Pika Vilar, 8. b Turistična vzgoja ALI JE ZACUREK LAHKO TURISTIČNA TOČKA? Za izbirni predmet Turistična vzgoja sem se odločila napisati nekaj o Zacurku. Je košček narave, kamor se Šmarčani radi zatekamo, da izklopimo vsakdanje skrbi in pritiske ter najdemo stik s seboj in naravo. Ko sem razmišljala kdo bi mi kaj več znal povedati o njem, sem se odločila, da o tem povprašam predsednika krajevne skupnosti Šmarje Sap. Ker sem se prvič lotevala takšne naloge, sem imela kar nekaj skrbi, kako se lotiti. No začelo se je tako, da sem gospodu Janezu Tomažin na Krajevno skupnost poslala elektronsko zaprosilo za sestanek. Gospod me je prijazno povabil in dogovorila sva se, da se med uradnimi urami oglasim na Krajevni skupnosti. Po kratkem uvodu sva pričela s pogovorom. Jaz sem spraševala on pa mi je prijazno odgovarjal. Šmarje-Sap, 16. September 2013 Pika Vilar, 8. b Turistična vzgoja ZACUREK GEOGRAFSKO V dveh različnih knjigah sem našla različno poimenovanje. V Šmarski knjigi iz leta 2007 je poimenovan Zacurk1. V turističnem vodniku Lepote in zanimivosti Grosupljega in okolice iz leta 1995 pa Zacurek2. Torej Zacurek je dolina, po kateri teče potok z enakim imenom. Ta ponikne v vrtači Rupe. Ob večjih deževjih je nekdaj je zalival vrtačo med Šmarjem Sap. Ob izgradnji avtoceste so vodo po ceveh speljali v dolino Vir, ki spada h Gajničam. Osrednji prostor doline je manjši bajer. V tega je speljana voda iz Medvedovega studenca. Do tu nas iz Šmarja proti Repčam pripelje cesta, ki preide v gozdno pot in nato v kolovoz. Ta pelje mimo bajerja in se med gozdom in travnikom potopi v strugi potočka Zacurek, ki priteče po omenjenem kolovozu. Na drugi strani potočka pa se med gozd vrine travnik, ki ga kmetje redno kosijo. Gospod Tomažin mi je povedal, da omembo potoka zaslediti že leta 1823 (Šmarska knjiga) pod imenom Pletenica. Predstavljal naj bi mejo dveh katastrskih občin Šmarja Sap, tj K.O. Mali vrh in K.O. Šmarje. Za informacijo pa naj navedem, da je tretja občina našega kraja K.O. Sela. Prav tako pa je potok meja zemljišča o katerem je tekla beseda in je v lasti krajevne skupnosti. KDO SKRBI ZA UREDITEV Ko me je zanimalo zakaj daje to zemljišče večkrat občutek, da je zapuščeno mi je pojasnil, da zato, ker krajevna skupnost nima denarnih sredstev za večja vzdrževalna dela. Za večje posege v zemljišče, ki sodi v vodovarstveno območje, kamor Zacurek sodi, pa predstavlja oviro tudi pridobivanje dovoljenj. Krajše – zemljišče nima upravljavca. Po drugi strani pa na Krajevni skupnosti želijo, da bi bilo območje čim bolj naravno. 1 2 Vir: Šmarska knjiga, 2007, str. 363 Vir: Lepote in zanimivosti Grosupljega in okolice, 1995, str. 50, 56 Šmarje-Sap, 16. September 2013 Pika Vilar, 8. b Turistična vzgoja PA JE BILO VEDNO TAKO? Gospod Tomažin mi je pojasnil, da je iz zgodovinskih virov sklepati, da je bajer nastal umetno. Naredili so ga za pridobivanje ledu za hlajenje. Ta je mesarjem služil, da so hladili meso čez vse leto. To me je zelo presenetilo, saj si takšnega načina življenja in odvisnosti od narave danes ne znamo predstavljati. To zemljišče je služilo tudi kot vaško smetišče, ki sta ga kasneje g. Tomaž Gruden in g. Andrej Potokar obnovila. Postavila sta kočo in območje vzdrževala. Iz bajerja so vsako leto izčrpali vodo in ga očistili blata. Poskrbela sta za prijetno zbirališče, ki pa je kmalu zaradi vlomov zamrlo. Pred nekaj več kot 19 leti se je v Zacurku odvijal uradno prvi javni Rave party v Sloveniji! Na spletni strani blogerja Petra Zakrajška3 najdem podatek, da so ob njem posneli tudi reklamo za Dacio Logan, Moji starši mi povedo, da je ta rave party za živali pomenil velik šok. Ja, Zacurk je imel že boljše in slabše čase. ZACUREK KOT GA POZNAM DANES Za današnjo podobo sta pred dvema letoma poskrbeli Krajevna skupnost in Turistično društvo. Celotno zemljišče so pokosili, nasuli, očistili jarke, postavili označevalni tabli, postavili več lesenih mostičkov čez potoček, okoli bajerja postavili leseno ograjo, uredili območje Medvedovega studenca, speljali vodo od tega v bajer. Ob tej priložnosti so pripravili prireditev na kateri so predstavili pomen in potek starega in nato razvoj novega vodovoda v kraju. Zanimiv je bil prikaz kako so včasih delali vodovodne napeljave. Prikazali so vrtanje smrekovih debel, ki so jih uporabljali za cevi, po katerih je tekla voda. K uspehu prireditve so prispevali tudi šmarski gasilci. Od takrat društvo vsako leto pripravi pohod po poti vodnih virov v KS Šmarje – Sap. Vode iz bajerja je še danes pravi blagoslov za kmete v sušnem obdobju. Takrat s cisternami odvažajo vodo, da zalijejo pridelke na njivah. Kot sem omenila že na začetku, pa e to kraj za rekreacijo, sprostitev, večkrat pa ga obiščejo tudi otroci iz vrtca in šole. Eden od vaščanov Velikega vrha je poskrbel, da danes v njem spet plavajo krapi, kmalu bodo zacveteli lokvanji, … 3 Blog Petra Zakrajška http://i-grosuplje.blogspot.com Šmarje-Sap, 16. September 2013 Pika Vilar, 8. b Turistična vzgoja BI SE DALO ŠE KAJ IZBOLJŠATI? Vesela sem bila, ker na Krajevni skupnosti razmišljajo tudi o tem. Z veseljem, bi zaupali Zacurek nekomu, ki bi skrbel za njegovo urejenost, ki bi mu dal vsebino, da bi privabil še več ljudi. Ideje za razvoj so zelo napredne. Postavili bi lahko slikovne informacijske table, začrtali gozdno učno pot, pojavila se je celo ideja, da bi hrib nad bajerjem, ki se je z leti zarasel spremenili v naravno tribuno, s katere bi lahko spremljali prireditve, npr. koncertne. Tudi predstavniki mladih so imeli idejo, da bi prevzeli skrb za red in dogajanje na tem področju, vendar žal ideja v letošnjem letu ni bila realizirana. S komunalnim podjetjem se poskušajo dogovoriti, da bi tudi na tem območju pobirali odpadke. V planu za Šmarje-Sap je že postavitev nosilcev z vrečkami za pobiranje pasjih iztrebkov, kar bi želeli v bodoče razširiti tudi na območje Zacurka. VARNOST Več krajanov se pritožuje nad početjem Romov, ki v toplejših mesecih hodijo k Zacurku, se tam kopajo, pečejo in za seboj puščajo odpadke. Zanimalo me je kako bi to uredili. G. Tomažin mi je pojasnil, da so se ti sedaj pričeli zatekati na sosednje travnike in z oživitvijo dogajanja bi tudi to problematiko odpravili, saj bi se Romi prilagodili ostalim obiskovalcem. Na koncu sva se s predsednikom Krajevne skupnosti Šmarje-Sap, gospodom Janezom Tomažinom še fotografirala. Bila sem ponosna, naredila sem svoj prvi intervju, in to še z uradno osebo. Odšla sem vesela, ker sem dobila odgovor na vprašanje! Da, tudi Zacurek je lahko turistična točka. Ima zgodovino, ima zgodbo in ljudje ga imamo radi. Šmarje-Sap, 16. September 2013