18 90,27 120,37 150,46 180,55 210,64 240,73 prisp. zavarovanca za PIZ 15,50% prisp. delodajalca za PIZ 8,85% skupaj prispevki za PIZ prisp. za poškodbe pri delu 0,53% 4,04 4,86 7,29 9,72 12,16 14,59 17,02 19,45 102,63 123,39 185,08 246,79 308,49 370,18 431,88 493,57 prisp. zavarovanca za starš. var. 0,10€ 0,76 0,92 1,38 1,83 2,29 2,75 3,21 3,67 prisp. delodajalca za starš. var. 0,10% 0,76 0,92 1,38 1,83 2,29 2,75 3,21 3,67 prisp. zavarovanca za zaposl. 0,14% 1,07 1,28 1,93 2,57 3,21 3,85 4,50 5,14 prisp. delodajalca za zaposl. 0,06 0,46 0,55 0,83 1,10 1,38 1,65 1,93 2,20 skupaj drugi prisp. 3,05 3,67 5,52 7,33 9,17 11,00 12,85 14,68 291,48 350,45 525,69 700,90 876,14 1.051,36 1.226,60 1.401,82 skupaj prispevki za ZZ prispevki skupaj Povprečna bruto plača za januar 2012 znaša 1.529,04 EUR Minimalna plača za leto 2010 znaša 8.523,36 EUR (končni podatek) Minimalna plača za leto 2011 znaša 8.977,20 EUR Povprečna bruto plača zaposlenih v RS za leto 2010 znaša 17.938,56 EUR (končni podatki) Povprečna bruto plača zaposlenih v RS za leto 2011 znaša 18.295,80 EUR Zavezanec plača prispevke do 16. 4. 2012; v enakem roku mora davčnemu organu predložiti obračun prispevkov na predpisanem obrazcu OPSVZ, ki se odda po sistemu eDavki. Plačilne naloge zavezanec izpolni v skladu z navodili, ki jih je prejel od pristojnega davčnega urada. DOPOLNILNA DEJAVNOST - POPOLDANSKA OBRT * prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje od 1. aprila 2011 dalje 31,51 evrov na konto 2021 (od 1. aprila 2012 dalje 32,14 evrov) * prispevek za zdravstveno zavarovanje v višini 4,46 evrov na konto 2022. * skupaj znašajo za mesec marec 2012 prispevki za dopolnilno dejavnost brez članarine OZ 35,97 evrov. glasilo april 2012 13 Article with photo No. 2 DELAVNICA na temo »ŽIVIM ZDRAVO« Hrana je vir življenja, zdravja in dobrega počutja. VABILO Vabimo Vas na delavnico o zdravi prehrani ter zdravem načinu življenja. KJE in KDAJ? Dobimo se v prostorih OOZ Slov. Konjice na Celjski cesti 2 v četrtek, 19. aprila 2012 ob 16.00 uri. ZAKAJ? V današnjem času imamo vse slabše prehranjevalne navade, hrano slabše kakovosti, ljudje pa smo vse bolj nezdravi. Če k temu dodamo še druge dejavnike sodobnega načina življenja, kot sta stres in onesnaženost, se možnosti za nastanek raznih bolezni in debelosti še povečujejo. Zato vsak dan iščemo poti do boljšega počutja, ki bi nam omogočilo prijetnejših dni. Recept za uspeh je uravnotežena prehrana, zadostno pitje vode in zmerna telesna aktivnost. Vsakodnevno uspešno združevanje teh smernic nam zagotavlja dobro počutje, energijo in vitalnost dan za dnem, leto za letom. Bi radi spremenili svoje prehranjevalne navade? Imate težave z zdravjem in ne veste, kakšna prehrana bi bila za vas primerna? Si želite izgubiti kak kilogram, vendar ne marate odrekanja in niste zaveznik oz. zaveznica hitrih diet? Na vsa vaša vprašanja v zvezi z zdravo, uravnoteženo in varno prehrano vam bo predavala in odgovarjala gospa Nevenka Kozjek, univ. dipl. ing. živ. teh., z dolgoletnimi izkušnjami na področju zdrave, uravnotežene in varne prehrane ter preizkušena predavateljica. Za člane zbornice, ki imajo poravnano članarino je seminar brezplačen. Za ostale udeležence znaša cena seminarja 50,00 EUR. Znesek do termina seminarja nakažite na TRR številka: 06000-003-0486 720. Prijavite se lahko na e-mail [email protected] ali telefon (03) 757 27 50. Vabljeni v našo družbo! TOMITRADE, d.o.o., trgovina s pohištvom, obvešča cenjene kupce, da nadaljuje s prodajo vseh vrst pohištva, tudi pisarniškega, ter opremo za gostinske lokale (tako notranjo, kot opremo vrtov) na novi lokaciji v Bezini 9, Slov. Konjice (mimo golf igrišča v Škalce cca 1km do table Tomitrade) Za informacije smo dosegljivi na: tel.štev.: 03 57 54 561, fax: 03 57 54 660, GSM: 041 625 384 ali 041 728 793, e-mail: [email protected] Spoštovani člani, v Glasilu lahko brezplačno objavljate tudi male oglase do štirideset besed. Lahko objavite tudi več različnih malih oglasov hkrati. Za marčevsko številko je rok za oddajo 25. aprila 2012. 14 glasilo april 2012 Razvedrilo IGRALEC V GLEDALIŠČU LEVSTIKOV JUNAK, KRPAN SLOV. PESNIK REKA V ŠVICI IN FRANCIJI RIMSKI BOG LJUBEZNI NEKD. JAPONSKI POLITIK, TAKAAKIRA PRESTOL VULKAN NA SICILIJI POKRIT POTNIŠKI VOZ V ŠPANIJI AZIJSKO ŽITO SESTAVIL: M.K. UŠESNI KAMENČEK ROBIDA, ROBIDNICA, SPODNJI DEL PROSTORA PIJAČA ST. SLOVANOV REKA V ARMENIJI EGIPČANSKA BOGINJA INSTRUMEN. SKLADBA JESENSKI MESEC OBER STARA ANG. VOTLA MERA ILJUŠIN MODNA UMETNOST JANEŽ (LAT.) AZIJSKA RASTLINA LITIJ A HRVAŠKA NAFTNA DRUŽBA OSEBA, KI JE VZETA KOT JAMSTVO ZA KAJ ČAČAK OBROK POSOJILA MESTO V NIGERIJI ERBIJ RUSKA PO ČIT. HIŠA DEL TEDNA L IZOLA CIJA POSOJILO PROVINCA V KANADI MEHKO NEBNI IZGOVOR GLASU K STARA MAMA A NAPOVED ČESA REKA NA POLJSKEM N KERENINA SOLMIZ. ZLOG LETOPIS, KRONIKA A MINATTI IVAN ST.CIRILSKA ABECEDA ANG. SVET LO PIVO Policist je pristopil k prodajalcu pečk in ga vprašal: “Kaj prodajaš?” “Pečke od jabolk.” “Po koliko pa so?” “10 evrov za eno pečko.” ... “Zakaj so pa tako drage?” “Ker ti po njih začnejo delovati možgani.” “No, bom pa kupil eno!” se je odločil policist. Policist je pojedel pečko, odšel, nato pa se je kmalu vrnil. “Prevaral si me!” je rekel prodajalcu. “Za sto evrov bi si lahko kupil deset kilogramov jabolk in tako dobil več sto pečk!” “No, vidiš, da deluje! Možgani so ti začeli delovati!” je rekel prodajalec. POŽELENJE PRIČAKO VANJE, NADA IME DVEH GRŠKIH POVELJ NIKOV S petimi težkimi kovčki sta zakonca zadnji čas prispela na letališče. "Škoda, da s seboj nisva vzela še klavirja!" je rekel mož. "In kaj naj to pomeni?" se je začudila žena. "Na klavirju sta ostali najini letalski vozovnici!" Pogovarjata se mož in žena. Mož: "Draga, kaj bi naredila, če bi dobil na lotu?" Žena: "Polovico bi ti vzela in se odselila." Mož: "Zadel sem petico." Žena: "No, vsaj nekaj." Mož: "Tu imaš 50 evrov in spokaj!" NASELJE NA KRASU KARAM BOL IGRALKA RINA PRIPADNIK NEKDAN. INDIJANCEV MEHIKI IME VEČ PAPEŽEV RADIJ NEKD. NEMŠKI POLITIK, FRIEDRICH VALJEVO IGRALKA GARDNER ELDA VILER SAMEC DOMAČE ŽIVALI Mlada gospodična vstopi v modni salon, gre k blagajni in reče prodajalki: "Danes zjutraj, ko sem pri vas kupovala bluzo ste se zmotili za dvajset evrov." "To bi mi morali takoj povedati! Sedaj je prepozno za reklamacijo!" "Dobro, potem bom pa obdržala teh dvajset evrov." Ulični prodajalec vpije: "Srečke! Kupite srečke!" "Kaj pa naj z njo?" "Lahko boste zadeli avtomobil!" "In kaj naj z avtomobilom, če pa nimam vozniškega izpita?" "Saj srečko lahko vseeno kupite. Veste, vsaka pa tudi ne zadene!" PANČEVO RIMSKA ŠEST NEKD, SLOV. DENARNA ENOTA minutka za smeh SLOV. OPERNI PEVEC, JURIJ KUMA NOVO VRSTA FRANC. PREPROG Rešitev marčevske križanke je: »obrtni ples« glasilo april 2012 15 VABILO NA FINANČNI DAN Kaj imajo skupnega uspešni podjetniki-obrtniki in aktualne finančne informacije in priložnosti? Udeležba na FINANČNEM DNEVU! V okviru našega neodvisnega premoženjskega svetovanja in premoženjsko-svetovalne pisarne Slovenske Konjice, smo se aktivno vključili, da izboljšamo splošno finančno znanje Slovencev ter predstavljamo primere dobrih podjetniških praks uspešnih podjetnikov. V torek 17.4. 2012 ob 18. uri organiziramo tradicionalni finančni dan v hotelu ATRIJ SUPERIOR, Zreče (Cesta na Roglo 15). Predavanja so informativna in brezplačna in jih sestavljajo - AKTUALNE FINANČNE INFORMACIJE POMEMBNE ZA VAŠE OSEBNE FINANCE, - PRILOŽNOSTI NA TRGU PLEMENITIH KOVIN IN SUROVIN OKROGLA MIZA: Sestavljali jo bodo uspešni podjetniki-obrtniki iz širšega področja Slovenskih Konjic in Zreč, ki bodo predstavili svoje poslovne ideje, izkušnje in s kakšnimi izzivi se soočajo. Naš namen pri pripravi okrogle mize je predstavitev uspešnih podjetnikov, ki so vzpone in padce vzeli kot del vsakdana in verjamejo, da brez vizije, pozitivne energije, veselja do dela ni rezultatov in zadovoljnih zaposlenih. Verjamemo, da boste bogatejši za marsikatero zanimivo informacijo in izkušnjo! 17. – 20.5.2012 Vas vabimo na »POTEP PO ČRNI GORI« PRVI DAN: Slovenija – Črna Gora Odhod avtobusa v večernih urah (okoli 22. ure) iz avtobusne postaje v Slov. Konjicah. Vožnja v smeri Hrvaške in naprej proti Črni Gori. DRUGI DAN: Herceg Novi – Boka Kotorska – Perast – Kotor – Herceg Novi Okoli 11. ure prispemo v letovišče mimoz s soncem obsijani HERCEG NOVI. Sprehod med mestnimi znamenitostmi. Nastanitev v hotelu. Počitek in prosti čas za kopanje in druge aktivnosti. Popoldne se odpravimo v zaliv Boka Kotorske, v slikovito mestece KOTOR, ki nas navduši s svojo podobo in je bilo grajeno v času Dioklecijana in Justinjana. Sprehod med mestnimi znamenitostmi: katedrala Sv. Tripuna, cerkev Sv. Luke, sramotilni steber, urni stolp. Prosti čas. Povratek v hotel. Samopostrežna večerja. Spoznavanje nočnega utripa letovišča. Nočitev. TRETJI DAN: Herceg Novi – Budva – Cetinje – Lovčen – Njeguši – Herceg Novi Zajtrk. Vožnja v BUDVO. Sprehod po starem delu mesta. Nato se odpravimo na CETINJE, ki je stara črnogorska prestolnica. Sprehod med znamenitostmi: samostan, Biljardna palača kralja Nikole…. Pot nadaljujemo na LOVČEN, kjer stoji Njegošev mavzolej – grobnica največjega pesnika in vladarja Petra II. Petrovića Njegoša. Z v vrha se ponuja enkraten pogled. Spustimo se do vasice NJEGUŠI, kjer se ustavimo na pokušini vina in pršuta. Povratek v hotel. Kopanje,…. Samopostrežna večerja. Po želji zabava v centru letovišča. Nočitev. ČETRTI DAN: Herceg Novi – Dubrovnik – Slovenija Zajtrk. Vožnja na Hrvaško. Postanek v čudovitem mestu DUBROVNIK. Ogled mestnih znamenitosti: katedrala, stara lekarna v Frančiškanskem samostanu, Stradun… Prosti čas. Nato se z vmesnimi postanki odpravimo proti domu. Na vrata svojih domov bomo potrkali okoli 24. ure. Cena: 200,00 EUR/ osebo (za člana zbornice s poravnano članarino pa znaša cena izleta 150 €). V ceno je vključeno: avtobusni prevoz z lastnim turističnim avtobusom po programu, dve nočitvi z samopostrežnim zajtrkom v hotelu**** v letovišču HERCEG NOVI (www.rivierahotelhn.com) dve samopostrežni večerji v hotelu, vožnja z ladjico na otok, pokušina pršuta in vina (3. dan), lokalni vodnik Dubrovnik, vstopnine za oglede po programu (Lovčen, pomorski muzej na otoku), vodstvo in organizacijo izleta. Območna obrtno-podjetniška zbornica Slov. Konjice organizira za obrtnice in podjetnice, ter žene obrtnikov in podjetnikov strokovno ekskurzijo in sicer v soboto 14. aprila 2012 Tokrat vas vabimo na Koroško. Zberemo se ob 7.45 uri zjutraj na avtobusni postaji v Slov.Konjicah. Cena izleta je 47 € (za člane zbornice pa 25 € na osebo). Prijave sprejemamo v tajništvu zbornice do 11.04.2012, oz. do zasedbe prostih mest na avtobusu. Prisrčno vabljene!