Brošura - Ustanova Silvana Furlana
MIRANDA BRATAŠEVEC K ASTOR POLUKS IN A LI P OT D O R AV N OT EŽ JA posvečeno SILVANU FURLANU Miranda Brataševec - Kastor in Poluks ali pot do ravnotežja 1 Miranda Brataševec - Kastor in Poluks ali pot do ravnotežja 2 KAZALO 1.) ZASEDBA 2.) ZAHVALE 3.) UVODNA BESEDA AVTORICE MIRANDE BRATAŠEVEC 4.) SPREMNA BESEDA: NIKO GRAFENAUER 5.) ASTROLOGY - DVOJČKA: JOHFRA BOSCHART (prevod iz francoščine Miranda Brataševec) 6.) KASTOR IN POLUKS ALI POT DO RAVNOTEŽJA: MIRANDA BRATAŠEVEC 7.) O SILVANU FURLANU 8.) USTANOVA SILVANA FURLANA 9.) O AVTORICI IN NJENIH DELIH Miranda Brataševec - Kastor in Poluks ali pot do ravnotežja 4 5 6 7 9 12 34 36 37 3 Miranda Brataševec KASTOR IN POLUKS ali POT DO RAVNOTEŽJA . Produkcija: Ustanova Silvana Furlana Režija: Marjan Bevk Nastopajo: Kastor: Andrej Zalesjak Poluks: Tjaša Hrovat Vrag: Teja Glažar Urška: Evelin Kranjc Modrec: Deni Drnovšček Glasovi: Stvarnik: Pavle Ravnohrib Glas 1: Žan Jovič Glas 2: Aljaž Škrlep Glas 3: Žiga Ipavec Glas 4: Aljaž Škrlep Glas 5: Kaja Kleč Koza: Mateja Kovšca Ptička 1: Veronika Brezigar Ptička 2: Ivana Brezigar Glasove 1,2,3,5 ter glas koze so posodili dijaki dramsko gledališke gimnazije Nova Gorica Plesalka: Irene Sambo zvokovna spremljava: Robert Jarc Audio in video oblikovanje: Jure Batagelj Priprava odra: Urša Pelicon, Mitja Bandelli ter Hortikultura Sežana Izdelava kostumov za Kastorja, Poluksa in Urško: Klavdija Jerman Rekviziti: SNG Nova Gorica Oblikovanje luči: Samo Oblokar Ostala odrska tehnika: SNG Nova Gorica Oblikovanje vonjav: Darko Furlan Miranda Brataševec - Kastor in Poluks ali pot do ravnotežja 4 Zahvaljujemo se: • Mestni občini Nova Gorica za finančno podporo in pomoč pri organizaciji • SNG Nova Gorica za veliki oder in nepogrešljivo pomoč pri izpeljavi projekta • Igorju Peternelju za predano in profesionalno delo pri snemanju audio materiala • Juretu Batagelju za požrtvovalno delo na področju oblikovanja audio, video posnetkov in oblikovanju tiskovnega gradiva • Marjanu Bevku, ki je razumel in omogočil, da projekt zaživel na odru • Teji Glažar za pomoč, ki sega tudi izven odra • Irene Sambo za plesno uresničitev zamisli • Jedrt Jež Furlan za pomoč pri organizaciji • Bojanu Bratini, ker nam je omogočil vaje v gledališki gimnaziji • Niku Grafenauerju za napotke, pogovore in spremno besedo • Darku Furlanu za izdelavo dišave za gledališki prostor • Klavdiji Jerman za uresničitev kostumskih zamisli • Lilijani Reljić in njenemu podjetju Medigo za nesebično pomoč • Mitji Bandelliju, Urši Pelicon in Borutu Benedejčiču iz Hortikulture Sežana za pripravo odra • Marjetki Šivic in Niki Pugelj za prostovoljno lektorsko delo Posebna zahvala gre založnikoma iz Rusije gospodu Konstantinu Čečenevu iz založniške hiše Bely Gorod in Sergeyu Kondratovu iz založniške hiše Terra za pomemben denarni prispevek in vero, da bo predstava in ustanova zaživela ter vsem pokroviteljem, ki so na kakršen koli način pomagali pri izvedbi predstave. Miranda Brataševec - Kastor in Poluks ali pot do ravnotežja 5 Gledališka poema Kastor in Poluks ali pot do ravnotežja se naslanja na mitološko zgodbo o dvojčkih Kastorju in Poluksu, ki je postavljena na slovenska tla z vso simboliko, ki opredeljuje naš izvor in naše korenine. Govori o vsakem izmed nas in istočasno o celotnem slovenskem narodu, v katerem se bije nenehni boj med aktivno (moško) polovico, ki predstavlja razum, akcijo, boj za preživetje, in pasivno (žensko) polovico, ki predstavlja čustva, domišljijo, umetniško izražanje ter poti do ponovne povezave v eno celoto. Vrh igre predstavlja pot v pekel, kajti to je kraj kjer se posameznik sooča s svojimi temnimi sencami, svojimi negativnimi čustvenimi in miselnimi vzorci, da se lahko spet poveže s svojim pravim bistvom. Ko se to zgodi, pride do očiščenja in transformacije na ravni posameznika in istočasno celotnega naroda. S tem je nakazana rešitev in pot v Svetlobo. Miranda Miranda Brataševec - Kastor in Poluks ali pot do ravnotežja Brataševec 6 O GLEDALIŠKI POEMI KASTOR IN POLUKS Dioskura Kastor in Poluks po latinski inačici izvirata iz grške mitologije, v kateri ju poznamo pod imenoma Kastor in Polidevk. Oba sta bila Ledina sinova, oče prvega Tindareos, oče drugega pa Zeus, zato je bil nesmrten. Bila sta nerazdružljiva, o njuni bratski ljubezni pričajo zgodbe o skupnih dogodivščinah, pa tudi umetniška dela; kažejo ju, kako se držita za roke, njuni podobi pa sta pogosto tudi na kovancih druga nad drugo. Po Kastorjevi smrti, ki je padel v dvoboju za eno od hčera kralja Levkipa, je Polidevk, ki se ni mogel potolažiti zaradi bratove smrti, pri Zeusu dosegel posebno milost: vsak drugi dan je lahko svojo nesmrtnost delil s Kastorjem, kar je bistvena podlaga mita o Dioskurih in tudi njunega kulta pri Grkih in Rimljanih. To mitološko izročilo je ves čas v ozadju alegorije, ali še natančneje moralitete, ki jo, prilagojeno današnjemu času in neposredni življenjski izkušnji, vsebuje pretežno na dialogu med obema nosilcema dogajanja zasnovana gledališka poema Kastor in Poluks ali pot do ravnotežja Mirande Bataševec. Odnos med Kastorjem in Poluksom je v njej prikazan v skladu z njunim mitskim profilom in položajem, kakršnega Miranda Brataševec - Kastor in Poluks ali pot do ravnotežja imata tako v medsebojni bratski povezanosti kot v različnosti, ki določata njeni vlogi in podobi. Kastorja označuje etična občutljivost in zavzetost, da svoje vrednote uveljavi tudi navzven, vendar je v tej nameri zaradi pomanjkanja volje do moči prešibek, zato se krotoviči v izbruhih besa na eni strani, na drugi pa krivde, samoobtoževanja in celo samouničevalne sle. Prikazan je kot bitje, ki je bližje človeški postavi po meri slehernika kot pa nebeščanu, zato se v njem oglašajo različna občutja in videnja, v katerih je mogoče razpoznati njegovo iskanje samega sebe. To pa zaobjema na eni strani željo po ljubezni do ženske, ki se na kresno noč znajde ob njem, hkrati s tem pa se razživi tudi privid bukolične narave, na drugi hotenje, da se spopade z zlom, ki ga simbolno uteleša Pegam, a se nikoli ne sreča z njim, na tretji, celo bistveni strani pa srečanje z lastnim egom, ki se zgodi z moraličnim samospraševanjem in dognanji, v katerih se utrjuje njegova čednostna drža. Gre torej za prikaz nekaterih formativnih lastnosti človekove narave, ki se ne more sprijazniti z omejitvami, kakršne človeka določajo že na izhodišču. Zato pa je tu njegov drugi pol v podobi brata Poluksa, ki ima kot numinozno bitje neposreden stik s Stvarnikom. Poluks, ki občuti Kastorjevo stisko in dvome 7 vase, je pravzaprav njegov alter ego, ki ga spodbuja s kritičnimi opombami in bodrili. Predvsem pa je razsodnik, ki iz svoje lege ocenjuje in presoja pohlepni, zvijačni in hinavski svet brez ravnotežja, v katerem naj bi se med sabo merila dobro in zlo, kot kvintesenca pa izkazovala višja resnica biti oziroma transcendentalni smisel življenja, ki ga prinaša vera v Stvarnika in božje stvarstvo. Zato tudi ni naključje, da avtorica le-to prikaže z jutrom, ko se Poluks vrne od Stvarnika na zemljo in mu pred očmi vstane sanjska lepota Posočja, ki jo poveže z mitom o Zlatorogu, kralju Matjažu, gorskimi vilami in podobnimi fiktivnimi dopolnili idilične narave, ki se tudi z njimi dokazuje v pozitivni avtentičnosti. Različni status enega in drugega brata v razmerju do Zeusa oziroma v našem primeru do Demiurga v moralitetnem dialogu, ki prevladuje v dramatiški poemi Mirande Bataševec, najbolje pojasnjujejo stavki iz osrednjega dela besedila, kjer Kastor vpraša Poluksa: »Zakaj le ti z očetom se lahko povežeš, jaz pa ne morem?« Poluks mu odgovarja: »Zato ker ni še čas za to. Najprej moraš globoko vase se zazreti. Počistiti vso navlako, vso negativno energijo, ki se skozi eone v tebi je nabrala. Takrat razvila se ti bo intuicija, postal boš jasnoviden in jasnoveden. Le tako se z očetom boš povezal, s svojim Višjim jazom, s Stvarnikom vsega, kar je.« Miranda Brataševec - Kastor in Poluks ali pot do ravnotežja Ko se Kastor s pomočjo meditacije odreši vseh strahov, dilem in travm, s katerimi je privezan na zemeljsko težnost in solzno dolino svojih bridkih izkušenj, se zgodi v njem katarzično razsvetljenje. To ga skupaj s Poluksom kot alter egom povede v odrešenjsko dejanje, ki ne pozna smrti, saj je spodbujeno iz vseobsegajoče ljubezni, v kateri se spajata svetloba in tema, življenje in smrt, dobro in slabo, torej tisto božje v nas, ki se ga ne da razstaviti in deliti na eno ali drugo stran. Samo takšen etično celovit duh, ki se zaveda božje resnice, je s svojo ljubeznijo sposoben združevati ljudi in narod ter ga kot kralj Matjaž povesti k prostosti in poveličanju v zgodovini in stvarstvu. To je poanta moralitete Kastor in Poluks ali pot do ravnotežja. Bogve, če Dioskura verjameta v to svoje poslanstvo, res pa je, da je njun dialog v igri prežet z izjemno zavzetostjo in vero vanj, ki avtorsko fikcijo ožarjata s patosom, skorajda neizogibnim, kadar gre za takorekoč psalmodično govorico in njeno moralno sporočilo, ki z njim avtorica oznanjuje svojo zavezanost vrednotam, brez katerih v našem času postaja svet čedalje bolj zapacan in tesnoben, saj ne pozna tiste zavezanosti višji resnici ali Bogu, kakršnega vsebuje pojem religio, zato se izgublja v amoralizmu in poljubnosti. Niko Grafenauer 8 Kot tretji zodiakalni znak sta Dvojčka pozitivno zračno znamenje, ki je predstavljeno v svojem obdobju ustvarjalnosti. Sonce vstopi v Dvojčka konec maja, meseca cvetenja, ko se začne odpirati novo življenje, ustvarjeno v marcu. Vlada mu planet Merkur. V razvijajoči se ideji, po kateri Oven prinaša začetno moč, ki dobi svojo obliko v Biku, je v znamenju Dvojčkov poudarjena dvojnost. V njem vlada vedno večja ozaveščenost o razmerju med jazom in nejazom ter vzajemno povezanostjo nasprotujočih si polov kozmosa. Težava je v tem, kako poiskati način združitve z izmenjavo polov. Na tej temi sloni celotna simetrična zgradba slike, ki jo je ustvaril priznani nizozemski slikar Johfra Bosschart in jo tudi obrazložil s svojim bogatim poznavanjem ezoterike, mitologije, psihologije in drugih ved. Vsi pozitivni elementi na mikro- in makrokozmičnem nivoju so postavljeni desno, vsi negativni pa levo. Sama dvojnost med poloma ustvarja most, ki vodi k združitvi. Tudi barve so izbrane s tem namenom. Rdeča je pozitivna, modra negativna, povezava med njima pa zlato rumena, ker je to barva razločevanja na svoji najvišji stopnji. Zlati oblaki predstavljajo zračni element, pod katerega spadata poleg Vodnarja in Tehtnice tudi Dvojčka. Na sliki sta upodobljena tudi dva stebra iz Salomonovega templja. Rdeči steber, Joakin, se konča s palico (1), ki nosi brste, ki predstavljajo element Og- Miranda Brataševec - Kastor in Poluks ali pot do ravnotežja Johfra Bosschart - Johannes Franciscus Gijsbertus van den Berg JOHFRA BOSCHART - DVOJČKA 9 nja (palice tvorijo tudi prvo vrsto Tarot kart). Sonce, ki podeljuje moč in življenje, žari nad tem stebrom. Levo stoji Boaz, steber, ki predstavlja ženski princip in prinaša srebrn kelih, da bi prejel moč Sonca (2). V Tarot kartah so kelihi simbol elementa Vode. Nad stebrom sveti Luna, ki odseva Sončevo energijo. Na mikrokozmičnem nivoju so principi poosebljeni s popolnim moškim in popolno žensko. On kaže s prstom proti nebu, ona pa proti zemlji združujoč svojo človeško naravo: kar je zgoraj, je tudi spodaj. Oba se z rokama držita za kaducej – Merkurjevo (Hermesovo) glasniško palico. Sama palica zavzema pomembno osrednje mesto na sliki, ker želi poudariti vlogo Merkurja v tem znamenju. Simbolična oblika palice vsebuje isto temeljno idejo. Polarne sile so predstavljene z dvema kačama, ki najdeta harmonično združitev na zlati palici. Palica se konča z ogledalom, ki ima dve krili. To pomeni, da Merkur vlada tisti intelektualni lastnosti, ki je „kakor ogledalo, ki odraža vse stvari, a ostaja čisto in nepremično“ (3). Prav zato se v trenutku Merkurjev princip prek našega intelekta razvije v modrost, ko harmonično združimo vsa nasprotja. Hermes, tako hiter kot misel, je krilati prenašalec sporočil, posrednik med nebom in zemljo. On je tudi Psihopomp: vodnik, ki spremlja duše na drugo stran. Tu sta še lev in samorog, ki ležita v ospredju slike in tudi onadva predstavljata nasprotje principov. Lev predstavlja božansko ljubezen kot pojemajočo silo, samorog pa pooseblja čisto deviškost prvo- Miranda Brataševec - Kastor in Poluks ali pot do ravnotežja bitne narave snovi. V antični Indiji je znak Dvojčkov pogosto predstavljen z levom in samorogom, ki varujta vrata svete ceste. Med njima je pavijan, sedeč na krogu, ki predstavlja združitev. Opica ima dvojni pomen. V Egiptu je predstavljala boga Tota, boga modrosti in znanja, ki so ga v antični Grčiji enačili z bogom Hermesom, v Rimu pa z Merkurjem. Predstavlja tudi nižjo inteligenco, tisto, ki je analitična, ki omejuje in posnema. To je znanstvena lastnost, ki svet meri s svojim šestilom, simbolom, ki je bil do srednjega veka v rabi za oznako človekove osebnosti. Pavijan sedi na znaku, ki označuje Dvojčka. Znak je sestavljen iz dveh kvadratov: rdečega (pozitivnega) in modrega (negativnega), ki skupaj tvorita osmerokotnik. Skladno s Kabalo je Merkur označen z osmo sefiroto in mu pripada število osem (4). Na sliki vidimo tudi dve Tarot karti, ki sta povezani z Dvojčkoma, in sicer na vsakem stebru eno. Norec (5), ki je začetna karta višjih arkanov, je na desni strani. Mlad fant stopa z veseljem in brez strahu po svoji življenjski poti materialnega utelešenja. Njegova volja in hotenje sta njegova popotna palica. V culi (6), ki je privezana na palico, so shranjene vse njegove življenjske izkušnje. Lepo je oblečen in poln dobrih namenov. Vrtnica (7) v njegovi roki predstavlja večno iskro božanskega navdiha. Pripravljen je na izpolnitev prve naloge in na skrben izbor pri soočenju z dvojnostjo sveta. Tarot karta Zmernost je nameščena na levi steber in predstavlja zrelo dušo, ki je prejela lekcije svojega znaka. Ona 10 naliva ustrezen del Sončeve moči v Lunino kupico (8). Na prsih nosi poseben emblem: rdeč trikotnik na modrem kvadratu, ki predstavlja harmonično združitev polarnih nasprotij Sonca in Lune (9). Zlato sonce, simbol višje zavesti, žari na njenem čelu (10). Ima tudi krila, da bi pokazala, da je dvignjena nad zemeljsko realnost (11). Ona predstavlja božansko modrost. Prav modrost pomeni rešitev iz dvojnosti, ki zajema celoten vrhnji del slike, kjer je avtor upodobil enega izmed principov alkimije: združitev nasprotij. Stebra podpirata dva alkimistična zmaja, ki predstavljata različna polarizirana principa kozmične moči. Oba ohranjata svoji reprezentančni barvi do točke, ko se prepleteta in s povezavo ustvarita boga razlikovanja: Merkurja oziroma Hermesa (12). Dvospolnik je dvojno mitično bitje, v katerega se zlivata moški in ženski princip, da bi ustvarila popolnega človeka, ki se kot Feniks (13) dviga iznad ognja. Taka rešitev celotne človeške dvojnosti vsebuje najglobljo skrivnost, ki je glavni namen alkimije. Dvospolnik je predstavljen tudi v orlu z dvema glavama (pogost simbol v heraldiki (14)). Simboli prostozidarjev so uporabljeni, da bi pokazali, da dejanja popolnega človeka vsebujejo oba nasprotujoča si pola. Šestilo kot princip moči(15) in tesarski trikotnik (16) kot princip oblike. Vredni razmisleka so tudi pečati, ki so privzeti s strani angelske hierarhije in drugih astralnih bitij, ki delujejo pod okriljem Merkurja. Če gremo z vrha proti levi, je pečat angela Ofiela (17). Na vrhu, v sredini je podpis Miranda Brataševec - Kastor in Poluks ali pot do ravnotežja Merkurjevega nadangela Rafaela (18) in na koncu pečat Merkurjevih olimpijskih planetarnih duhov (19). Pod trebuhom rdečega zmaja vidimo pečat planetarnih duhov, podrejenih angelu Ofielu (20), pod trebuhom modrega zmaja pa podpis planetarne inteligence: Tiriela (21). Ker Merkur predstavlja misel, nevtralno lastnost uporabljeno v vseh ustvarjenih stvareh, lahko govorimo o Višjem in Nižjem Merkurju. V antiki je bil Merkur (Hermes) bog modrosti in znanja, pa tudi bog lažnivcev in tatov (Merkur je ukradel Apolonu bika). Eden izmed najpomembnejših procesov Velikega dela alkimije je sublimacija živega srebra, ki predstavlja proces oplemenitenja misli. V alkimiji je bil rezultat znan kot Mercurius Sublimatus in mnogi skrivnostni znaki se nanašajo nanj; narisani so vzdolž osrednje Merkurjeve (Hermesove) glasniške palice (22). 11 MIRANDA BRATAŠEVEC KASTOR in POLUKS ali pot do ravnotežja Miranda Brataševec - Kastor in Poluks ali pot do ravnotežja 12 MODREC: O, kako krasna noč je! Tako temna in neslišna, kot da je ves čas v grobu. Samo zvezde migotajo v rumeni in modrikasti svetlobi, trudno mežikajo, kot da hotele bi zaspati. Da laže spanec bi pregnale, povežejo se v konstelacije in se v zodiakalno kolo zavrtijo. Kot v manežu se okrog Sonca podijo Lev, Devica, Tehtnica, Škorpijon ... Ognjevitost Ovna prizemlji razjarjeni Bik in ko mu že nekoliko pojenjajo moči, nastopita brata Dvojčka. Kot toreadorja tekmujeta, kateremu uspelo bo ukrotiti podivjanost Bika. malo premora Ja, pravijo, da se vse začne tam zgoraj, v kozmosu. In da kar je zgoraj, je tudi spodaj in kar je znotraj, se kaže tudi na zunaj. O tem nas je že pred tisočletji učil Hermes Trismegistos. A vidite tiste zvezde? To je ozvezdje, ki so mu dali ime Gemini ali po domače Dvojčka. Zakaj? Ker sta v njem dve svetli zvezdi Kastor in Poluks. Zdaj vam bom povedal eno lepo zgodbo o njiju. Zdi se mi pomembna, ker je del mene, del vas in skratka vseh nas, ker govori o tistih dveh polovicah v nas, ki se neprestano bojujeta med seboj. Najbrž se vam že dozdeva, o čem govorim? No, pa poglejmo. in ječi, nato se prebudi in k bratu Kastorju pogleda. Tudi on bedi. Zaskrbljen je Kastorjev obraz, brezciljen je njegov pogled.] [Na nebu se kot materin obraz prikaže Luna, kraljica noči. S srebrnim, svilnato mehkim sijem ovije vso pokrajino ter posije na brata, ki pod drevesom spita. Poluks se v snu premetava, stoka POLUKS: Vem, da govoriš resnico, Kastor, toda ne pozabi: njemu ni mar, da bi osvojil srce prelepe Urške , on ne pozna ljubezni, pomembna sta mu le čast in slava. Pri tem mu je vseeno, Miranda Brataševec - Kastor in Poluks ali pot do ravnotežja POLUKS: Predragi brat, povej mi, kaj muči tvoje lepo lice? Kdo ti skrbi povzroča? KASTOR: Nič ni, le spi, že spet domišljaš si stvari. Kot vedno preveč si zaskrbljen za druge. POLUKS: Ne govori tako, saj te dobro poznam. Veš, da ne moreš pred menoj ničesar skriti, čeprav sam sebi si prikrivaš in nočeš si priznati. Vendar izda te tvoj izraz, tvoj glas, ki daje vtis, kot da nekaj te tišči v grlu. KASTOR: Priznati moram, da imaš prav. Res me tarejo skrbi. Ves čas samo o Pegamu razmišljam, mojem nasprotniku. Občudujem njegovo moč in spretnost pri bojevanju, kot lev neustrašen je in pogumen. Še več, tako kot vihti meč, enako se znajde tudi v besednem dvoboju. Neustrašno brani svoje pravice in zastavljenim ciljem sledi, dokler jih ne izpolni. 13 če z drugimi manipulira, jih tlači, ponižuje in celo uničuje, ker vidi samo lastne koristi. S tem, ko sebe preveč povzdiguje, druge podcenjuje. Ker je sebi določil več pravic kot drugim, gažene pohlep, da imel bi več kot drugi. Krajši premor. Tebe pa, predragi brat, že dolgo opazujem. Tudi v tebi sta bojevitost in pogum, ni ti težko vzeti v roke meč in ščit ter stopiti v prve bojne vrste, še posebno, ko braniš plemenite vrednote, kot so pravičnost, svoboda, spoštovanje.. Zanje si pripravljen žrtvovati svoje življenje. Vedno braniš in zagovarjaš šibke in nemočne. Ljubiš resnico. Kar misliš, govoriš in tudi delaš. Največje zlo pa ti predstavlja laž. KASTOR: O, brat, to lahko govori samo nekdo, ki me resnično ljubi. Kot mati, ki edina pozna svojega otroka in mu hoče vedno dobro. Zanj nesebično se razdaja, pa tudi za druge. Vedno pomaga in svetuje, spoštuje njegove pravice, ne ovira ga in utesnjuje, ampak samo svetuje. POLUKS: Hvala, Kastor, da si si o meni ustvaril tako dobro mnenje. Dovoli pa, da dokončam še nekaj misli, ki bi ti jih rad povedal. Občudujem tvojo odločnost in bistrost. Vedno, ko v nekaj verjameš in ko v nekaj globoko si prepričan, to tudi zagovarjaš. Prevečkrat pa hočeš vsiliti še drugim svoje mnenje. Miranda Brataševec - Kastor in Poluks ali pot do ravnotežja Nočeš razumeti, da niso vsi takšni kot si ti, ker niso vsi na istem nivoju. Preveč energije porabiš z govorjenjem, namesto da bi se na poslušanje osredotočil. Pogosto skačeš sogovorniku v besedo, ne moreš počakati, da bi misel v miru dokončal. KASTOR: Nekoliko razburjen Ni vedno tako. Čeprav se tega res včasih zavedam. Vendar: ali res moraš biti tako kritičen do mene? POLUKS: Veš, da to ni zlo namerno, zato me še malo poslušaj. Ne ugovarjaj kot vedno in se ne razburjaj. Predvsem me moti to, da se ne ceniš dovolj, vase dvomiš in si ne zaupaš. Preveč se bojiš tistih, za katere misliš, da imajo v rokah moč, pri tem pa si sam nase jezen, ker jim dopustiš, da te izkoriščajo in ti svojo voljo vsiljujejo, ker hočejo, da bi jim bil podoben. Ti pa to dovoliš in popustiš za ljubi mir, ker se nočeš prepirati. Malo preudarja. Na vse to kaže tudi tvoja zaskrbljenost pred srečanjem s tvojim nasprotnikom. Bojiš se ga, ker precenjuješ njegovo moč. Dovoliš mu, da se s teboj igra in da ti postavlja pogoje. Celo dobrika se ti in se ti prilizuje, ti pa mu nasedaš in ne vidiš, da si mu na poti, ker vladata v njem samo zavist in ljubosumje. KASTOR: Zakaj vedno vse tako črno vidiš? Saj sva s Pegamom 14 že skoraj prijatelja postala. Ne verjamem, da me hoče pogubiti, ker se je lepa Urška odločila zame. Ti pa mi vedno očitaš, da sem naiven, da ne znam oceniti ljudi, ker jim preveč zaupam in verjamem. Lahko tebi, ko se vse božje dneve meditiraš, se s čudno mistiko ukvarjaš, z igranjem in petjem pa si družbo delaš. Jaz nimam časa, da bi se spuščal v globoka razmišljanja, skrbeti moram za preživetje! POLUKS: Pomiri se, pomiri, ni treba, da se ti kri tako razgreva. Dovolj je bilo pikrih besed. Kaj res ne preneseš nobene kritike na svoj račun? Ne vidiš, da ti hočem dobro in ti skušam pomagati, da se rešiš ujetosti, da pretrgaš spone, ki te utesnjujejo, da se osvobodiš samega sebe, svojih predsodkov in strahov. Vedi, da tvojo nemoč, tvoje nespoštovanje do samega sebe občutim tudi jaz. To se dogaja med brati kot sva midva, ker sva iz istega izvora, iz iste pra-celice nastala. KASTOR: Kako to občutiš, misliš resno? POLUKS: Ko se pred drugimi ne moreš ubraniti, ko dovoliš, da te izkoriščajo in ustrahujejo, takrat sam sebe uničuješ, sam sebi povzročaš škodo, ki jo jaz občutim kot skelečo bolečino, strašno Miranda Brataševec - Kastor in Poluks ali pot do ravnotežja trpljenje, ki hujše od vsake fizične je bolečine. Sam sebe mrcvariš in ponižuješ, potem pa dodaš še obtoževanje, ker krivdo vso prevzameš nase. Nobena beseda ni vzpodbudna, samo graja in samo-kaznovanje. Vse to pa se v tebi nabira, dokler ne privre do vrha in eksplodira. Takrat ti popusti razsodnost in kot vulkan izbruhneš. Kot bliski švigajo besede in ostre rane puščajo za sabo. Potem pa zapeče vest te. O, kako strašno je skelenje, kot da ožgalo na tisoče bi lovk me. KASTOR: Dovolj je! Prosim, nehaj! Ne morem več zreti v tvoj obraz, ki ga je bolečina spremenila. Poluksu se skremži obraz, iz oči mu tečejo solze in ihtenje stresa njegovo telo. Kaj sem naredil?! Oprosti mi, nisem vreden, da sem tvoj brat. Kako grdo sem ravnal s tabo, kako hudo sem te prizadel. Ti pa si ves čas tiho prenašal moje sebično ravnanje. Zame si trpel! Tesno objame brata in mu obriše solze. Daj, brat, leziva k počitku, saj se že daniti je začelo. Moram se še malo odpočiti in si nabrati moči za današnje srečanje s Pegamom. Tudi tebi, Poluks, bo spanec dobro del, umiril srce in nov polet ti dal. 15 [Poluks pade v globoko meditacijo. Trikrat globoko vdihne in izdihne.. Ob strani se pojavi modrec in spremlja njegovo meditacijo.] MODREC: Poluks zajame energijo zlate krogle in se odpravi na potovanje. Od Sandalfona pa do Metatrona, prek svetlobnih vrtincev v kozmos, mimo planetov Venere in Marsa, Merkurja, mimo sijočih zvezd. Pride v svetlobo zakonov, ki sijejo v prelivajočih se barvah. Kot v želatini nastajajo različne oblike in simboli. Potem pride do vrat, skozi katera pronica bleščeče bela, biserna svetloba. Zlata kroglica začuti, da se prepaja s čarobno mehko svetlobo, vase jo vpija in z njo postaja eno. O, blaženost trenutka! Pretrgane so vse vezi in vsi okovi, odloženo je breme, ki sili k tlom. Zdaj je postala lahka kot pero, kot bi metulj razprostrl svoja nežna krila. Srce radostno vztrepeta, ni več ujetosti, samo še svoboda. Prevzame jo neizmerno hrepenenje, koprnenje po domu, kjer že čakajo nanjo bratje in sestre, sorodne duše v belih oblačilih, da jo pozdravijo, objamejo in čvrsto k sebi privijejo. POLUKS: Stvarnik vsega, kar je, prosim, pomagaj mi! Ne morem več! Dovoli, da ostanem pri tebi za vedno in ne samo čez noč. Preveč trpim, ko gledam, v kaj se svet spreminja. Zakaj vlada v njem toliko krivic in toliko gorja? Trudim se, da bi ljudem pomagal, da bi me začutili, vame verjeli in mi zaupali, vendar Miranda Brataševec - Kastor in Poluks ali pot do ravnotežja doživljam le grenko razočaranje in prizadetost. STVARNIK: Zasliši se samo glas. Ne obupaj! Vedno si bil vztrajen, zato tvoj trud bogato bo poplačan. Vrni se k bratu, ker te potrebuje, pa ne samo on, ampak ves človeški rod. V svetu je prišlo do neravnotežja, ker ga vodi moško, jang načelo, ki je bilo nujno potrebno, da se človek ohranil je kot vrsta, da se osvobodil je suženjstva in napredoval v razvoju. Potem pa si je človek vzel več pravic, kot mu jih je pripadlo. Sebe je postavil na najvišji prestol in sedaj uživa v tem, da se mu drugi klanjajo in ga kot boga častijo. Pohlep ga je začel obvladovati, želja po posesti tuji, moč pa začutil je v denarju. Ko je sebi priznal več pravic, jih je drugim, nemočnim, odvzel. Začel je druge izkoriščati, tlačiti in ustrahovati. Ne pozna več srčnosti, sočutja, ponižnosti, spoštljivosti in ljubezni do drugega, ker vidi samo sebe. Do neravnotežja pa je prišlo tudi med moškim in žensko. V preteklosti je bila ženska izkoriščana, potlačena in brez pravic. Zdaj pa hoče vse to nadoknaditi in se maščevati za vse storjeno. Ne ve, da pri tem uporablja isto orožje kot njen nasprotnik, ker v sebi razvija moško energijo. Prav zato bo potrebno ponovno poiskati ravnotežje med ženskim jin in moškim jang načelom. Zdaj veš, zakaj ni še čas, da bi ostal pri meni, ker se moraš vrniti na Zemljo, da boš pomagal ljudem povezati čustva in razum, duhovnost in tehnologijo. Da boš pomagal spoznati 16 plemenitost in ljubezen, da bodo drug za drugega delovali, in to v najvišje dobro. Zdaj pa pojdi, saj se Belin pojavlja že na nebu. Vedi, da sem ponosen nate in vem, da boš izpolnil nalogo, ki sem ti jo zaupal, ker bo svet rešila pred pogubo. [Poluks globoko vdahne, trdno se prizemlji, napravi energetsko prekinitev in odpre oči. V veselem napevu mu zaigra srce, ko se z verzi poigra:] POLUKS: Ko v sebi zaslišim pesem, zdi se kot ptičje žvrgolenje, kot žuborenje gorskega potoka, kot melodija ubranega orkestra, tako je, kot da me kličejo Bogovi. V veselem napevu zaigra srce, v živahnem ritmu vzdrgeta telo, v naraščajočem taktu dvigajo se noge, kot da stvarstvo samo nadelo bi ti plesne čevlje. Poskočnejši postaja tvoj korak, kot da dobil bi krila, vedno Miranda Brataševec - Kastor in Poluks ali pot do ravnotežja lahkotnejši postajaš, ko blaženo vrtiš na parketu se življenja. Povsem pogled se spremeni ti, vse z žarom je obdano, še najtemnejši oblak na soncu kar stopi se, še najbolj črna misel v pozabi svoje mesto najde. [Radostno poplesuje in občuduje prebujajočo se Naravo. Zarje svit je razgrnil svoja krila čez strma pobočja, pašnike in loge. Prvi sončni žarek pokukal je čez Triglav, potem pa razlil svojo božajočo svetlobo čez vso dolino. Sveto tišino motilo je le žuborenje reke, najlepše reke, reke Soče, ki vrela je iz gore, poskakovala čez kamenje in skale, lahkotno se podajala čez strme skalne previse in razigrano pritekla na ravnino. Tako bistra in čista, da jo lahko pijejo Bogovi. V sebi je spojila dragocene kamnine turkizno modre, smaragdno zelene barve. Na nebu zbrale so se bele kepice kot kozice, ki Kekec gnal jih je na pašo. V zraku bil vonj je prihajajočega poletja, mlade, z roso ovite trave, divjih nageljnov, nežnih solzic. Ko rahel veter je zavel, s seboj prinesel je vonj lipovega cvetja. Ob strani se pojavi modrec.] 17 MODREC: Čutite ta sladki medeni duh? Kot zdravilo je za bolno dušo. O, lipa, slovensko drevo življenja, ki si pognalo globoko v zemljo svoje korenine, čvrsto se skal oprijelo, da si lahko kljubovalo strašnim viharjem, pogubnim neurjem, a vendar ostalo, ker vir moči si v sebi poiskalo. S svojo košato krošnjo si dalo vaščanom, narodu zatočišče. Tu za okroglo mizo so se pripovedovale stare bajke, tu se je plesalo in rajalo, reševalo spore. Tu je narod ohranil svoje korenine. [V tem se Poluksu pridruži Kastor.] POLUKS: Brat, kam se odpravljaš tako zgodaj? KASTOR: Si že pozabil, da sem s Pegamom zmenjen? POLUKS: rahlo prebledi Prosim te, ne hodi. Zle slutnje me obhajajo. Imel sem nenavadne sanje. KASTOR: Že spet si nekaj izmišljaš, kdo pa ti sploh še kaj verjame? Stopi že enkrat na realna tla! POLUKS: Prosim te, samo poslušaj! KASTOR: Naj bo, vendar na hitro, ker zmenka ne bi rad zamudil. Miranda Brataševec - Kastor in Poluks ali pot do ravnotežja POLUKS: Vzpenjal sem se na visoko goro, ko sem Zlatoroga pred seboj zagledal. Na skalnem grebenu pasel čredo belih je kozic. Zlati rogovi so se v soncu mu svetili, njegova bela dlaka pa je bila deviško čista. Tedaj se je pod mano skala udrla in padel sem v votlino. Veš koga sem tam zagledal? Kralja Matjaža spečega pri okroglimizi s svojimi vdanimi vojaki. Ob njem že čakal beli konj je podkovani. Ker se mu brada že devetkrat mize je ovila, se rahlo prebudil je iz sna, oči odprl in vame svoj pogled uprl. Dolgo sva zrla si drug drugemu v oči. Potem pa se je zaslišal strel, ki se ostro zarezal je v tišino. Brž sem pogledal iz votline, kjer sem na trati zagledal smrtno ranjenega Zlatoroga. Žalosten je bil njegov pogled, iz srca mu je curlja kri in kjer se kapljica je dotaknila tal, iz nje zrasla je mogota, prekrasna triglavska roža. Nenadoma pa se gora je zatresla... KASTOR: Hej, mar mi pravljico pripoveduješ? POLUKS: Kakšno pravljico neki! Kaj ne razumeš pomena sanj in sporočila, ki skriva se v njih? KASTOR: Oprosti, ne razumem. Razložil mi boš, ko se vrnem. POLUKS: Povej mi vsaj, kje se boš srečal s Pegamom, da bom vedel kje te iskati? 18 KASTOR: Na Hudičevem mostu. POLUKS: Na Hudičevem mostu? Sedaj mi je vse jasno. Prosim te, ne hodi! [Kastor v naglici odide, Poluks pa žalostno v nebo pogleduje. O sanjah, o bratu premišljuje. Potem pa blizu poldneva sonce prekrije temna luna. Po vsem telesu čuti mrazenje, vedno bolj ga slabost obhaja. V daljavi zasliši se zlovešči krokarjev klic. Takoj zasluti, da je z bratom nekaj narobe. Brž se na Hudičev most odpravi, kjer že od daleč Kastorja zagleda, ležečega v krvi, ob njem pa jokajočo Urško.] URŠKA: Preljubi, ne zapusti me! Vedno le tebe sem ljubila, svoje srce sem tebi poklonila. Spoznala sem tvojo dobroto, ki je naivna Pegamu verjela in se pustila v zanko ujeti. Oh, kako močno te ljubim takšnega, kakršen si, s krepostnimi vrlinami, pa tudi napakami. Prosim te, ostani, večno te bom ljubila. [Poluks zame v naročje brata, tiho zaječi in vroče solze toči. Kastor hropeče diha, iz rane v srcu mu kri v potoku teče, povsem belo je njegovo lice, še zadnji pogled in mu v naročju izdihne. Z milo prošnjo se Poluks zazre v nebo.] Miranda Brataševec - Kastor in Poluks ali pot do ravnotežja POLUKS: Oče, nebeški oče, pomagaj mi. Reši mi brata, mojega najboljšega prijatelja. Brez njega ne morem več živeti, zanj sem pripravljen umreti. STVARNIK: Sliši se samo glas. Sin moj, tvoje srce je zares plemenito, da si se pripravljen za brata žrtvovati. S tem, ko podarjaš mu življenje, ga rešuješ iz objema smrti, daješ mu dušo, srčnost, dobroto in ljubezen. Ljubezen do sebe, ki doslej je ni poznal. [Kastor rahlo zastoka in odpre oči, slabotno dvigne glavo.] [Poluks tesno objame brata, ki postaja vedno bolj vročičen in utrujen, rana je odprta in globoka.] POLUKS: Urška, brž pojdi in naberi lubje in cvetove lipe, bezgovih cvetov, kamilic, rmana in melise. Na bližnjem hrastu pa utrgaj najlepšo belo omelo, vendar pazi, da ne pade ti na tla, ker bo tako izgubila svojo čarobno moč. Z debla pa še poberi svetlikavo pološčenko - ganodermo lucidum. Ko boš vse to zbrala, pristavi lonec, da boš v njem pripravila zdravilni napitek. Sam grem utrgat mogoto, čarobno triglavsko rožo, da mu povrne vitalno energijo in zaceli rane. 19 [Čez nekaj časa prinese Urška situlo z zdravilnim napitkom in ga po požirkih ponudi Kastorju, Poluks pa mu na rano položi krvavo rdečo triglavsko rožo. Cvet močno stisne, da se iz njega pocedi mlečnato bela tekočina. Z njo namaže rano na bratovih prsih. In glej, rana zapre se, čudežno izgine. Kastor odpre oči.] KASTOR: Kje sem? Kaj se dogaja? Urška, ti si tukaj ob meni! Ne veš, kako sem srečen, da te vidim. Skoraj prepričan sem bil, da si se odločila za Pegama. URŠKA: Kako si sploh mogel kaj takega pomisliti, podvomiti vame? Kaj nisi začutil, kako se je moje srce zate vnelo? KASTOR: Res sem bil nespameten, da nisem zaupal vate, pa tudi vase. Ampak zdaj je drugače, ker se mi je nekaj zgodilo ... POLUKS: Počasi, bratec, ne porabi preveč energije. Še vedno si zelo izčrpan, počitek potrebuješ. KASTOR: Zares sem imel prav čudne sanje. Prvič v življenju se mi je to zgodilo. POLUKS: No, pa nama povej, kaj si v sanjah videl! Miranda Brataševec - Kastor in Poluks ali pot do ravnotežja KASTOR: Na nebu zagledal sem dve grozljivi kači. Ena je bila rdeča, druga pa modra. Kot blisk sta jima švigali telesi, visoko dvigali sta glavo. Med njima se je vnel strašen boj. Z jezički sta sikali, kot bi hotele ves strup izpljuvati na svet. Potem se prikazal je Hermes z glasniško palico v roki. Pogumno je stopil med kači in ju v trenutku ločil. V njem bila je neka skrivnostna moč, saj sta kači takoj krotki postali in se kot ovijalki okrog palice ovili. Nisem povsem razumel sporočila, vendar mi je nekaj postalo jasno: čeprav sem bitko s Pegamom izgubil, pa sem v resnici zelo veliko pridobil. Zdaj namreč vem, da si del sebe mi podaril, svojo dušo, sanje... [Kastor ne more več govoriti, ker postaja preveč utrujen, srce mu od razburjenosti razbija.] POLUKS: Ne govori toliko, preljubi, za to bo čas pozneje. Nocoj bosta z Urško odšla na posebno praznovanje, praznovanje kresne noči. Videla in slišala bosta stvari, ki se ne zgodijo čisto vsako noč. Čaka te namreč še ena težka preizkušnja in če jo boš uspešno premagal, potem te nič več ne more ustaviti na poti, ki so ti jo začrtali bogovi. Bodita pozorna na vsa znamenja in sporočila, naj nobena stvar vaju ne prestraši. Ko prideta na gozdno jaso, si najprej cvetoče rože naberita, iz njih si venčke spletita in si jih na glavo položita. Še nekaj! Ne pozabita, da morata do 20 polnoči nabrati praprotnih semen, da se vama bodo izpolnile vse želje. Pa srečno! [Kastor prime Urško za roko, veselo poskakujeta po gozdni poti, družbo pa jima delajo razposajeni gozdni škrati. Nabirata cvetlice, pleteta venčka in si ju drug drugemu na glavo položita.] KASTOR: Oh, Urška, kako si lepa!. Kako sem srečen, da sem te spoznal. Ti si eliksir mojega življenja, ob tebi občutim radost, ti daješ smisel mojemu življenju. URŠKA: Moj preljubljeni, ne naprezaj se preveč! Daj, odpočij si malo! Jaz bom ta čas nabrala praprotnih semen. [Kastor se uleže pod visoko praprot. Rahlo utrujen zapre oči. Iz daljave se zasliši veselo rajanje, poskočna glasba. Radovednost zamika ga, da ji sledi. Godba postaja vedno glasnejša, vedno poskočnejši so takti. Že se slišita glasno govorjenje in prešeren smeh. Nato na gozdni jasi zagleda ogromen kres, okrog njega pa druščino veselo.] MODREC: Sedaj pa pride na vrsto najbolj zanimiv del zgodbe. Praznovanje kresne noči, ki ima prav posebno, čarobno moč, saj oživijo vsa gozdna bitja: vile, škrati, pa tudi vragi. Ne ve se, kaj Miranda Brataševec - Kastor in Poluks ali pot do ravnotežja je resničnost in kaj prividi. Tudi vi slišite to poskočno godbo? Vidite tisti ogromni kres, okrog njega pa druščino veselo? Poluks se čudi, kako so mu znani obrazi: sosedje, znanci, prijatelji, pa celo sorodniki. Noče, da bi ga prepoznali, zato v roki stisne nekaj praprotnih semen in si zaželi, da bi postal neviden. Pomakne se bliže, da bi bolje videl, kaj se dogaja okrog ognja. Tam pa zagleda, o, groza, čudno žival na vladarskem prestolu. Z rožički in rdečimi krempeljci, iz ust pa ji švigajo plameni. [Ko Poluks v njej prepozna vraga, mu kri v žilah zastane, telo skoraj odreveni, vendar ga strah ne premaga. Posluša in opazuje, kaj mu vsak pripoveduje, kaj v minulem letu je počel.] Strahota, kaj vse mu hitijo praviti, s čim vse se bahajo, kako se pri tem spakujejo, kako se grozljivo spreminjajo njihovi obrazi. Gospodar pa se zabava in uživa v igri, ki jo spretno vodi. Ponosen je na svoje pomočnike, ki so mu tako zvesto služili. Dušo so prodali za bogato imetje, visoke položaje. Ženske pa obdaril je z dragocenim nakitom, oblačili priznanih znamk.. Kot marionete so poskakovali, nič več niso s svojo glavo razmišljali, le slepo so ukaze izpolnjevali. GLAS 1: Jaz sem vse leto hujskal druge, da so se med sabo sprli, jim nastavljal kosti, da so jih glodali kot lačni psi. Ne morem si 21 misliti, da so postali bolj krvoločni od živali. Če bi bilo mogoče, bi se med seboj poklali. Glasen krohot. GLAS 2: Jaz pa sem se z imetjem drugih okoriščal. Nepošteno si prilaščal tujo lastnino, prekoračil vsa pooblastila, zlorabljal svoj visoki položaj, da sem si nagrabil kar čedno premoženje. GLAS 3: Jaz sem podkupoval druge. Z denarjem sem jih zaslepil, da so z veseljem pogodbo podpisali. Obljubljal sem jim gradove v oblakih, nato pa se spretno izmuznil. GLAS 4: Jaz pa sem tako lagal, da sem sam sebi skoraj že verjel, pa vseeno so me častili, kot boga so me na prestol posadili. GLAS 5: Jaz pa sem mojim prijateljicam može zapeljevala. Jih v svoje mreže ulovila, s sladkimi užitki nagradila, da so ljubosumne mi grozile, prosile in jokale, da sem v njihove roke ponovno jih spustila. [Kako se je gospodar krohotal in se držal za trebuh, da ne bi počil od samega smeha. Nenadoma pa zagleda Kastor, da stoji Poluks poleg njega. Ves zmeden ga vpraša:] Miranda Brataševec - Kastor in Poluks ali pot do ravnotežja KASTOR: Zakaj sem se znašel tukaj, na tem strašnem mestu? Kaj vse sem moral poslušati in pravzaprav zakaj si tudi ti tukaj? POLUKS: Ker je prišel čas, da se soočiš s samim seboj, da se odpraviš v svoj lastni pekel. Tam se boš srečal s svojo temno stranjo, z gospodarjem Ega. Če boš z modrostjo ga premagal, te nič več ne ustavi k popolni združitvi z mano. Zato sem tukaj, da ti bom pomagal. Najprej bom začrtal krog okrog tebe, da bom zaščitil tvojo auro. (napravi ris in mu potegne šentjanževko iz venca in jo postavi na sredino kroga). Šentjanževka te bo zaščitila pred uroki. Sedaj pa se bom povezal očetom, Stvarnikom vsega, kar je. KASTOR: Zakaj se ti lahko povežeš z očetom, jaz pa ne morem? POLUKS: Zato, ker ni še prišel čas za to. Najprej se moraš globoko vase zazreti in počistiti vso navlako, vso negativno energijo, ki se je v tebi nabirala skozi eone. Šele takrat se bo v tebi razvil šesti čut, da se boš z očetom boš lahko povezal, s svojim Višjim jazom. [Oba se v usedeta v krog. Kastor položi roke v Poluksove, trikrat globoko vdihneta in izdihneta, Poluks ga vodi v meditacijo.] 22 Oče, pomagaj potegniti nase vse pogodbe in zaobljube z gospodarjem Ega, vse negativne misli in energije, ki so ti bile kdaj koli poslane. Pomagaj Kastorju, da se odveže od oseb in stvari, ki ga vežejo in utesnjujejo, jemljejo svobodo in življenjsko energijo ter jih nadomesti z božansko ljubeznijo. Kastor, povej mi kaj sedaj vidiš? KASTOR: Kot v filmu se mi odvija pred menoj vse življenje. Vse krivice, ki sem jih hote ali pa nehote drugim ali sebi storil. Spominjam se vseh zamer, sovraštev, zavisti in ljubosumja. POLUKS: Zdaj pa se v mislih pokesaj in odpusti vsem, predvsem pa sebi, za bolečine, ki si jih povzročil sebi in drugim. Odpusti tistim, ki so te prizadeli, ker ima vsak svojo zgodbo, svoje razloge, ki jih ti ne poznaš, zato jim ne moreš soditi, to lahko napravijo le sami. S čim se sedaj srečuješ? KASTOR: Srečujem se s strahovi, ki me mučijo že od otroštva. Dotikam se nečesa, kar sem doživel, ko sem bil še čisto majhen... POLUKS: Nadaljuj, prosim. Kaj se dogaja? KASTOR: V solarnem pleksusu me nekaj strašno peče, kot da se je nekaj vžgalo. Toplota in bolečina naraščata po vsem trebuhu. Miranda Brataševec - Kastor in Poluks ali pot do ravnotežja Pred seboj vidim prihajati nekoga... Kdo je to?Kaj vse to pomeni? POLUKS: Pred teboj je najtemnejša energija, tvoj ego. Jaz te zapuščam, ker se moraš sedaj sam srečati z njim, razčistiti, kar sta skupaj nekoč imela. Poluks izgine. VRAG: Čeprav neviden si za druge, sem te zavohal, ker mi je tvoj duh poznan. Kaj te je k meni pripeljalo? Mogoče pa bi rad pogodbo spet obnovil? Hinavski smeh. KASTOR: Veš kaj, lahko mi govoriš, kar hočeš. Ne boš me več ustrahoval. Ni mi več do tvojih igric. Spoznal sem tvoje pokvarjene namere. Vem, da me samo preizkušaš, če sem dovolj močan, da ne bom podlegel tvojim sladkim obljubam. Dovolj si slepil me in zavajal. Zdaj sem šele sprevidel, kako sem ti nasedal. VRAG: Opla, vidim, da si se v šoli življenja nekaj le naučil. Ne naslajaš se več z užitki, ki minejo v trenutku. Spoznal si, da vrtiš se v krogu kot muha, ki je padla v kozarec vode. Prepričan sem, da tukaj imel je prste vmes tvoj modri bratec. Njemu se zahvali, da te je potegnil iz kozarca smrti, da si začel hrepeneti po nečem višjem. KASTOR: Oja, dobro se zavedam, kaj mi je Poluks dal. Dal mi je 23 nekaj, česar ti ne poznaš, to je Ljubezen, ki odpira vsaka, še tako zapahnjena in okovana vrata. On mi je prinesel Luč, da si z njo v temi lahko svetim predvsem pa, da se te ne bojim več. VRAG: Zelo sarkastično si to izrekel, vendar je v tem čista resnica. Ko bi le vedel, kako si zelo želim, da bi že enkrat zaključil svojo nalogo, da bi človek končno spoznal, kakšna je njegova prava narava. Takrat bo tudi mene osvobodil, da bom lahko služil višjim namenom. Opazil sem, da si Urško s seboj pripeljal. Zelo je lepa. To kar izraža, je njena srčna lepota. Bi jo odstopil meni? KASTOR: Veš, da vse na svetu mi pomeni, vendar ne bi ji branil, če bi to bila njena odločitev. Svobodna je, da lahko izbira. VRAG: Modro si to povedal, pokazal veliko plemenitost. Vreden predstavnik svojega si naroda, ki nosi hvalevredne vrline: poštenost, pridnost, delavnost in bistroumnost. Narod, ki je skozi težko zgodovino dokazal, da se zna boriti za svoje pravice in svobodo. Čeprav je bil velikokrat podjarmljen in ponižan, je ohranil svoje korenine, ker je moč črpal v besedi, ki se je prenašala iz roda v rod. Verjel je, da bo nekoč prišel dan, ko se bo osamosvojil in ponosno stopil pod svobodno sonce. In čeprav je za njim obdobje odraščanja, je še vedno v puberteti. V sosedskih odnosih nezrelo se obnaša, ne zna se pogajati, nima taktike izbrane, ne Miranda Brataševec - Kastor in Poluks ali pot do ravnotežja pozna strpnosti in potrpljenja. Druge rad opravlja in je vedno general po bitki. Ko pa mu kdo na rep stopi, ko preveč ga kritično ošteje, zajavka in zacvili in takoj gre h krušnim staršem v Bruselj se potožit. Preveč se v preteklost zateka in stare stvari pogreva, namesto da bi mislil na spravo. Še vedno ni dovolj samozavesten in se kot narod premalo ceni. Ker so mu tujci vcepili v glavo, da je majhen in da bo vedno suženj, zato se je vedno sramoval svojih korenin in svojega porekla. Nekaj pa je pomembno, to, da nosi v sebi čut za pravico in se je zanjo pripravljen bojevati. Prebudil se bo kralj Matjaž, njegov čas je zelo blizu. Njegova naloga ne bo lahka, ker se bo moral soočiti s pristaši laži, ki vladajo v svetu. Vneli se bodo hudi boji, toda kralj Matjaž ne bo odnehal, boril se bo kot samuraj za plemenite vrednote, za pravičnost, mir in svobodo. [Rahel drget predrami Kastorja iz sna. Še vedno je pod vtisi, ki jih je doživel v sanjah. Rahlo se dotakne Urškinega lica, da bi se prepričal, ali je resnična ali je samo privid. Urška odpre oči in se mu nasmehne.] URŠKA: O, Kastor, kako sva dolgo spala. Že sonce prav prijetno sije, že se je vse prebudilo in oživelo. Čeprav se že veselim dneva, bi rada, da bi bila tema. 24 KASTOR: Zakaj pa, draga moja? URŠKA: Ja, hočem. (se objameta in poljubita.) URŠKA: Zato, da bi se mi sanje nadaljevale. KASTOR: Zdaj pa brž pojdiva, da oznaniva Poluksu veselo novico. [Držeč se za roke odideta do reke Soče, da se umijeta in osvežita. Nenadoma pa pred seboj zagledata čredo belih kozic, ki se pase na bregu. Kastor zdrzne se ob dejstvu, da sliši njihov pogovor in da razume, kaj med seboj kramljajo. Približa se jim, da bi se prepričal.Plašno se razkropijo, samo ena ostane in se mu celo nekoliko približa.] KASTOR: Kaj pa se ti je takega sanjalo? No, le povej mi. Z veseljem te bom poslušal. URŠKA: Kot princesa sem živela na mogočnem gradu, kjer so z mano kruto ravnali. Oče se me je izogibal in se do mene obnašal, kot da sem tujka. Mačeha se mi je posmehovala, obso jala po krivem, si izmišljala zvijače, samo da bi se me znebila. Nešteto noči sem v solzah prebedela in si goreče želela, da bi spoznala njega, ki bi me ljubil, cenil mojo vdanost in zvestobo. Potem pa si se nekega dne ti pojavil na belem konju. Dovolj je bil le pogled, da se je iskra vnela. Takoj sva vedela, da sva si drug drugemu namenjena. Dvignil si me na konja in že sva oddirjala. Tesno objeta sva si ljubezen razodela in zvestobo obljubila. O, Kastor, kako sem srečna, da si ozdravel. Zdaj si samo želim, da bi sanje resničnost postale. KASTOR: Urška, draga, nikoli nisem verjel, kar so mi dedje pripovedovali, da se nam sanje na kresno noč izpolnijo. Zdaj vem, da to ni le praznoverje, saj sem v to globoko prepričan in verjamem. Hočeš postati moja žena? Miranda Brataševec - Kastor in Poluks ali pot do ravnotežja KASTOR: Sem mar prav slišal, da ste se o Zlatorogu menile? Spominjam se, kako mi je brat pripovedoval, da ga je mrtvega v sanjah videl. KOZA: Ja, ja. Res je res. Ranam bi podlegel, če ne bi pojedel mogote, čudežne triglavske rože. Pognal se je za ničvrednim lovcem, ki so mu bili cilj le njegovi zlati rogovi. Ja, ja prav si me slišal. Rogovi so ključ do zakladov, ki jih gore nosijo v sebi. Zapodil se je vanj in ga porinil s previsne stene v prepad. Tako se je maščeval krutosti njegovega dejanja. KASTOR: Oprosti, ampak ne razumem. Kako veš za Poluksove sanje? 25 KOZA: Tepček, zato, ker so to bile preroške sanje. Zlatorog predstavlja Naravo. Ona nosi v sebi ključ do zakladov, do katerih pa lahko prideš le, če ji znaš prisluhniti in če se z njo uglasiš. KASTOR: Da se uglasiš kot na primer violina? KOZA: Ma ne, to se samo tako reče. To pomeni, da se moraš najprej sam spoznati in ugotoviti, da sta ti in Narava eno, ker nosita v sebi najdražji zaklad – božansko iskro. KASTOR: A res misliš, da ima vsakdo v sebi nekaj božanskega? KOZA: Seveda, vendar se človek tega ne zaveda, ker preveč misli samo nase in na lastne koristi.Ne upošteva zakonov narave in ne pozna hvaležnosti za vse, kar mu nudi. KASTOR: Počakaj trenutek. Slišiš, kaj pojejo ptice!? PTICE: Dovolj je bilo sanjarjenja, izmišljanja in lažne iluzije, prišel je čas, da človek zdaj spregledaš, pogledaš, kaj si ustvaril okrog sebe, sonce zakrila megla je iz smoga, Miranda Brataševec - Kastor in Poluks ali pot do ravnotežja nebo je razparala ozonska luknja, kožo prekrile so opekline, pogled megli se, ker so oči rdeče, sluznica vneta, ker jo dražijo izpušni plini, od alergije vse že srbi te, komaj še dihaš, ker muči te naduha, a strup ne kopiči se samo v zraku, nalaga se v organizmu, s krvjo kroži po vsem telesu, lahko si srečen, če slišiš pesem kosov, ugledaš metulja v hišnem parku, zaman čakajo rože na oprašitev, tudi čebele pobili so že strupi, ne veš, da uživaš gensko spremenjeno hrano, z dodanimi živalskimi hormoni, žal pa gensko ne spreminjaš samo hrane, še sebe kloniral bi, otrokom spremenil lastnosti, da postal bi večno zdrav in popoln, vendar zaman pogled v nebo upiraš, da ugledal sonce bi, ki je vir vse energije, prekrili črni so ga oblaki, dež ulil se na utrujeno je zemljo, 26 narava brani se ga, nočejo ga rastline, nočejo gozdovi vpiti, ker kislost njegova je postala smrtonosna. In ko gozdovi bodo umrli, zaman hlastali bomo za kisikom, zaman iskali vode za golo preživetje. Mar misliš, človek, da uničenje prihaja od zunaj, ne, uničeno je tvoje notranje bistvo. KASTOR: Je mogoče, da človek vse to počne? KOZA: Žal, resnica je zelo kruta. O tem zgovorno pričajo tudi podatki. [Vsak dan izumre sto rastlinskih in živalskih vrst, vsako leto izgine za pet Slovenij deževnega gozda, v zadnjih sto letih nastalo je za dva milijona kvadratnih kilometrov ozonske luknje. In če se bo tako nadaljevalo, bo človek do konca tega stoletja posekal zadnje drevo. Človek se ne zaveda, da je tudi mati Zemlja bitje, ki ji krepko zdravje peša. Preveliki so posegi v njene meridiane. Ne vrtijo pravilno se več njene čakre. Bolezen hitro napreduje, ni dolgo več, ko bodo izbruhnili rakavi tvori in zasejali smrt po vsem telesu.] Miranda Brataševec - Kastor in Poluks ali pot do ravnotežja KASTOR: Kako grozno! Prosim, nehaj! Kaj se nam res tako črna usoda piše? Je ostalo še kaj upanja za ozdravitev? PTICE: Zdaj čas je, človek, da se zbudiš, pogledaš v svoje pravo bistvo. Prav tu zastiraš si oči, da ne videl bi, kako spreminjaš svojo naravo, kako izgubljaš svoje človeško dostojanstvo. Prebudi notranje oko, prisluhni in poglej s srcem, da videl boš, da svet, ki si ga ustvaril, izvira iz tebe. V tebi sta zlata nit in platno, da nanj izvezeš pravo vezenino, v tebi je drevo življenja, ki čaka, da nanj posveti sonce iz tvojega središča in obrodi sadove. Potrebna sta le pogum in vztrajnost, da ne zapadeš obljubam, zapeljevanju zvite kače, ki ne želi, da bi v sebi premagal živalsko naravo. 27 KOZA: Slišiš, kaj ti govorijo ptice?! Vse je odvisno od človeka, kdaj se bo prebudil iz temne nevednosti in kdaj bo ozavestil svoja dejanja. Prisluhnil naj bi samemu sebi, svojemu notranjemu glasu, da bo ugotovil, da mora najprej pozdraviti in spremeniti sebe. Sam v sebi nosi smrtonosne klice, bolezen, ki mu razjeda dušo in telo. Nezdrav odnos do sebe pakaže tudi na odnosu do sveta in do narave. Do bolezni je potem samo korak še. KASTOR: Kaj misliš, kaj bi bilo potrebno spremeniti? KOZA: Potrebno bi bilo, da človek spremeni svoje misli in čustva. Čustva, kot so ljubezen, radost in veselje, imajo vpliv na njegovo zdravje in zdrav odnos do sebe in matere Zemlje. Ko bo človek spremenil ta odnos, takrat bo ozdravil sebe in s tem ves svet. KASTOR: Najlepša hvala, da si me tako natančno poučila in seznanila s težavami, ki tarejo človeka, pokazala pot, ki bi jo moral vsak ubrati, da bi ozdravil svojo lastno dušo. Samo še nekaj me zanima: Kako so Poluksove sanje o Zlatorogu povezane z mano? KOZA: Veš, enak napuh in grabežljivost, ki vladajo v svetu, so hoteli pogubiti Zlatoroga, pa tudi tebe. Lahko si hvaležen bratu, Miranda Brataševec - Kastor in Poluks ali pot do ravnotežja da se je žrtvoval zate. Ko ti je podaril dušo, te je rešil iz objema smrti in ti poklonil nesmrtnost. Roža, ki ti je rane zacelila, se imenuje Ljubezen. Vedi, da je prav ona ključ do bogastev, do zlata in srebra, ki ju vsakdo nosi v sebi. Ko se bo človek spet povezal z Naravo, bo v njej našel zdravilo za vsakršno bolezen. KASTOR: Še enkrat hvala ti za vse, kar si mi razodela. Pozdravljena! KOZA: Pozdravljena bodita in ne pozabita na moje besede! KASTOR: Besede ... Pozabil sem te vprašati, kako to, da razumem tvojo govorico, ptičje petje? KOZA: Rahlo se nasmehne. Ker ti je škrat natrosil praprotnih semen v čevelj. Kastor pogleda v čevelj in res opazi semena. Tudi sam se zasmeje. KASTOR: Urška, zdaj pa brž pojdiva in poiščiva Poluksa. [Pod lipo srečata Poluksa, ki zamišljen bere knjigo. Ko ju zagleda, se razveseli in brž odloži branje, da ju objame.] POLUKS: Kastor, Urška, vrnila sta se! Kako sem srečen, da vaju 28 vidim. Zdaj pa mi povejta, kaj vse sta doživela. KASTOR: Preljubi brat, prav si imel, ko si mi rekel, da ima kresna noč posebno moč. [Vsi trije se usedejo in Kastor mu začne pripovedovati vse od začetka. Poluks ga pozorno posluša, dokler pripovedovanja ne zaključi, potem pa mu reče:] POLUKS: Kot si sam ugotovil, je bilo potovanje v lastni pekel potrebno, da si dodobra spoznal samega sebe in da si začel slediti svojemu notranjemu glasu. Zato sta potrebna pogum in vztrajnost. Prebral ti bom, kaj piše v tej starodavni knjigi. vzame v roko knjigo in iz nje prebere: Spoznavati samega sebe ne pomeni samo spoznavati svet, pomeni, da ga tudi soustvarjamo. Zavestno prepoznavanje in razsvetljevanje temnih človekovih vsebin je osnova duhovne rasti. To je proces samozavedanja, v katerem prepoznamo sami sebe in se sprejmemo takšne, kakršni v resnici smo, kot izvor svetlobe in teme. Samo kot svetloba in tema skupaj smo lahko celoviti in popolni. Svetloba in tema, noč in dan, moški in ženska, aktivno, pasivno, življenje in smrt, duša in telo so le različni poli ene in iste energije, ki se izražajo na drug način. Nismo mi dobri in drugi slabi, ampak sta dobro in slabo prav v vsakem od nas. Pomembno je to, da ko se odločimo izražati in delati dobro, slabo v svojem izrazu preneha Miranda Brataševec - Kastor in Poluks ali pot do ravnotežja obstajati. Cilj tega procesa je torej v tem, da se spojimo z notranjim izvorom, s točko Boga v sebi. Čim bolj se zavedamo življenja, tem bliže smo Stvarniku, očetu našemu. KASTOR: O, brat, kako lepe misli. Zdaj šele razumem stvari, ki mi prej niso bile povsem jasne. Zdaj šele razumem, kaj pomenita kači, ki sem ju videl v sanjah. To sva midva. Jaz imam rdeč, ti pa moder trak okrog telesa. Ko je Hermes kači združil, je pravzaprav naju povezal v eno. POLUKS: Vesel sem, da si razumel sporočilo. Zdaj veš, da sva postala eno. KASTOR: Samo še nekaj me zanima. Prebral si, da bolj ko se zavedamo življenja, tem bliže smo svojemu izvoru, Stvarniku vsega, kar je. Čutim, da je prišel je čas, da bi se z njim povezal. POLUKS: Strinjam se s tabo. Če si pripravljen, te bom vodil v meditacijo. KASTOR: Pripravljen sem. POLUKS: Najprej stisni v desno roko selenit, ta beli kristal, ki ti bo pomagal, da se notranje umiriš in se laže sprostiš. Levo roko 29 pa položi v mojo, zapri oči, trikrat globoko vdihni in izdihni, zajemi energijo zlate krogle in na potovanje se odpravi. Začuti, kako se prepajaš s čarobno mehko svetlobo, jo vase vpijaš in z njo postajaš eno. KASTOR: Oče, nebeški oče, Stvarnik vsega, kar je, kako neizmerno sem ti hvaležen za vsa spoznanja. Predvsem pa sem hvaležen bratu, ki mi dal je dušo. Kaj lahko storim zanj, da mu povrnem njegovo dobroto? STVARNIK: (Sliši se le glas.) Sin moj, preljubi sin. Dolgo sem čakal nate, da me boš spoznal, prisluhnil mojemu glasu. Cenim tvojo željo, da bi pomagal bratu. On predstavlja ljubezen, modrost, plemenitost, dobroto in pravičnost. Rad pa bi pomagal tudi drugim, da bi prišli do enakih spoznanj. Bliža se čas sprememb, ker vlada v svetu preveliko neravnovesje. Prav Poluks je prinašalec novega. Da pa bi uresničil v sebi hrepenenje, ki ga žene, da bi pomagal drugim, pa tudi nalogo, ki sem mu jo zaupal, potrebuje tvojo energijo. Le-ta mu bo v pomoč, da se bo spopadel z vsemi ovirami na poti. Šele tako bosta delovala drug za drugega. Pokazala bosta nov način sobivanja, ki bo vzgled tudi drugim. To je način, ki združuje širino čutenja in moč delovanja, kar pa je tudi cilj stvarjenja samega. Miranda Brataševec - Kastor in Poluks ali pot do ravnotežja KASTOR: Vendar, oče, kako bo nastalo novo, ko pa noče nihče ničesar spremeniti? STVARNIK: Res je. Da nastane nekaj novega, je nujno potrebno, da staro umre. Staro pa se,kot si sam ugotovil, upira novemu in hoče na vsak način ohraniti primat. Zato se bo potrebno trdo spoprijeti s sovražnikom in ko bo v celoti pregnan, bo prišlo do očiščenja vsega človeštva. Takrat bo nastal prostor za nekaj novega, lepega, višjega in dobrega. KASTOR: Oče, jaz sem pripravljen, da mu bom pomagal. Vdano mu bom služil, ker so njegovi cilji in vizije tudi moji. STVARNIK: Zdaj pa pojdi, sin moj. Napočil je čas, ko se bo potrebno soočiti s silami teme. Zato le pogum. Ničesar se ne ustraši in ne obupaj, pa četudi bo vse še tako brezupno kazalo. [Ko Kastor odpre oči, vidi, da je sam. Izza hribovja opazi, da se približuje strašna nevihta. Začne v verzih govoriti.] KASTOR: Nebo temni se. Črni oblaki zbirajo se, gostijo. Kot čreda divjih konj podijo se z vseh štirih strani neba, skupaj udarjajo, na prednje noge se postavljajo, sliši rezget se, srdito 30 udarjanje s kopiti, kresanje isker. Že ogenj vname se, nebo razpolovi se, od groma zemlja se zatrese. O, groza, je to Apokalipsa? Ogenj in Voda sta se pobratila, za uničenje odločila. Lipa košata, boš zmogla obvarovati svoje korenine pred bližajočo se pogubo, pred strašnim Viharjem, pošastnim Ognjem? POLUKS: Sliši se samo glas. bom z vami šel, z roko v roki bomo hodili, čez valovita morja, čez visoke gore do mesta, ki je bilo prerokovano. In ko boste rekli, da ste pripravljeni, da boste moji besedi prisluhnili, takrat bom spregovoril. Z veseljem boste moje besede poslušali, jih kot žejni vode vase vsrkali, da se bodo razcvetele, obrodile seme čisto, brez plev, kot misli so brez dvomov. Čakal vas bom. In ko nemir boste v srcu začutili, željo, da nekaj spremeni se, dal v roko vam bom meč in ščit, strnili bomo vrste, z ramo ob rami rezila zavihteli čez demonske sile. In ko boste prišli iskat me, Vem, težko bo spopasti se Prišel bo čas, ko me boste v sanjah zagledali, goreče si me zaželeli. Miranda Brataševec - Kastor in Poluks ali pot do ravnotežja 31 s človekom v sebi, ki je izgubil svoj veliki Č, zmaga ne bo dosežena že v prvi bitki, kot jez neviden obramba kljubovala bo. Mi pa ne bomo klonili, ne bomo se pustili, da nas uničijo, potolčejo, vztrajali bomo na bojišču. Lahko bomo oslepeli, ne bomo pa izgubili tretjega očesa, lahko bomo oglušeli, a bomo zaslišali notranji glas, lahko bomo govor izgubili, a bomo pridobili govorico telesa. Pri tem nas bo vodil ASHTAR COMMAND – ukaz Ljubezni! Le njemu bomo prisluhnili, le njemu povsod bomo sledili. In ko bitka bo dobljena, Miranda Brataševec - Kastor in Poluks ali pot do ravnotežja vam bom zacelil dušne rane. Takrat se bo v vas naselil mir. Ne boste takoj ga prepoznali, ker bo ne-mir želel ostati v vašem toplem domu. In ko utišali se bodo vsi glasovi, boste Njega zaslišali, ki je Tu in hkrati Tam, v Tem in v Onem. Ni važno, kje – važno, da vedno in povsod JE. [Nenadoma se pojavi Poluks na belem konju in z zlato krono na glavi.] KASTOR: začuden Ti si avatar?! Kralj Matjaž, slovenski kralj? POLUKS: (samo glas) Da, jaz sem. Zdaj je prišel čas, da se tudi slovenski narod prebudi. Da se postavi za pravičnost in prežene koristoljubnost. KASTOR: Počakaj, tudi jaz se ti bom pridružil, tebi in tvojim vojakom, da ne boš več kot Don Kihot, ki se je nemočno zaganjal v mline na veter za neuresničljive ideale in ljubezen. Zdaj 32 bomo bili bitko kot samuraji, za skupne vrednote, za dobro svojega naroda. [Kastor zajaha konja in zavihti v roki meč. Sliši se kresanje mečev in rezgetanje konj. Po končani bitki se veselo razlegata pesem in poskočna godba. Pod lipo se začne rajanje, ob poskočnem taktu zaplešejo pari.] MODREC: Razgrnila je noč svoj črni plašč čez gore, reke in doline, kot da bi hotela obvarovati to, kar človek končno je dosegel. Kot drobne lučke prižgale so se zvezde, da bile bi kompas novemu Človeku. Potem pa pokazal se je srečni Lunin obraz, posvetil na brata Dvojčka, (sliši se radosten otroški smeh in vriskanje), ki sta se lovila po zvezdnatih stezicah, ob kozmični reki sta z Rakom se igrala. Hermes pravi, da se vse začne, pa tudi konča tam zgoraj v kozmosu. Materialna izkušnja narekuje človeku, da se odveže vseh navezanosti, da se osvobodi kot ptica in najde v sebi otroško igrivost in radoživost. Solkan, junij, 2009. Miranda Brataševec - Kastor in Poluks ali pot do ravnotežja 33 SILVAN FURLAN (1953 – 2005) Foto: Jane Štravs Z njim smo izgubili enega najbolj zaslužnih filmskih tvorcev. Njegovo zanimanje za film sega v leta, ko se je na osnovni šoli v Solkanu, njegovem rojstnem kraju pri Novi Gorici, oblikoval filmski krožek, iz katerega je potem zraslo lepo število filmskih strokovnjakov. Koliko jih je, ki so zaradi njega zapisali svoje življenje filmu. Miranda Brataševec - Kastor in Poluks ali pot do ravnotežja Samo nekdo, ki ima s filmom tako iskren in strasten odnos in ki hkrati ve, da verovanje v filmsko iluzijo potrebuje tudi vedenje o njej, si je lahko zamislil in izpeljal toliko projektov. Bil je urednik revije za film in televizijo Ekran (1982-1990) v njenih najboljših časih, ko je revija prodirala, osmišljala, zagovarjala in poudarjala pomembnost gibljivih podob. Bil je to čas tehtnega razmisleka, neizprosne ljubezni in vere v filmsko umetnost. Z njo je učil, kako pomembna sta filmska refleksija in filmski zgodovinski spomin. Iz revije je izšla Jesenska filmska šola, za katero je v Sloveniji in v mednarodnem prostoru vladalo izredno zanimanje. Filmski poznavalci so si želeli biti del slovenske filmske zgodbe in so sami prihajali v Ljubljano. Zaradi Ekrana, Silvana in njegove ekipe. Potem je Silvan zasnoval in uresničil knjižno zbirko temeljnih filmskih del, prav posebna je bila zbirka Slovenski film. Ponovno nam je odkril Ito Rino z dokumentarno igranim filmom o njej – Deklica s frnikolami (1998). Rad je poudarjal, da smo najprej imeli filmsko zvezdo mednarodnega formata in šele potem lastno kinematografijo. Silvan Furlan je bil tudi glavni snovalec Muzeja slovenskih igralcev v njeni rojstni hiši v Divači. Bil je pobudnik, ustanovitelj, prvi direktor in gonilna sila Slovenske kinoteke (1994 -2005), ki jo je zgradil tako rekoč iz nič. Brez njega ne bi imeli prvega art kina Kinodvor. Bil je tudi soustanovitelj Ljubljanskega 34 mednarodnega filmskega festivala in pobudnik številnih retrospektiv slovenskega filma v tujini. Zelo dejaven je bil tudi kot član Mednarodnega združenja filmskih arhivov in kinotek – FIAF. Kot zaveden Primorec pa je bil Silvan Furlan tudi eden tistih osebnosti, s katerimi je goriški Kinoatelje ob svojih začetkih rasel in oblikoval svojo samostojno pot. Večkrat je poudarjal, zakaj je plemenitenje filmske kulture tako pomembno: „ Ne zato, da bi nekomu vsiljevali naš pogled in glas, ampak predvsem zato, da bi tudi s pogledom in glasom utrjevali našo nacionalno samozavest. Da bi s filmsko sliko ostali vidni in slišni tudi za prihodnje generacije..“ Za svoje delo je Silvan Furlan dobil tudi številna priznanja. Že leta 1981 je prejel zlato ptico za svojo publicistično in muzealsko dejavnost na področju filma, leta 1989 Župančičevo nagrado za uredniško in so-avtorsko delo pri zborniku V kraljestvu filma, leta 1995 pa je vsa ekipa Slovenske kinoteke pod njegovim vodstvom prejela še eno zlato ptico za filmsko področje. Posthumno je leta 2005 prejel tudi nagrado mesta Ljubljane, majhno pozornost za vse, kar je storil za slovenski film. Leta 2011 je bil posthumno imenovan za častnega meščana mesta Divača. Miranda Brataševec - Kastor in Poluks ali pot do ravnotežja 35 USTANOVA SILVANA FURLANA Življenje in smrt na razumski način nista povezani, čeprav ju druži ena in ista energija, ki se nikoli ne uniči. Na to nas spominjajo tudi naši ljubljeni pokojni sorodniki, starši, bratje.. Misel nanje nas opominja, da je njihov duh še vedno živ in vreden, da se jih spominjamo. Posebno pomembno je njihovo sporočilo, da je življenje vredno živeti, se zanj boriti, pa tudi izpolniti naloge, ki jih pokojni niso dokončali in so njihove neuresničene projekte ter sanje prenesli na nas. Silvan je bil nekaj posebnega, pa ne zato, ker je bil moj brat. Bil je iskren prijatelj, nesebičen in nepokvarjen. Nikoli ni nobenega namensko užalil ali prizadel. Delo na področju filma je opravljal z velikim optimizmom, veseljem, izrednim poznavanjem. Vedno je bil poln idej in ustvarjalnih zamisli. Želel je, da bi se njegovo delo nadaljevalo in prepričana sem, da so njegovi prijatelji in najboljši sodelavci nadaljevali njegovo delo tako, kakor je znal in pokazal prav Silvan. Predragi Silvan! Odšel si, ampak ne Ti – samo tvoje krhko, fizično telo. Tvoj duh, tvoje misli in dejanja bodo ostali med nami. S tem namenom je nastala fundacija, katere cilj je podpiranje in izvajanje projektov s področja umetnosti, izobraževanja in humanitarnosti. Ustanoviteljica in sestra Miranda Brataševec Miranda Brataševec - Kastor in Poluks ali pot do ravnotežja 36 PREDSTAVITEV USTANOVITELJICE IN NJENIH DEL Miranda Brataševec, magistra državnih in evropskih zadev je začela svojo ustvarjalno pot z izdajo knjige Evro in slovenska podjetja (2002), nadaljevala pa z osebno izpovedjo v pesniški zbirki Iskanje samega sebe (izdano v samozaložbi 2010), ki jo je opremila z lastnimi mandalami in o kateri je znani slovenski književnik, pesnik, publicist Niko Grafenauer napisal, da je „.. zbirka kot celota en sam canticum, ki opeva in slavi veselje do življenja po božji meri, kakršna se razodeva v ljubezni do sebe in do stvarnika, ki je kot ens creator najvišje merilo te ljubezni, po kateri je tudi človek s svojim eksistencialnim izkustvom in dosegom lahko svetotvoren“. Istega leta je izšla v samozaložbi tudi knjiga Himalaja ali v objemu neskončnosti, v kateri avtorica skozi obliko potopisa opisuje svoje zunanje in notranje doživljanje s popotovanja po himalajskih deželah. Knjigo je s fotografijami in filmom opremil mož Nedjan Brataševec. Svojo otroško radoživost pa je vnesla v oblikovanje scenarija za otroško lutkovno-igrano predstavo Furbasto koce, v kateri je tudi sama preizkusila svoje igralske sposobnosti. Že junija leta 2009 pa je nastalo delo Kastor in Poluks ali pot do ravnotežja ki ga je posvetila pokojnemu bratu Silvanu Furlanu. Miranda Brataševec - Kastor in Poluks ali pot do ravnotežja Slika mandale: Miranda Brataševec 37 TEKST UREDILA IN PRIPRAVILA: Miranda Brataševec LEKTORIRANJE: Nika Pugelj in Marjetka Šivic OBLIKOVANJE GLEDALIŠKEGA LISTA, PLAKATA IN VABIL: Jure Batagelj TISK: ARC GROUP Gorica NAKLADA: 500 izvodov MANDALO NASLIKALA Miranda Brataševec Miranda Brataševec - Kastor in Poluks ali pot do ravnotežja 38 Miranda Brataševec - Kastor in Poluks ali pot do ravnotežja 39 Miranda Brataševec - Kastor in Poluks ali pot do ravnotežja 40
© Copyright 2024