ŠOLSKI SPLETNI
ČASOPIS GLAŽOVNA
ŠTEVILKA 2
NOVEMBER 2014
ŠCRS GLAŽOVNA
UREDNIŠKI ODBOR
GLAVNA UREDNICA
PISCI PRISPEVKOV
PISCI PRISPEVKOV
Tina Fajs
MENTORICI
Teja Kovačič
Estera Gjuras
Helena Topolovec
Teja Boršić
Bernarda Leva
Tina Fajs
Lara Tepeš
LEKTORICA
Bernarda Leva
Valentina Bek
Maja Ulaga
Ines Vozlič
FOTOGRAFIJE
Jolanda Čonč
Dijaki in zaposleni ŠCRS
Urška Jeranko
Jasmina Kovačič
Pia Novak
Vito Podgoršek
Alja Križanec
Aleksandra Kunstek
Alja Poharc
NASLOVNICA
Pia Novak
TINA FAJS
Ljudje že od nekdaj verjamejo v srečo.
Večina je že v zgodnjih civilizacijah srečo iskala v izgovorjenih besedah, čarobnih urokih in različnih obredih, a so kmalu ugotovili, da to ni preveč oprijemljiva stvar. Tako so si zamislili PREDMETE ZA SREČO, da bi v svoje življenje privabili ogromne sile sreče, moči in zaščite.
T. i. čarni predmeti so bile preproste in majhne stvari, katerih nošnja se je skozi čas spreminjala. To so bili ponošeni gumbi, kovanci, zapestnice, obeski, ogrlice, broške, štiriperesne deteljice, kamni …
Veljalo je, da si ob izgubi tega predmeta nekomu, ki ga je našel, s tem podaril srečo.
Danes lahko predmete za srečo najdemo tudi na internetu, kjer nas »bombardirajo« z vsemi
lastnostmi in prednostmi, ki naj bi jih ta predmet imel. Lahko ga kupimo in čakamo na srečo.
Čakamo. Čakamo.
Za predmet sreče torej ni ključno le to, da ga imamo, ampak tudi, da vanj verjamemo in da si
sreče v življenju želimo. To je edini način, da bomo srečo tudi imeli in našli.
JASMINA KOVAČIČ
Ne išči sreče v velikih stvareh,
najboljše stvari v življenju niso stvari,
išči srečo v vsakdanjih dneh
in kmalu prešla ti bo v kri.
Vzemi si trenutek, da začutiš,
kako lepo je, da živiš,
kako srce ti živo bije,
ko svetu v oči strmiš.
Vzemi si čas, da prisluhneš tišini,
prisluhni sebi,
ne ravnaj se po večini,
delaj norosti, ki drugače jih ne bi.
Z nasmehom pričakaj vsak dan,
z razumom premaguj ovire
in s srcem sprejmi vse,
kar zarisuje življenjske ti tire.
LARA TEPEŠ, VALENTINA BEK
Hmm, kako resničen je ta naslov. Izmed vseh trenutkov v šoli je odmor na hodniku
trenutek, ki nama vedno pričara nasmeh na obraz. Občutek sreče na šolskem hodniku
je verjetno podoben ali pa morda celo enak tistemu doma, ko se sprehajaš s psom ali
pa greš na topel čaj s prijatelji.
A vendar je ta občutek v šoli drugačen. Razlika je predvsem v času oz. trajanju. Ker večino svojega delovnega dne presedimo v učilnicah, kjer je vzdušje po navadi malce resneje in smo na
hodniku le kratek čas, je ta sreča kratka. Kljub tej kratkosti, npr. 5 min, se lahko vse tvoje veselje s hodnika prenese v učilnico. Seveda, če si pripravljen svojo srečo oz. občutek sreče deliti z
drugimi in tako ustvariti prijetno vzdušje tudi v razredu. Na hodniku te lahko osreči prijatelj, ki
ti zaupa šalo ali prigodo, ki se mu je zgodila, ko je prejšnji večer pospravljal dnevno sobo. S
tem te pripravi do smeha, ki, ne le da te naredi privlačnega, temveč ti lahko polepša dan
(četudi si vstal z levo nogo). V razredu se ti ob sami misli, da ga/jo boš morda videl/a, usta raztegnejo v širok nasmeh. Na hodniku previdno opazuješ, ali sloni na steni pri oknu. Ni ga/je. Za
trenutek si potrt/a. Zatem pa te sošolec/sošolka povabi na kavo iz avtomata. Sreča je spet s
teboj in kar pozabiš nanjo/nanj. »Vsak je svoje sreče kovač« in tudi ti si, morda ne vedno,
ampak večino časa, sam kriv za svoje razpoloženje. Torej: če želiš biti srečen na hodniku in tudi
drugje, se smej, izžarevaj pozitivno energijo, da bo ta zavzela celoten hodnik in vse dijake, profesorje in ostala živa bitja (npr. ribe v akvariju).
Za konec bi le še dodali misel, ki sva jo zasledili na plastenki vode Jane: »Najdi nekoga, ki te
nasmeji, saj samo en nasmeh lahko popravi dan.«
ALEKSANDRA KUNSTEK, ALJA KRIŽANEC
Sréča-e ž ( ẹ́) razmeroma trajno stanje velikega duševnega ugodja
Ali se v življenju res vse vrti okrog denarja? Je res pomembno, da nosimo oblačila priznanih modnih
oblikovalcev, vozimo avtomobile prestižnih znamk in potujemo v eksotične kraje? Ali so vse te naštete
dobrine tisto, kar nas zares osreči?
Srečo dandanes vsak posameznik definira drugače. Za nekoga je sreča to, da svoj čas preživlja z družino ali prijatelji, za drugega, da je zdrav in diha svež zrak, za tretjega spet nekaj drugega. Srečo si vsak
posameznik poišče sam. Dandanes veliko ljudi meni, da so nesrečni, ker nimajo denarja. Če bi ga imeli,
bi si privoščili nekaj, česar si zdaj ne morejo. To je res ... Toda, ali bi bili ljudje zaradi tega res bolj srečni
in ali bi denar rešil vse njihove ostale probleme, kot sta npr. nepovezanost družine in osebno zadovoljstvo? Denar nas lahko zadovolji le materialno, ne more pa zapolniti občutkov praznine, ki se nahajajo
v nas.
Veli-
kokrat si besedo "bogat" napačno razlagamo. Zagotovo vsak ob tej besedi najprej pomisli na nekoga,
ki ima veliko premoženje. Ta beseda ima lahko več pomenov. Lahko se nanaša na koga, ki je dobrosrčen, poln znanja, izkušenj ... Bogat je lahko tudi nekdo, ki zna uživati življenje in srečo najde v majhnih
stvareh. Srečo je v nekaj besedah težko opisati. Za stare starše se sreča skriva v prisrčnem pozdravu,
za starše v otroškem nasmehu, za otroke je sreča občutiti varno zavetje doma ... Sreča se skriva v jutranji rosi, sreča nas boža s sončnimi žarki, sreča nas pokriva z večerno meglico in sreča je, ko se tega
zavemo in srečni zaspimo. V današnjem svetu ljudje hitimo drug mimo drugega, čas beži ...
Včasih se je potrebno le ustaviti in srečo videti ali ji prisluhniti.
Ko se ena vrata sreče zaprejo, se druga odprejo; toda pogosto tako dolgo strmimo v
zaprta vrata, da ne vidimo tistih, ki so se nam odprla.
(Helen Keller)
Za konec še nekaj najinih misli:
Težko je v nekaj besed vso srečo ujeti, težko je vse, ki radi jih imamo, naenkrat objeti,
pa čeprav tako enostavno, včasih težko je nekomu vse dobro in lepo želeti.
Nesrečno srečen tisti, ki občuti popolnost bivanja v potešitvi telesnih potreb, a nikoli
ne prepozna lakote in suše svoje duše.
Ni vse hudo, kar boli, ni vse zlato, kar se sveti, je pa v dar nam dano, da živimo in za
sabo sled pustimo.
Sreča nam na vsakem koraku ponuja roko - človek, ustavi se, odpri oči in jo zgrabi z
obema rokama in glej, da bo bistvo očem vidno.
TEJA BORŠIĆ
Že star slovenski pregovor pravi:
Hmm, če sedaj tudi sama malo pomislim, kdaj sem bila zares srečna, se tudi meni v spominu ne
prikaže slika mene same, zares srečne. Vidim pa ljudi, svoje prijatelje, nasmejane skupaj z
menoj. Zares srečna sem vedno, ko je ob meni nekdo, ki ga lahko nasmejim in nekaj svojega
veselja, sreče, prenesem tudi nanj. Verjamem, da se tudi marsikomu drugemu ob besedi sreča
prikaže slika polna ljudi. Deliti srečo z drugimi, prav čudovit občutek, mar ne?
Pa vendar: kdaj smo torej zares srečni?
Ne smemo pozabiti, da smo ljudje družabna bitja, ki veliko svojega časa preživimo z drugimi.
Srečni smo torej zares takrat, ko smo z drugimi in našo srečo delimo z njimi, ko smo z družino,
prijatelji oziroma z osebami, ki nam pomenijo veliko. Srečo si delimo z vsakim nasmehom, z
vsako podporo, z vsako pomočjo in z vsakim še tako majhnim dejanjem.
Da moramo srečo deliti, nam dokazuje tudi veliko misli.
"Tisti, ki jemljejo, po navadi niso srečni, srečni so tisti, ki dajejo." (Charles H. Burr)
"Kdor je srečen, bo osrečil tudi druge." (Mark Twain)
"Sreča je srečati prave ljudi, ki v tebi pustijo dobre sledi." (Tone Pavček)
"Skrivnost sreče je v tem, da zmoreš najti radost v veselju drugega." (Georges Bernanos)
Še vedno niste prepričani, da moramo srečo deliti?
Že sama beseda sreča nekako vodi do besed srečanje ali srečati, kar nam tako na nek način prikaže misel, da se prava sreča zares skriva v naših odnosih. Skrivnost je torej v tem, da je ne
moremo kupiti, lahko pa jo najdemo v drugih.
Pomislite, kako ste sami kdaj koga osrečili. Kako ste se takrat počutili? Verjamem, da vam je
bilo prav prijetno toplo pri srcu. Kaj vam torej preprečuje, da tega ne ponovite?
URŠKA JERANKO
Intervju s profesorjem
Za novembrsko izdajo Glažovne smo vam pripravili intervju s profesorjem filozofije Bogomilom Kropejem. Pomagal nam je najti
odgovore na vprašanja, ki se mogoče zdijo takšna, da bi nanje težko odgovorili. Na nekatera je odgovoril z obilico znanja o filozofskem pomenu sreče, na druga pa kar z lastnim mnenjem in dobrimi nasveti.
Kje ste se naučili oz. izvedeli največ o tem,
kaj sreča sploh je?
Kako bi vi definirali srečo?
Sreča je presežek dejanskega stanja nad žele-
Sreča je koncept kvalitete življenja, ki je pos-
nim stanjem.
redovan preko kulture. V času odraščanja
Sreča je, ko ni možno izboljšati trenutnega
izvemo preko socializacijskih dejavnikov, kaj
stanja.
je to sreča. Ljudje opisujejo življenja posamez-
Sreča je, ko srečaš nekoga, ki te osreči.
nikov ali pa posamezne dogodke kot srečne
Menim, da je ni možno definirati na univerza-
ali nesrečne. Na podlagi teh primerov si obli-
len način, kajti vsak posameznik jo doživlja
kujemo pojem sreče za osebne potrebe. Se
drugače. Sreča je meta-vrednota, torej vred-
pa pojem sreče v zgodovini pojavi razmero-
nota vseh vrednot, v katero se stekajo vred-
ma pozno, večino kultur »sreče« sploh ne
note, kot so: zdravje, uspeh, blagostanje,
pozna, ampak rešujejo probleme preživetja.
zadovoljstvo, smisel, kariera, družina …
Na pamet bi rekel, da se je v evropskem pros-
Menim, da ima vsakdo svojo hierarhijo teh
toru pojem sreče pojavil v obdobju romanti-
vrednot, zato nimamo univerzalnega recepta
ke. Ko imamo zagotovljene temeljne potrebe
za srečo. Da bi svoje življenje ovrednotili kot
nujne za preživetje, se lahko začnemo spraše-
srečno, potrebujemo sposobnost, da nanj
vati o kvaliteti našega življenja. Religija okoliš-
pogledamo s točke oddaljenosti. V enakem
čine srečnega življenja projicira v prihodnje
stanju, kot smo mi, bi se lahko nekdo počutil
načine obstoja, v idealizirano rajsko stanje,
srečnega, nekdo pa sreče sploh ne bi prepoz-
tako da se pojavi vprašanje, ali je lahko kon-
nal.
čen človek sploh srečen v nepopolnem svetu.
Sreča je meta-vrednota, torej vrednota vseh vrednot, v katero se stekajo vrednote, kot
so: zdravje, uspeh, blagostanje, zadovoljstvo, smisel, kariera, družina …
Je srečno počutje odvisno od vsakega posameznika ali je le splet naključij?
Sreče ne bi imenoval počutje, saj ne spada
med čustva, tudi stanje ugodja ali zadovoljstva
ali užitek niso dovolj za srečo. Sreča je vzvraten pogled na svoj položaj v svetu in na dosežene cilje.
Sreča v pomenu srečnega razpleta nekih
dogodkov ali usode ali odsotnost nesreče v
Velikokrat lahko zasledimo izraz »iskati srečo«. Ali je po vašem mnenju srečo res mogoče
vključuje vero v usodo ali v božjo previdnost. najti?
Naključje ne obstaja, ker se zgodi po nekem
Sreče ni mogoče najti, ker takšnega kraja na
ključu, torej po pravilu, in ni slučaj.
svetu ni. Če iščeš srečo za vsako ceno, se ti ta
lahko izmuzne, je bolj naključna spremljevalka
naših življenj, moramo pa jo znati opaziti. Če
se je bomo želeli polastiti, jo bomo najbrž pregnali, ker se nekomu ne da ukazati, da mora
biti srečen, pa tudi od sebe tega ne moremo
zahtevati. Drugače: že samo vprašanje, ali sem
srečen, lahko porodi dvom, ki srečo prežene.
nevarnih okoliščinah je težaven koncept, ker
Menim, da drži stavek: »Vsak je
svoje sreče sreče-lovec«.
Kako pa lahko vsak posameznik pripomore k
temu, da bo srečnejši?
Menim, da drži stavek: »Vsak je svoje sreče
sreče-lovec«. Ni pa recepta za doseganje sreče. Prva stvar, ki jo lahko naredimo, je, da
sprejemamo življenje, se ga veselimo, se zavedamo, da nič ni samoumevno in da bi lahko
veljale dosti slabše okoliščine. Ne smemo se
primerjati z drugimi, ker ne vemo, kakšno
ceno plačujejo za videz sreče, torej ne moremo vedeti, ali so zares srečni, tudi če mi mislimo, da so. Imejmo jasne cilje in se veselimo
svojih dosežkov. Imejmo realna pričakovanja.
Ne smemo se primerjati z drugimi, ker ne
vemo, kakšno ceno plačujejo za videz sreče, torej ne moremo vedeti, ali so zares srečni, tudi če mi mislimo, da so.
Če iščeš srečo za vsako ceno, se ti
ta lahko izmuzne, je bolj naključna
spremljevalka naših življenj, moramo pa jo znati opaziti.
Sem pa prepričan, da imamo sposobnost osrečevati druge ljudi, če jim damo vedeti, da jih
potrebujemo, jih cenimo in jih imamo radi.
Morda bomo srečo našli, če bomo osrečevali
druge ljudi.
Najlepša hvala za odgovore!
TEJA KOVAČIČ
#1
#4
videos of all time. A wild lion is
showing his soft side and his
love for the rescuer. It really
makes you want to say:
»Awwww.«
song ever recorded: Happy by
Pharell Williams. This song had
the world go crazy for it. People
have been making different flash
-mob videos and they really
make you smile. The song alone
already gives you that warm feeling of happiness.
This is probably one
This chart wouldn't be
complete without the happiest
of the happiest and sweetest
Watch the video here:
http://www.youtube.com/watch?
v=n8UkAAwR-KI
#2
There is nothing cuter
than animals from different species, trying to play together and
become friends. Here is a video
of a penguin and a dog putting
aside their differences and making a bond.
Check it out at:
http://www.youtube.com/watch?
v=-Lh619MEWo8
#3
Another video that
always puts a smile on my face
is this one of a beluga whale
scaring three little children. It is
definitely something you don't
see every day. The beluga's determent on its face and the children’s screams of laughter will
surely make you giggle.
Listen to it here:
http://www.youtube.com/watch?
v=y6Sxv-sUYtM
#4
See it here:
http://www.youtube.com/watch?
v=Hh84Oe8JxUQ
If the original video
hasn't made you happy enough,
you might enjoy the version performed by the minions from the
Despicable Me 2. They definitely
know how to put a smile on a
person's face and I hope it also
works for you.
Watch it here:
http://www.youtube.com/watch?
v=Q-GLuydiMe4
JOLANDA ČONČ
Pravijo, da ni ljubezni brez sreče. Vendar se vprašam: je sreča brez ljubezni?
Sreča je zelo izmuzljiv pojem - ne vemo točno, kaj pomeni, vendar bi jo vseeno vsi radi imeli.
Sreča je vse, kar se zgodi. Je veselje majhnega otroka, ko dobi slaščico, je pogled na testno
polo, rešeno z odlično oceno, je pridobitev vozniškega izpita, je to, ko z zadovoljstvom delamo
stvari, ki jih moramo. Ko to zmoremo, postane naše življenje sreča.
Begajoči um nas oddaljuje od samih sebe, saj se neprestano ukvarja s preteklostjo ali prihodnostjo. Življenje in sreča pa sta v sedanjem trenutku. Tako se naša duševnost usmeri in pa tudi
razširi na zavedanje pretoka ljubezni skozi naše telo, skozi našo dušo, skozi naše življenje.
Velik vpliv na srečno in pa seveda tudi lepo življenje je količina ljubezni, ki je v nas. Več ko ljubimo v življenju, lepše nam je življenje. Stvari, ki so bile prej puste, brezbarvne, so nam bile
odveč, sedaj postanejo mavričaste, vesele, mi pa postanemo še bolj kreativni in ustvarjalni.
Seveda pa o količini ljubezni, ki jo imamo, ne moremo neposredno odločati. Menim, daj je pot
ljubezni tudi nekakšna najbolj varna pot, da razširimo svoje duševno in duhovno zavedanje
samega sebe in pa svoje sreče. Pomoč sočloveku z nesebičnim namenom najhitreje odpre
srce. Bodisi tako, da pomagaš stari gospe čez cesto, bodisi tako, da partnerju daješ ljubezen in
posledično za nagrado prejmeš ljubezen. Pa če je to zgolj rahel nasmešek ali zahvala. Nagrada
je pristna. Je ljubezen, ki nas osrečuje in s katero osrečujemo druge. Ko nekaj iskreno damo,
tudi prejmemo, in tako se naše srce širi. Več ljubezni boš razdajal, več je boš imel.
Na internetu sem našla zanimivo misel, ki pravi : Ljubezen in sreča sta dvojčici ali rojeni druga iz
druge (William Hazlitt). Tako je. Ni ljubezni brez sreče. In ni sreče brez ljubezni.
MAJA ULAGA
Malokdo zase pravi, da je popolnoma srečen in da ne bi spremenil
nobene stvari. Vsi, eni bolj, drugi manj, se pritožujemo zaradi različnih stvari. Zagotovo pa na
nas dijake v veliki meri vpliva šola. V njej preživimo veliko časa in prav tako ga veliko porabimo
zanjo. Živčnost, stres, slaba volja so občutja, ki malce nižajo naš prag sreče. Vendar pa v šoli
niso le slabe stvari, tu so tudi uspehi tako na tekmovanjih kot pri pouku, dobra družba v šoli,
pozitivna energija; vse to prinese zadovoljstvo – srečo.
Seveda pa nas na splošno v našem življenju na vsakem koraku spremlja ali pa tudi ne - sreča.
Pregovor pravi: »Vsak je svoje sreče kovač« in s tem se popolnoma strinjam. Vsak zase riše slikanico, kako bo živel, kaj bo počel, kako se bo na stvari odzval … Čeprav nam včasih marsikdo
svojo pot ''v sreči'' tudi prekriža. Da si srečen, ne potrebuješ veliko, ne potrebuješ materialnih
stvari, čeprav mnogi vidijo srečo le v tem. Moje mnenje je, da si srečen takrat, ko imaš ob sebi
ljudi, ki jih imaš rad, se ob njih počutiš zadovoljne. Slabe stvari, ki se ti dogajajo, poskušaš
odpraviti in se postaviti na točko ''srečen sem'' ali pa se morda začneš ukvarjati s stvarmi, ki ti
dajejo zadovoljstvo. Razni hobiji so prave opeke za grajenje sreče. Bodi aktiven/aktivna - za
svojo srečo, zadovoljstvo se je treba tudi potruditi. Menim pa, da se mnogi ne zavedamo, kako
srečni smo lahko že zato, ker ne živimo v revščini, brez hrane, vode, obleke. In kadar zaradi
malenkosti vihamo nosove, pomislimo, da zagotovo nismo mi tisti, ki jim je najhuje.
ESTERA GJURAS
Ljudje vse prepogosto iščemo srečo v materialnih dobrinah, kot so nova oblačila, nov
avto, stanovanje na morju, pri svojih sosedih, nekateri tudi v hazardiranju in alkoholu. Pozabljamo pa, da se snovi, ki
v nas povzročajo občutek zadovoljstva, skrivajo v našem telesu, zato smo mi tisti, ki jih tvorimo in posredujemo.
Igra glavno kemično vlogo pri občutenju Sreče.
Zaradi njega smo bolj sproščEni in se bolje počutimo, prav tako tudi bolje spimo.
Če ga imamo dovolj, nas pReveva zadovoljstvo in dobro razpoloženje.
Čim več ogljikOvih hidratov in čim manj maščob pojemo hkrati, tem več serotonina bo nastalo.
V osrednjem živčevju igra serotonin pomembno vlogo pri uravnavanju razpoloženja, spanja, spolnosti in ape Tita.
Pogosto ga povezujemo z besedo čokOlada.
Izloča ga Nadledvična žleza.
Neposredno vpliva na presnovo sladkorjev In na ta način igra pomembno vlogo pri sladkorni bolezni.
Brez njega ni veselja, evforije in volje do življeNja.
Hormoni so del našega notranjega okolja, prenašalci sporočil med živci in ostalimi celicami. Vplivajo na številne nivoje v našem telesu in prav hormoni so tisti, ki nam lahko ustvarijo blažene občutke, med drugim uravnavajo naša čustva, vedenje, spolnost ali nas vodijo v drugo skrajnost odvisnosti.
Izloča sE v možganih.
Po svojih lastNostih je podoben morfiju.
Izloča se nenehno, močneje v stanju huDih bolečin.
Povečuje vzdržljivOst pri telesnih naporih, slednje pa daje občutek zadovoljstva po telesni aktivnosti.
Nivo hoRmona se poveča pri študentih med izpiti, pri vojakih med vadbo, med smehom.
Z leti zaradi slabše Fizične pripravljenosti upada nivo tega hormona.
Ohranjati moramo dobro kondicIjo in telesno pripravljenost.
Smeh, žgečkanje, telesna vadba in Napori, glasba, seks, ples, uživanje čokolade in pekočih začimb so na vrhu
seznama priporočljivih aktivnosti.
PIA NOVAK
Do sreče nas vodijo različne poti. Vsak izbere svojo pot. Posledica tega so različni cilji.
GEOGRAFSKA EKSKURZIJA S TERENSKIMI VAJAMI
V petek, 3. 10.2014, so se dijaki četrtih letnikov, ki obiskujejo predmet geografija, podali na
strokovno ekskurzijo v Kamniško – Savinjske Alpe. Ekskurzija je potekala dva dni. Opravili pa
so tudi terenske vaje, ki so obvezen del mature na tem področju.
ROGAŠKI TEK
V četrtek, 20.19.2014, so se nekateri dijaki naše šole udeležili Rogaškega teka v Športnem parku v Rogaški Slatini. Dijakom čestitamo za sodelovanje in odlične rezultate.
TEKMOVANJE IZ RAZVEDRILNE MATEMATIKE
Tudi v tem šolskem letu je na naši šoli potekalo tekmovanje iz razvedrilne matematike. Udeležilo se ga je 36 učencev. Vsem iskreno čestitamo, udeležencema, ki se bosta podala na državno tekmovanje, pa želimo veliko uspeha! J
NADOBUDNI ZGODOVINARJI V LJUBLJANI
V petek, 15. 10. 2014, so se učenci, ki obiskujejo izbirni predmet zgodovina, podali v Muzej
novejše zgodovine Slovenije. Delo je poteklo v obliki delavnic. Ogledali so si tudi Prešernov trg,
Cerkev Marijinega oznanjenja in Tromostovje.
5 POHODOV V SEPTEMBRU IN OKTOBRU
V MOJEM POKLICU JE VELIKO TEHNOLOŠKIH POSTOPKOV
V torek, 21. 10. 2014, smo dijaki 3. c spoznali tri tehnološke postopke, ki se uporabljajo pri delu optika.
AVSTRIJSKA KOROŠKA
V soboto, 18. 10. 2014, nas je dijake tretjega letnika in spremljevalke Zdenko Petelinšek, Tanjo Ocvirk in Andrejo
Novak pot vodila v Avstrijo.
PRIJATELJFEST DVEH MEST
NARAVNO JE ZDRAVO
V četrtek, 23. 10. so imeli dijaki 2. c in 4. c NARAVOSLOVNI DAN.
KOMEMORACIJA
Prvi letniki so se v petek, 24. 10., udeležili komemoracije ob dnevu spomina na mrtve. Odpravili
so se na Evropsko ploščad, kjer so prisluhnili in sodelovali na proslavi ob prazniku.
JASMINA KOVAČIČ
Ste že slišali kdaj za t. i. motivacijske plakate oz. vision boards? Ker je tokratna
številka namenjena sreči, vam bom predstavila način, kako stopiti en korak bližje k uresničevanju svojih ciljev in sanj ter se obenem tudi zabavati in uporabiti svojo domišljijo.
Kaj sploh so vision boards?
To so kolaži, sestavljeni iz slik in misli, ki vas spravljajo v dobro voljo in predstavljajo vaše sanje
oz. kaj si želite v svojem življenju. Pomagajo vam tako, da vas vsak dan opominjajo, da se s trudom lahko doseže veliko in da z vztrajnostjo lahko dosežete svoje življenjske cilje.
Vsak ima drugačne želje, zato vam dajem samo osnovno navodilo, kako izdelati svoj motivacijski kolaž. Vse, kar boste potrebovali, je velik plakat, slike in misli po vaši izbiri, ki vam vlivajo
motivacijo in dobro voljo!
VITO PODGORŠEK
Film Mali Budo si že lahko ogledamo v vseh večjih kinodvoranah. Je zelo zanimiv, zabaven film
s Petarjem Strugarjem v naslovni vlogi. Glavni lik je sin podgoriškega kirurga, ki je lokalnemu
mogotcu pri operaciji usmrtil sina edinca. V želji, da bi rešil svojega edinca, ga oče pošlje v Beograd. Očetove prijateljsko-družinske veze bodo glavnega igralca pahnile v niz črno humornih
dogodivščin, ki bodo na duhovit način prikazale prvo srečanje 18-letnika z glavnim mestom
Srbije.
Glavni liki:
Mali Budo (Petar Strugar) je osemnajstletnik iz Podgorice, ki se zaradi napake svoje očeta
kirurga in morebitnega krvnega maščevanja skrije v Beogradu.
Mišo (Sergej Trifunović) je kriminalistični inšpektor Mišo Kujović je prišlek v velikem mestu –
tako kot Budo, vendar se je že precej dobro vklopil oziroma prilagodil. Ima delovno mesto, ki
mu omogoča, da stopa na obeh straneh zakona.
Doktor Primarij Tihomir Stanić je zdravnik ter človek vez in poznanstev.
Zorica (Hristina Popović) je mlada profesorica matematike, Miševa “zvesta prijateljica” in še
več. Ta čutna ženska ga gleda kot boga, vse mu verjame na besedo, slepo izpolnjuje njegove
želje in je del njegove mreže izsiljevanja.
INES VOZLIČ, ALJA POHARC
ŠCRSkop
Jesensko vreme vam bo dalo vetra, zavedali se boste, da brez moke ni kruha in boste morali vložiti
veliko truda, če želite doseči svoje sanje. Neprijetnosti, ki se bodo dogajale v začetku novembra,
odpravite z optimizmom. Samski se posvetite prijateljem, v njihovi družbi se boste sprostili. Vezani pa razmislite, ali je vaša zveza res to, kar potrebujete.
Spanje pri pouku bo povzročilo padanje ocen in nezbranost, vendar se ne sekirajte, po dežju vedno posije sonce. Ta mesec bo na področju romantičnih čustev poln vznemirljivih preobratov. Dobre novice si bodo sledile ena za drugo. Energijo, ki ste jo pridno zbirali med tednom, boste hitro
zapravili med vikendi.
Osemnajstka, ena za drugo. Boste lahko zdržali ta pritisk? Malo boste ljubosumni, vendar vas bo
partner hitro opomnil, da še ni razloga za strah. Ko bo luna prestopila v znamenje fazančkov, se
bo energija spet povrnila in konec meseca boste šli novim podvigom naproti.
Pripravite si čoko-bananin smoothie z muslijem, ki vas bo zaščitil pred prehladom.
Zaradi zapravljanja energije za doseganje dobrih ocen vam bo ob koncu meseca padla odpornost,
zato si pripravite zalogo zeliščnih čajev. Trpela bo tudi vaša denarnica, a ne pozabite, da se bliža
veseli december. S komplimenti pohvalite ljubljeno osebo, zelo bo vesela. Nič na tem svetu ne pride samo od sebe, za vse je potreben trud.
Strogost in nečimrnost vas bosta spremljala ves mesec, ker so počitnice minile prehitro. Vaša volja
bo vplivala na podrejene, vendar boste v času polne lune to odpravili. Uran bo pospešil vaš metabolizem, zato z zdravjem ne bo večjih problemov. V ljubezni pa boste imeli ta mesec srečo, saj bosta z ljubljeno osebo usklajena. Da razbijete stres, si privoščite sivkino kopel.