Trenutna svetovna ekonomija in plemenite kovine Nasveti v članku nimajo garancije. Za vaše investicije avtor nima odgovornosti, investirate na lastno odgovornost, za svoje odločitve ste odgovorni sami. Namen članka je zbrati znanje in napovedi za plemenite kovine (predvsem zlato in srebro), ne pa določiti smer gibanja in prihodnje cene kovin. Pretekli donosi niso zagotovilo za donose v prihodnosti. Lahko bi še vključil kakšno modro pravniško, ampak mislim, da bi moralo zadostovati… Za tiste, ki branja nimate radi, pa je zbranih nekaj povezav do filmčkov, kjer si lahko zadevo ogledate. Na žalost so vsi v angleščini. Ogled filmčkov pa je vsekakor priporočljiv tudi za tiste, ki boste tole zadevo prebrali. Rok Mastnak [email protected] Kakšen je namen tega dela V investiranje v fizično zlato in srebro sem začel pred nekaj leti. Takrat nisem vedel veliko o svetovni ekonomiji in politiki. Od takrat pa dokaj »redno« spremljam dogajanje v svetu in poslušam mnenja različnih ljudi (katerih mnenja so tudi zapisana v tem članku). O finančnem sistemu in svetovni ekonomiji v redni izobrazbi ne izvemo kaj dosti. Namen članka je seznaniti ljudi o ekonomiji in finančnem sistemu ter predstaviti zlato in srebro kot naložbo, ki zna v bližnji prihodnosti predstavljati veliko vrednost oz. ohraniti vrednost premoženja. Opozoriti moram še na to, da je veliko več tistih, ki verjamejo, da sta obe kovini v t.i. mehurčku in bo cena vsak čas počila. Na kateri strani boste, presodite sami, to delo pa vsekakor zagovarja rast cen plemenitih kovin. Zapisane besede v veliki meri niso moje, prihajajo s stani analiz in napovedi drugih avtorjev, s katerimi se strinjam; predvsem Peter Schiff, pa tudi Mike Maloney, JS Kim, Lindsey Williams in še kakšen se najde. Kakšna je usoda dolarja Večina zapisanega v nadaljevanju je iz knjig in video blogov Petra Schiffa, ekonomista in borznega posrednika. Je eden izmed redkih, ki je napovedal zlom nepremičninskega trga v Ameriki, in o tem leta 2006 napisal knjigo Crash proof. Schiff je mnenja, da se kolaps dolarja nezadržno bliža. Kolaps bo posledica trgovinskega primanjkljaja, ki ga imajo ZDA. Blago redno prihaja v ZDA iz Kitajske, toda kaj dobijo v zameno Kitajci? Dolarje. Ampak kje zapraviti te dolarje, če ZDA ne proizvajajo toliko? Kitajci na ta način sploh ne morejo porabiti svojih dolarjev. Večina analitikov jemlje kapitalni presežek kot dobrega, da kaže na ekonomsko moč ZDA, rekoč: naj Kitajci investirajo z dolarji, kjer želijo. In to bodo v zelo kratkem tudi naredili, takoj ko bojo ugotovil, da je Amerika 14 trilijonov v dolgu. Ameriška ekonomija deluje po zgledu Toma Sawyerja – toliko, kot so imeli sosedovi otroci od barvanja ograje, toliko bodo Kitajci imeli od dela za ZDA. Azijci se še ne zavedajo, da dolar ni nič vreden. Velika razlika je tudi, na katerem področju se država zadolžuje. Včasih so si ZDA sposojale denar in zato gradile ceste, železnice… in proizvajale. Danes si denar izposojajo zato, da si s tem financirajo potrošnjo! Zakaj je svetovna velesila v zatonu V nekaj desetletij so ZDA prešle iz največjega posojilodajalca na svetu do največjega posojilojemalca (največjega svetovnega dolžnika), iz družbe, ki je delala, varčevala in izvažala v družbo, kjer glavni sektor predstavljajo finance (ki same po sebi nimajo dodane vrednosti, samo pomagajo uresničevati načrte). Kako je do tega prišlo? Dolar je leta 1944 v Bretton Woodsu pridobil status svetovne rezervne valute. Takrat je bil dolar vezan na zlato in si lahko v bankah dolarje menjal za določeno količino zlata. Kako se je cel svet lahko takrat strinjal, da prevzame dolar kot rezervno valuto? - ZDA so bile industrijski velikan svetovni izvoznik največji kreditodajalec in dolar je bil krit z zlatom DANES ZDA NISO NIČ OD TEGA! Ravno obratno. Prav status rezervne valute pa je Američanom omogočal (in še omogoča) velike trgovinske primanjkljaje. Pogost napačen argument: Kitajska je odvisna od ZDA, saj svojega blaga ne more prodati drugje. Schiff ta argument prikaže v drugačni luči: Kitajci so odvisni od ZDA v tolikšni meri, kot so podložniki dolžni pitati svojega kralja. Po logiki prvega argumenta bi bili podložniki v srednjem veku brez svojega (mnogokrat prezahtevnega) kralja brezposelni, cele dneve bi lenarili in nič naredili, KAR SPLOH NI RES. Kar bi naredili, bi lahko porabili zase, ostalo pa menjali za druge stvari! Druga (njegova bolj znana) primerjava je samotni otok, kjer pristane 5 Kitajcev in 1 Američan, pa si za preživetje razdelijo delo: en lovi ribe, drug srne, en kuri ogenj, en gradi bajto en pa nabira sadje Američan pa ima edino nalogo zvečer pojesti stvari. Moderni ekonomisti bi temu rekli: AMERIČAN JE MOTOR RASTI! Brez Američana ubogi Azijci nebi imeli nič za delati cele dneve, samo lenarili bi! Brez njega ekonomija na otoku sploh obstajala nebi! Resnica pa je ravno obratna. Idiotskega Američana se je potrebno čim prej znebiti, in samo vprašanje časa je, kdaj bodo Kitajci to ugotovili. Še ena znana Schiffova primerjava: na otoku sta dva kmeta, kmet John, ki goji jabolka in kmet Chang, ki ima nasad pomaranč. Ker oba pridelata več kot porabita, stvari menjata. Letos Johnu nasad uniči poplava, pa reče Changu: »Dajva se takole zmenit: ti mi daj polovico jabolk, itak jih vzgojiš preveč, jaz pa ti dam v zameno za vsako jabolko en listek, da veva, koliko sem ti dolžan, pa še nekaj dodatnih listkov zraven (obresti)«. Chang se strinja, pomaranč ima namreč preveč, naslednje leto pa bo dobil nazaj več jabolk, kot bo dal letos pomaranč, tako da bo lahko drugo leto več počival. Naslednje leto pride orkan in John je spet brez pridelka. Zopet opravita isti posel, s tem da John obljubi še več pomaranč. Tretje leto Johnu uniči pridelek požar... To se dogaja nekaj let zapovrstjo, tako da Chang na koncu sploh ne ve, zakaj prejema listke. Nekaj takega predstavlja trenutna svetovna ekonomija. Ko bodo Kitajci ugotovili, v čem je trik, bo igre konec. Kaj bo najverjetnejši rezultat začetne zgodbe: Chang bo kupil Johnovo posest, John bo pa po možnosti pri Changu obiral japke. Zakaj se trenutna recesija napačno rešuje Kritična napaka pri trenutni recesiji je: vsakršen poskus varčevanja bi ZDA prinesel potrebno recesijo, česar pa se politika brani na vse kriplje (ker bi politiki, ki to dopusti, tako izgubil svojo pozicijo). Recesija je namreč zdravilo. Podjetja, ki ne poslujejo trajnostno, bodo propadla. Na družinskem nivoju lahko to prinese kakšno tragedijo (npr. oba člana neke družine, ki vzdržujeta gospodinjstvo, izgubita službo, ker delata za isto podjetje), toda na dolgi rok se stvari popravijo in ljudje začnejo delati stvari, ki dejansko služijo svetu. Trenutna ekonomija v pasti: - povišanje obrestne mere = vodi v recesijo, ker lastniki domov niso možni več odplačevati hipotek - znižanje obrestne mere = hiperinflacija (tudi v evrih že cene pridno rastejo) Temu pomaga še trend zavrnitve dolarja. Zgodilo se bo, da tujci dolarjev sploh ne bodo več sprejeli, nehali bodo pošiljati blago, kontejnerji pa bodo ostali na kitajskem, v Ameriko pa se bo vrnilo za vseh 60 let natiskanih dolarjev. Filmček, kako se ZDA zadolžujejo: http://www.youtube.com/watch?v=d9laKyBZoVU&feature=player_embedded Zgodovina na kratko Pa poglejmo v bančne sisteme skozi zgodovino. Že od začetka človeštva so se kazale prednosti delitve dela. Preden je obstajal denar, so ljudje menjevali stvari med sabo (ribe, kožo, sulice, domače živali ipd.). Ampak pri tem nastane problem: kako veš, koliko rib dobiš za medvedovo kožo? Kako si shraniš ribe, da ne zgnijejo? Podobna vprašanja so vodila do univerzalnih sredstev izmenjav, kot so npr. školjke, biseri, rimska vojska je bila plačana s soljo (sol – lat. salarium – ang. salary – plača). Kmalu je bilo zlato spoznano kot univerzalna valuta: je lahko prenosljivo, ima veliko vrednost, lahko se razdeli na manjše kose, ne zarjavi, na oksidira in glavna prednost: JE REDKO. Zlato je služilo kot denar večji del zgodovine, nekega dne pa je neka brihtna (verjetno bankirska) glavica ugotovila: kaj če bi zlato hranili pri meni v sefu, jaz pa vam dam v zameno enako količino listkov? Kdor pride s tem listkom sem, lahko kadarkoli dvigne v zameno zlato. Ljudem je bil ta sistem všeč, kajti ni bilo več potrebno nositi zraven 10 kilogramov kovine, ko si šel po nakupih, prav tako pa se jih je dalo lažje skriti pred nepridipravi. Kmalu pa je bankir ugotovil, da večji del zlata vedno ostaja v sefu. Zato je začel posojati okrog papirnate listke, ki niso imeli zlata za kritje. Sistem je dobro deloval, bankir pa je na ta račun bogatel. Če je kdo posumil, da bankir goljufa in da nima toliko zlata, mu je bankir preprosto pokazal sef poln zlata. To je prepričalo vse dvomljivce. Na ta način je nastal frakcionarni bančni sistem, kjer banka drži le del denarja na banki, ostalo pa lahko posoja (banke se še vedno bojijo t.i. bank run-ov oz. navalu na banko, kjer veliko ljudi naenkrat zahteva denar). Več o tem v filmčku (je razdeljen na 5 delov): http://www.youtube.com/watch?v=KyDU4X8GSmE http://www.youtube.com/watch?v=sanOXoWl0kc&feature=related http://www.youtube.com/watch?v=kTv1fo6sKmo&feature=related http://www.youtube.com/watch?v=3qicabStQkc&feature=related http://www.youtube.com/watch?v=7kpSbkaD4tM&feature=related Z denarjem se je goljufalo že od nekdaj. V rimskih časih so kovancem pilili robove (če se je kdo spraševal, zakaj so evro kovanci nazobčani – tu je odgovor), v srednjem veku so vladarji menjavali slike na kovancih (nov vladar je razveljavil denar, na katerem je bila narisan prejšnji), sedaj pa se krade preko inflacije. Bančni sistemi so se skozi sodobno zgodovino spreminjali. Tukaj je le zadnjih nekaj sistemov, v ZDA: 1871 – do 1 sv. vojne klasični zlati standard 1. sv. vojna – 2. sv. vojna »gold exchange standard« (ne znam prevesti pojma…) 1944 – 1971 Bretton woods monetarni sistem, kjer pridobi dolar status svetovne rezervne valute Po letu 1971 pa je svet na dolar standardu. Mike Maloney je ugotovil (vsaj nikogar drugega nisem zasledil govoriti o tem) da se Ameriški valutni sistem menja na približno vsakih 40 let (sam sem star 23 let in sem menjal 3 valute – dinarje, tolarje in evre, torej povprečno menjam sistem vsakih 7 let!) Ob spremembi sistemi pa je valuta velikokrat devalvirana ali pod vplivom inflacije – spomnimo se, kaj je bilo, ko je prišel evro, članek spodaj (za spremembo v Slovenščini): http://www.rtvslo.si/gospodarstvo/evro-podrazil-zivljenje-slovencev/99645 Med leti 45 - 60 Amerika uživa status svetovne rezervne valute, dolarji se selijo v tujino in doma ne višajo inflacije. Tuje valute se morajo širiti v skladu z dolarji - tale tema se lahko zelo razširi (ker so ZDA lahko čudovito goljufale), vendar ima avtor pomanjkanje znanja in časa. Leta 1971 Nixon zapre zlato okno, dolar uradno ni več krit z zlatom. Tukaj Američani prvič bankrotirajo. Marsikateri ekonomist se s to trditvijo nebi strinjal. Tako imamo trenutno sistem drsečih valut, kjer se valute lahko vsakodnevno kupijo na borzi, krite pa niso z ničemer! Tako ima vsaka valuto tolikšno vrednost, kot ji ljudje zaupajo. Miti o ekonomiji Zbranih je nekaj znanih in napačnih trditev (vse povzeto iz Peter Schiff, Crash Proof): Recesije ni več, smo v okrevanju. Trenutna ekonomska statistika v Ameriki je le propaganda. Masovni mediji na veliko manipulirajo s podatki. Zgodilo se bo to, da bojo cene hiš padle, medtem ko bo velik dolg ostal. Bernarke (šef FEDa) se na vsak način trudi, da bi cene hiš ohranile trenutno raven. To mu lahko uspe ob izdatnem tiskanju dolarjev, cene hiš bodo res ostale na trenutni ravni, TODA podražile pa se bodo vse ostale stvari, predvsem življenjski stroški, HRANA IN ENERGIJA! Stimuliranje ekonomije z raznimi programi naj bi pomagalo. Ta »stimulus« pa bi se v resnici moral imenovati sedativ, ker škodi ekonomiji. Regulacija malo da, pa veliko vzame – predvsem produktivnost in učinkovitost. Ko so najtežji časi, je prosti trg najbolj potreben. Ste se kdaj vprašali: če vlada res lahko stimulira ekonomijo, zakaj že imamo potem recesije? Trenutna kriza kaže, da kapitalistični sistem propada. Trenutna kriza ni napaka kapitalizma, ampak vladni poskusi mešanja v proste trge! Balonček cen nepremičninskega trga je povsem delo ameriške centralne banke, da bi stimuliral ekonomijo, ki je bila v recesiji že od poka internetnega balončka leta 2001. Trošenje je srce ekonomije. To je osnovna zmota moderne ekonomije. Ekonomija vedno raste zaradi prihrankov in manjše trenutne potrošnje, v ZDA pa ravnajo ravno obratno, nato pa enako svetujejo celemu svetu. Prihranki tvorijo kri ekonomije, brez tega kapitalne formacije niso možne. Višje cene delnic niso prihranki. Poleg tega moraš prihranke dat na plano, ko je zunaj kriza, to pa je zelo težko pri delnicah (in hišah), ker ko pride kriza, potem vsi naenkrat prodajajo, tako da vaši t.i. prihranki nimajo velike vrednosti. Trgovinski primanjkljaj je znak, da Ameriška ekonomija raste hitreje kot druge. Resnica je ta, da znaša primanjkljaj 65 milijard dolarjev mesečno, kar predstavlja velik problem. Če danes zadolžiš, moraš jutri za to plačati... Letna inflacija je zmerna in je pod kontrolo. V izračunu inflacije sploh ni upoštevane hrane in energije. Oba dejavnika sta označena za zelo nihajoča in bi imela slab vpliv na izračun inflacije. Oba dejavnika sta ključna pri izračunu inflacije, pa vseeno nista upoštevana. Zakaj? Zato ker bi pokazala realno višino inflacije, ki bi bila 2x do 4x višja od prikazane. Vlada želi skrivoma imeti višjo inflacijo (saj omogoča večje trošenje, inflacija je davek), uradno pa se mora inflacija prikazati čim nižje! Več o tem v poglavju inflacija. Pomen nafte se manjša, saj smo (ZDA) vedno bolj storitveno usmerjeni. Trditev spet ne drži, kajti blago je vendarle potrebno pripeljati iz kitajske… kakšno gorivo že imajo ladje? Deflacija: Povečanje CPI je znak, da je deflacija uspešno premagana. Tveganje deflacije je v resnici umetno ustvarjeno, da nas odvrne od pravega problema. Velja pač: Ljudje ne bodo trošili, če bodo pričakovali nizke cene. Spet ni res! Cene tehnike (televizija, računalnik) se konstantno zmanjšujejo, pa se kljub temu prodaja za med. Rastoč BDP kaže na zdravo ekonomijo: V izračunu BDP je tako preveč neumnosti, da bi se natančneje merila ekonomska moč. Ko je udaril hurikan Katrina, se je BDP povečal, kljub temu, da je veliko ljudi umrlo, milijoni pa so ostali brez domov. Notri so šteti tudi stroški za borbo proti kriminalu, zdravje (verjetno bo po nesreči nuklearke na japonskem BDP zrasel, ko se bodo ljudje zdravili zaradi sevanja), obramba države, delo v gospodinjstvu pa sploh ni šteto, enako je z prostovoljnim delom. Tudi sposojen denar viša BDP, plačale bodo pa prihodnje generacije. Torej: BDP je neumen in ne pokaže ničesar. Depresijo 1933 je povzročil Hoover, pozdravil pa jo je F.D. Roosevelt z New Dealom. Resnica je, da sta oba posegala v ekonomijo in povzročala škodo. Trenutni kreditni krč je globalen, ker so si sposojal od kitajske denar, ki ga ne morejo vrniti. Oživljanje ZDA dejansko ovira druge ekonomije po svetu, propad ZDA bo drugim dobro del. Hoover začel vojne, večal plačo po nepotrebnem, dvignil davke ko že tako niso ljudje zmogli plačevati. Roosevelt začel obsežno regulirati, ustanovil agencije za pomoč. Depresija se je v resnici končala zato, ker se je vlada že pripravljala na drugo svetovno vojno (proizvodnja). Kakšna takšna rešitev z vojno večjih razsežnosti lahko pride na plano tudi sedaj. Američani že tako lepo skrbijo za to: Irak, Afganistan, napadi z brezpilotnimi letali v Pakistanu, trenutno posredovanje v Libiji… O bogati zgodovini Ameriških vojn pa kdaj drugič… (http://www.youtube.com/watch?v=QxkJ8p1GS3U&feature=feedu) O inflaciji Kaj sploh je inflacija? Večina s pojmom sploh ni dobro seznanjena. Pogosto mišljenje pri tem je: »Ne morem verjeti, kako je sladoled postal drag. Včasih sem za kepico dal 50 SIT, sedaj stane 1,2 evra (torej okrog 270 nekdanjih SIT). Moral bi iti v sladoledarski biznis, on Albanec tam na vogalu je 100% veliko zaslužil«. Žal temu ni tako. Drugi pogost odgovor je, da je inflacijo splošna rast cen. Tu se že približamo problemu. Dejansko inflacija predstavlja vedno večjo količino denarja v obtoku, denar pa v obtok pošiljajo centralne banke. Za boljše razumevanje: denimo, da se na območju Slovenije nahaja 1.000.000 evrov, z denarjem pa je možno kupiti le kruh. Vsakodnevno peki spečejo tudi milijon štruc kruha. Če torej delimo količino denarja s kruhom, dobimo, da kruh stane 1 evro (milijon evrov/ milijon štruc kruha = 1 evro na šturco kruha). Če bi sedaj v državi nastala recesija, da Slovenci nebi jedli več toliko kruha, bi se centralna banka odločila za »finančno injekcijo« 600.000 evrov. Koliko bi kruh stal sedaj? 1,6 milijona evrov / 1 milijon štruc kruha = 1,6 evra za štruco kruha! Kruh bi postal dražji, to pa bo tudi posledica tiskanja velikih količin denarja. Druga primerjava bi bila mogoče dražba, kjer vsak udeleženec prinese sabo 100 evrov. Povprečna cena na dražbi bi zato bila 100 evrov. Če bi vsak na dražbo (ali v pekarno) prinesel 500 evrov, bi se povprečna cena torej znašala 500 evrov. V prihodnosti višje cene ne bodo le odraz inflacije. Tukaj govorimo predvsem o nafti. Nafta bo poleg inflacija rastla še zaradi dveh stvari: dolgo že ni bilo raziskovanja za naftna področja, poleg tega pa bodo azijske valute pokupile veliko več nafte, tako da bo zanjo potrebno odšteti več dolarjev (evrov). Pri izračunu inflacije se pojavlja veliko manipuliranja. Statistika inflacije namreč temelji na izračunu jedrne inflacije, kjer niso upoštevani stroški hrane in energije, kar ne pokaže realne inflacije. Vzemimo za primerjavo slovenskega študenta, ki se uči ob električni luči, poje za kosilo dunajski zrezek in si greje noge ob prižganem radiatorju, medtem ko Afriški študent (npr. dogajanje v Zimbabveju, kjer je hiperinflacija udarila lani) bere knjige ob sveči, strada ob starem kruhu in je pokrit z odejo. Sodeč po vladni statistiki glede inflacije sta oba bila na istem! Potenciali zlata Obstaja možnost, da bo zlato spet denar. Nekaj razlogov, zakaj je zlato (trenutno še) podcenjeno: - Zlato trenutno ni denar. Ob pričakovanju, da se to po 50 letih spet uresniči, bo pridobilo večjo vrednost. Enako je bilo leta 1980. CB je razglasila boj proti inflaciji. Posledica: novih odkritij rudnikov zlata praktično ni bilo, ker se ga ni splačalo iskati in minirati in vse kar odkritje zlata prinese. Tako da sedaj 10 let ni bilo nove ponudbe na trgu. Zlato tako nosi v sebi vrednost raziskovanja, miniranja, predelave v rafinerijah in kovanja. Vlada pa na drugi strani lahko sprinta 1 dolar z istimi stroški kot bankovec za 1000 dolarjev, medtem ko 1000 unč zlata zahteva 1000x več dela (stroškov)! - Experiment v nekritih valutah se počasi bliža koncu, vse več ljudi odkriva in bo odkrivalo pravo vrednost zlata. Če že vlada ne bo želela nazaj zlatega standarda, ga bodo pa ljudje zahtevali sami. To se sedaj dogaja bolj na individualni ravni, počasi pa bodo začeli se vključevati narodi, države. - CB so sedaj postale neto kupci, ne več neto prodajalci. Kakšen vpliv ima to na ceno zlata, lahko pogledate tu – CB net buyers - Wall street bo ponovno odkril zlato kot naložbeno surovino. NAPOVEDI ZA PRIHODNOST Peter Schiff 2007 je balon nepremičnin res počil. Toda napovedan kolaps ni bil ta, glavni udarec Ameriko še čaka, trenutno dogajanje je bila le uvertura. Obveznice so še vedno precenjene, kar bo prineslo še hujše posledice kot padec nepremičnin. Se trudijo na vse pretege oživiti: izredno nizke obrestne mere, TARP denar, kvantitativno sproščanje (QE1, QE2…) itd. Ameriška ekonomija je trenutno kot hišica iz kart: na zunaj z izredno lepo fasado, znotraj na trhlih temeljih. Nekaj dogodkov/scenarijev, ki so možni na poti propada dolarja: - Nepremičninski trg lahko pahne ekonomijo v recesijo: to se je res zgodilo, in naj bi bil po njegovih besedah šele začetek. - Države bežijo iz dolarja: to se trenutno dogaja še pod radarjem masovnih medijev (Iran, Kitajska…) - Potrošniki začnejo varčevati: težka bo, ker se vlada na vse kriplje trudi v smeri trošenja - Širjenje vojne popolnoma uniči vladni proračun (je v teku…) - Derivati počijo, hedge skladi se zrušijo - Ogromni primanjkljaji prestrašijo tuje investitorje (je v teku…) - Inflacija prisili FED dvigniti obrestne mere, kar ekonomijo pahne v hujšo recesijo: Če že bo to FED storil, bo to storil nazadnje, ko drugih možnosti res ne bo več, saj se šefe Feda, Ben Bernanke na vse pretege trudi ne povečati obrestnih mer, kar bo posledično povzročilo hiperinflacijo. Visoke cene nafte, riža, zlata, srebra, koruze, žita, sladkorja pa se že začenjajo kazati v gospodarstvu - Naftni šok lahko škodi ekonomiji (je v teku – nemiri na bližnjem vzhodu lahko to povzročijo kadarkoli) - Insoventnost Freddie & Fannie (največji zavarovalnici v ZDA) povzroči izgubo mednarodnega zaupanja (tukaj se je Schiff zmotil v eni stvari; F&F bi res propadla, toda ameriška vlada se je odločila podržaviti ustanove in tako kriti masovne izgube, ki sta jih velikana pridelala). - Težko je določiti, katera stvar se bo prva zgodila: ja no… v bistvu se dogajajo mnoge od naštetih stvari, Schiff je skoraj vse zadel ali pa vsaj bil blizu, toda vse se dogaja zelo počasi. Kdaj bo veselja v plemenitih kovinah konec? Ko se bo v delnicah zlatih podjetij pojavil balonček. Takrat bo počil tudi celoten trg zlata. Zatona dolarja še zaenkrat ni videti na obzorju, je pa veliko domin in ko pade ena, bo s tem povzročila tudi padec ostalih. Prav tako delnice rudnikov trenutno še počivajo in sploh niso začele rasti. Lindsey Williams Zgodba je takšna: Lindsey Williams je pastor, ki je delal za neko podjetje pri polaganju naftovodov na Aljaski. Kot »božjega poslanca« ga je uprava podjetja povabila na sestanke, da bi kot župnik pomagal pri odnosih z delavci. Tako si je pridobil dobre odnose z, kot sam pravi, »elito«, ki planira prihodnje dogajanje na svetu. Sam osebno ne verjamem, da obstaja kakšna elita, ki »vlada« in kontrolira svet. Če odštejem to, pa je imel g. Williams do sedaj veliko konkretnih in predvsem pravilnih napovedi, zato sem ga tudi vključil. Kaj torej pravi Lindsey? Elita ima plan doseči 150-200 dolarjev za sodček nafte (trenutna cena je malo pod 100 dolarji), do konca leta 2012. Valutni standard sveta naj bi bila nafta. Pa si še podrobneje poglejmo ameriško zgodovino. Okrog leta 1900 so nastali vsi večji ameriški naftarji: Texaco, Shell, Standard Oil. Vedeli so za ogromno količine nafte na bližnjem vzhodu, teritorij pa so si med seboj razdelili. V Ameriki obstajajo največja naftna nahajališča na svetu (Prudhoe bay, Aljaska; Gull island), vendar od tam nafta nikoli ni bila črpana (bo, ko bo doseglo podano ceno). Raje so se dogovorili z Arabci, da črpajo nafto od tam. Dogovor je bil takšen: mi bomo kupili vašo nafo, vi pa investirajte v državne obveznice ZDA. Takrat je bil ameriški dolar še zelo zanesljiv papir. Pogodbo je podpisal Henry Kissinger z OPEC-om leta 1977. S Kissingerjem nista podpisala le 2: Irak, kjer trenutno poteka vojna, in Iran ni podpisal, zato pa jih redno jebejo (npr. da posedujejo nuklearno orožje). Kakšne so bile podrobnosti sporazuma: Ameriška podjetja so zgradila črpališča (Arabci tako niso imeli tehnologije), Arabci so dolg odplačali in redno odkupovali obveznice. Pozornost si zasluži predvsem Kitajska. Kitajska in Rusija sta leto dni nazaj sklenila, da ne bosta več nafte trgovala v dolarjih (prvič v zgodovini se tako nafta ne trguje v dolarjih – več o tem). Za obveznice bodo Arabci dobil ničvredne dolarje, takrat bodo Arabci pretentani z lažnimi obljubami. Dolar bo postal ničvreden čez noč! Amerika bo namreč razglasila bankrot, tako da se bo dolg odpisal, obveznice, ki jih držijo Arabci, pa tudi brez vrednosti. Takrat bodo Arabci res jezni na ZDA! O konfliktu na bližnjem vzhodu: revolucije so bile planirane. Nafta bo odrezana, težave bodo z oskrbo (Gadafi je pred časom zaprl pipico – 1,9 miljona sodčkov dnevno). Kriza se bo širila. Muslimanska bratovščina je sedaj v Egiptu legalna. To naj bi bilo planirano že 2 leti nazaj. Ko Gadafijev režim pade, bo Libija njihova, nato pa še EGIPT, JEMEN, JORDANIJA, SIRIJA, PAKISTAN. Savdska Arabija bo padla zadnja, kajti od tam dobi Amerika največ nafte. Vpeljano bo šeriatsko pravo, ženskam se bo godilo še slabše kot sedaj. Kriza je trenutno zasenčila probleme, s katerimi se srečuje evro območje. Čisto nič ni o tem govora. Kolaps evra bo, evro bo padel skupaj z dolarjem, po besedah g. Williamsa 3 tedne pred dolarjem. Grčija naj bi bankrotirala prva, sledile pa bodo druge države evro območja (Irska, Portugalska, Italija in Španija). Zlato bo doseglo ceno 3000 dolarjev, srebro med 75 in 100 dolarji. Poleti bo cena nafte (in s tem tudi zlata) ostala na trenutnih nivojih. Med septembrom in decembrom bo cena zlata zrasla med 20 do 25 %, pojavil se bo splošen dvig cen (torej inflacija). Svetovno banko bo prevzela Hillary Clinton. IMF bo naprošen za novo svetovno valuto, ki bo najverjetneje krita z zlatom. Lindsey pogosto reče: IF ITS WRITTEN ON A PIECE OF PAPER, IT IS WORTH THE PAPER THAT IS PRINTED ON. Zagovarja, da se je treba papirjev vseh vrst znebiti. Amerika bo BANKROTIALA na svojem dolgu. FED bo razglasil bankrot. Važno je, da se pred tem znebijo vseh voditeljev na bližnjem vzhodu, do takrat pa bodo tudi pripravljena naftna črpališča v Ameriki. Kako vedeti, kdaj bo konec? Ko začne FED kupovati svoje papirje, svoj dolg – TO PA SO ŽE ZAČELI DELATI (Mike Maloney: Debt Saps Treasuries of investor appeal) Insiderji (trgovci na borzi ki imajo informacije o določenih stvareh, navadno veze s politiki): v septembru so insiderji predstavljali 400:1 (torej 400 poslov insiderjev in 1 realen nakup delnic in papirjev) ,oktober 600:1, november 8200:1! Vsi se selijo iz delnic – januarja prodaja delnic za 106 milijonov, nihče izmed insiderjev pa ni nič kupoval! PREDVIDEVAM, da to sovpada z nakupi srebra in zlata, kajti v prvih 12 dneh januarja so nakupi presegali polovico nakupov iz leta 2010! Več o tem: http://www.zerohedge.com/article/us-mint-reportsunprecedented-buying-spree-physical-silver O zlatu in srebro bolj podrobno Iz članka http://news.silverseek.com/GoldIsMoney/1306433428.php si lahko preberete o pomanjkanju srebra na trgu. Na to opozarja že več ljudi, kajti zaloge srebra, ki je namenjeno investiranju, prav tako pa tudi cena, v čemer ni logike. Poletje je dober čas za nakup. V zadnjih 9 letih je po poletnih mesecih zlato pridobilo povprečno 11,5%. Več v članku: http://goldsilver.com/news/seasonal-gold-price-trends-favorsummer-purchases/?utm_medium=email&utm_campaign=6+-+28+-+2011+-+GS++Weekly+Newsletter&utm_content=6+-+28+-+2011+-+GS++Weekly+Newsletter+CID_31273de32a4e0f9d1f86e0101b4dbe15&utm_source=Webmail+M arketing&utm_term=Click+here+to+learn+more Za tiste, ki ste mnenja, da je propad dolarja malo verjetna možnost, priporočam knjigo Black Swan, avtor Nassim Taleb. V njej opozarja, da ekonomisti velikokrat precenjujejo redke dogodke in pozabljajo, kako velik vpliv imajo ti dogodki na celotno ekonomijo. Nekaj izrekov iz knjige je zbranih tu: http://www.fooledbyrandomness.com/imbeciles.htm Srebro je zelo volatilno (cena zelo niha, padci so veliki), kar odvrne veliko ljudi. Doživeli smo že kar velike padce (cene v dolarjih): 8,5 15 21 4 9 9 50% 32% 60% Kako skušajo z volatilnostjo pregnati ljudi iz trga srebra, piše JS Kim: http://www.theundergroundinvestor.com/2011/07/the-surprising-truth-about-the-volatility-ofgold-silver-mining-stocks/ Proti manipuliranju s ceno zlata in srebra se že več kot 10 let bori GATA (njihova stran: www.gata.org). Dnevno objavljajo razne novice o zlatu, dogajanju na trgu itd. in so skozi leta postali glavni borci proti manipulaciji, ki poteka že več kot 30 let. Na kratko si o umetni ceni zlata lahko preberete tu: http://resourceclips.com/2011/06/27/bill-murphy-on-goldsuppression/ še več o tem in nekoliko bolj tehnično podkovano pa si lahko preberete tu: http://www.zerohedge.com/article/guest-post-gold-market-not-%E2%80%9Cfixed %E2%80%9D-it%E2%80%99s-rigged Članek (Chris Martenson) http://www.chrismartenson.com/blog/screaming-fundamentalsowning-gold-and-silver/59850 govori o vseh dejstvih, zakaj se splača vlagati v srebro, pa jih poglejmo bolj podrobno (en redkih člankov, ki sem ga prevedel in ne samo prilepil povezave, zato se splača prebrati): V zlato in srebro se splača vlagati naslednjih 10 ali 20 let. 4 glavni razlogi, zakaj imeti zlato in srebro: 1. Kot zavarovanje proti monetarnim igram: ustvarjanje denarja iz nič, kar se dela že desetletja. Obrestna mera je negativna (torej inflacija je večja kot donos). Zgodovinsko gledano so obdobja negativnih obrestnih mer vedno pozitivna za surovine, sploh plemenite kovine. 2. Kot zavarovanje proti fiskalnim igram: FED (Ameriška centralna banka) ima vedno večji vpliv na trge, vedno večjo vlogo. O tem je razglabljal tudi Jim Rickards (http://kingworldnews.com/kingworldnews/KWN_DailyWeb/Entries/2011/3/11_Jim_ Rickards_-_QE_is_dead,_long_live_QE!.html) in pravi, da ima FED sedaj v poslovnih knjigah toliko virov, da lahko samo z obrestmi na glavnico izvajajo metanje denarja v obtok. 3. Zavarovanje proti možnosti poloma bančnega/finančnega sistema: ne držite v rokah samo papirnatega denarja, s kovinama izstopite iz bančnega sistema. 4. Za primer, če bo zlato spet krilo denar: možnosti tega so zelo majhne, je pa nagrada zelo velika. Uradno centralne banke po svetu držijo 987 milijonov unč, količina denarja pa je približno 60 trilijonov. Torej, če se številke delijo, pridemo do cene 60.000 dolarjev na unčo. Tudi, če bi bilo kritje zlata le 10%, pridemo do številke 6000$. Naprej Chris razlaga, kakšna je razlika med srebrom in zlatom. Zlato ima značilnosti denarja in je bilo uporabljano v zgodovini kot denar. Srebro je industrijska kovina z nenadomestljivimi značilnosti (najboljši prevodnik elektrike in toplote, odbojna površina, antibakterijski obliži, uporaba v veliko različnih proizvodih – elektronika, sončne celice…). Zaloge srebra so na zgodovinsko nizkih vrednostih. Ko se je uporabljalo kot denar, so zaloge rasle, raba v industriji pa je trend obrnila. Uporaba srebra: http://www.lenntech.com/periodic/elements/ag.htm Če se predvideva, da bo cena nafte čez 10 let 2x do 8x višja kot sedaj, koliko rudnikov se bo zaprlo do takrat? Veliko rudnikov trenutno koplje v večjih globinah kot kadarkoli prej, kar lahko vodi tudi do raznih nesreč (kot je bila npr. razlitje nafte v mehiškem zalivu lani). Zaloge obeh kovin padajo, kar je posledica nizkih cen. Če je cena nizka, ni raziskovanja in ni novih rudnikov. Predvideva se 3,5% rast naslednjih 5 let. Povprečno je potrebno 1400$, da se pridela unča zlata v obstoječih rudnikih. Novi rudniki povzdignejo stroške na 2000$. Centralne banke postajajo kupci in ne več prodajalci zlata (več o tem dejavniku filmček: Mike Maloney: Gold & Silver game changer). Kakšne pa so zaloge srebra? Poraba raste strmo, skoraj 13% letno, sploh v industriji, pridružuje pa se tudi investitorsko povpraševanje. Letna poraba je 870 milijonov unč, proizvodnja pa 735 milijonov unč (v letu 2010). ERIC SPROTT ima enega izmed največjih skladov, ki investira v srebro in zlato. Tukaj je članek, kjer izpostavlja padajoče zaloge srebra in hkratno padajočo ceno in svari proti prodaji srebra: http://www.gata.org/files/Sprott-CaveatVenditor-06-2011.pdf Kako opraviti nakup kovin? Ne kupujte kovin preko slovenskih ponudnikov plemenitih kovin, kot sta podjetji Elementum in Moro. Če opravite nakup preko teh podjetij, morate plačati 30% davek. Tako boste za unčo (1 unča = 31,1035 grama, kovanec) srebra plačali 47€, nazaj bi pa odkupili za 23€. Kovanec boste več kot 2x preplačali! Nekoliko bolj ugodna cena je za zlatnike. Vseeno se splača preveriti druge ponudnike (npr. na www.bolha.com, www.kovanci.si in meni najljubši www.kovine.si) Ne kupujte raznoraznih numizmatičnih kovancev. Sam zagovarjam težo kovin, ki jo kupite, ne pa to, kaj je na kovancu narisano! Numizmatika je polje zase, in ko boste kovanec prodajali, boste potrebovali nekoga, ki redke kovance zbira. Problem je, da je cena numizmatičnih kovancev giblje 2x do 5x nad trenutno borzno ceno srebra. Kakšen finančni nasvet je dober? Finančni svetovalci pogosto svetujejo zastonj, vendar ravno tu leži problem. Njihov nasvet namreč ni zastonj, od prodanih produktov dobijo provizijo. Na ta način vam bo svetovalec skušal prodati čim več stvari: od raznih zavarovanj, skladov kovin itd. Še huje je, če bo svetovalec plačan od donosa vaše investicije; na ta način vam bo svetovalec izbral najbolj tvegane investicije, saj so navadno te najbolj donosne (donos je v finančnem svetu navadno sorazmeren tveganju. Po mojem mnenju pa največ tvegate, če vlagate v nekaj, česar ne razumete). Če torej investicija propade, izgubite vi, če veliko dobite, dobi velik delež tudi svetovalec. Najbolj objektivno svetovanje je, če je svetovalec plačan na uro. Ne glede na to, kaj vam svetuje, donos obdržite vi, če bo pa nasvet dober, se boste verjetno k njemu vrnili in ga priporočili drugim. Sam se s finančnim svetovanjem ne ukvarjam. Prav tako nimam v tem poslu družinskih članov ali prijateljev. Bo pa v nadaljevanju zapisano, kje in kako opraviti nakup kovin, kje ležijo pasti in na kaj morate biti pozorni. O čem bi še lahko pisal… Trenutna kriza bo hujša kot je bila gospodarska kriza leta 1929. Takrat je počil delniški trg v Ameriki. Delniški trg (delnice internetnih podjetij, dot.com bubble) je počil leta 2000. Po tem datumu so začeli ljudje intenzivno vlagati v nepremičnine (seveda nismo tako neumni, da spet vlagali v delnice, če pa je pravkar počil mehurček, gremo raje v nepremične, ki so že 50 let najvarnejša naložba!). V primerjavi z letom 1929 je sedaj vključena veliko več ljudi, zajet je širši krog ljudi kot takrat. Poleg tega sedaj Ameriška industrija temelji predvsem na financah! Ljudje bodo spoznali, da finance same po sebi ne prinašajo stvari, le pomagajo uresničevati načrte gospodarstva. V Ameriki pa druge industrije ni razvite, komu bodo potem finance lahko pomagale? Nikomur. Ko bo počasi situacija v Ameriki vedno hujša, bo tudi ostali svet spoznal, da dolar ni vreden toliko, kot je bilo pričakovano. Ampak do takrat bi Amerika morala že davno bankrotirati… Opazil sem, kako so ZDA skozi svojo zgodovino redno nekoga izkoriščala: - Ko so Američani osvajali divji zahod, so zemljo odvzeli Indijancem. Takrat je potekala svetovna vojna, čeprav ni znana pod tem imenom. Prihodu Kolubma v Ameriko je namreč sledila vse Evropa, umrlo pa je okrog 60 milijonov Indijancev. - Kasneje je potekalo izkoriščanje sužnjev na plantažah bombaža v Ameriki - Prikrito izkoriščanje celotnega sveto preko svetovne rezervne valute zadnjih 50 let - Redne vojaške operacije po bližnjem v zadnjem desetletju (naftna nahajališča) ZDA se trenutno na veliko igrajo s svojim finančnim sistemom. Denarja v obtoku je več kot prejšnjih 200 let skupaj. Igranje s tem lahko privede do nezaupanja v finančni sistem. V zgodovini je bilo že več obdobij, ko so se države igrale s svojo valuto, to pa je vodilo do revolucij in posledično vojn: - John Law 1715 v Franciji je en izmed prvih poskusov igranja z denarjem. John Law je delal za kralja, dal zapleniti zlato in tiskal denar kot nor. Problemi z denarjem so prispevali k francoski revoluciji 1789, pa tudi k prevzemu oblasti Napoleonu (1800). Več v spodnjih dveh filmčkih. http://www.youtube.com/watch?v=7zvNV-vkEzc&feature=related http://www.youtube.com/watch?v=U4aRuiO1OuQ&feature=player_embedded - Naložitev reparacij po prvi svetovni vojni Nemčiji - vzpon Hitlerja http://smarttaxes.org/2009/05/20/lessons-from-hitler-re-hyperinflation/ Graf: povprečno trajanje brezposelnosti (v tednih). Siva območja so območja recesije. Še sreča, da je trenutne recesije konec… (http://www.businessinsider.com/the-average-durationof-unemployment-2011-6) Trenutni pokojninski sistem je ena velika ponzijeva shema (oz. ponzijeva piramida). Vlada je nekoč začela (v Bismarckovi Nemčiji) varčevati v imenu ljudi, prevzela je odgovornost za njihove pokojnine (delavski razred si naj nebi bil sam zmožen privarčevati ustrezno pokojnino). Glavni problem (poleg odvzete odgovornosti) predstavlja dejstvo, da se prihranki ljudi dejansko ne vlagajo in plemenitijo. Porabljeni so v imenu socialne varnosti in drugih državnih izdatkov. Stare vlagatelje torej država izplačuje z novimi vložki, kar predstavlja srce piramidne sheme! Vsaka vlada sprejme novo pokojninsko reformo, pod tem pojmom pa razumejo samo podaljševanje delovne dobe in manjše pokojnine. Zato sam sploh ne želim vstopiti na trg dela, raje bom poskušal čim dlje obdržati status študenta, dokler bo to možno in upal, da piramidna shema do takrat propade (čeprav je to malo verjetno). Kaj je o zlatu zapisanega v »duhovnih« knjigah Pred kratkim sem preletel knjigo Svetlobe duš (avtor Pavel Matej Rak). V knjigi opisuje svoje »igranje« in interakcijo z energijami, usmerjanjem svetlobe, opazovanjem svetlobnih in temotnih bitij, meditacijo ipd. Delček knjige pa opisuje tudi zlato (str 149-155), povzetek: »Premalo cenimo poslanstvo te kovine. Surovo zlato v globinah zemlje je neomadeževano. Duhovnemu očesu se kaže kot svetloba, kot lesket sonca. Zlato v zemlji je v stalnem stiku z našim soncem. Na duhovni ravni oba nihata z enako valovno dolžino. Kovina prinaša na planet večna spoznanja ozunja, jih seva na človeštvo in ga ozavešča o najplemenitejših vrednotah. Mojzes je prinesel človeštvu božje zapovedi, nekakšno tako nalogo pa prinaša na zemljo tudi zemeljsko zlato. Dokler je zlato rudnina v zemlji, je ezoterično gledano povsem čisto, njegova svetloba pa ugasne, ko postane tržno telo. Ob stiku z nihaji ljudi razvije svojo moč. … s prijateljem sva brala zlato in z meditacijo odstranila nihajno navlako, da bi pridobilo svojo prvotno svetlobno nalogo in začelo uravnavati popačene vibracije planeta. Zlato sva nesla na banko in položila v sef. S tretjim vidom sem čez nekaj dni, ko sem se približal sefu, zaznal, da zlato živi. Rezultat nisva opazila samo v kleti bančne ustanove, ampak v medijih. Pojavljale so se novice, da je svetovni finančni sistem v krizi. Nisva si pa domišljala, da sva kupčku zlata omogo ila poseči v svetovne finančne tokove.« Filmčki za ogled Ogled obvezen: 1. Predstavitvi g. Jamesa Turka, govori o tem, zakaj zlato ni investicija AMPAK DENAR! http://www.youtube.com/watch?v=DxMdZ0d0qew&feature=feedu http://www.youtube.com/watch?v=5xrvTviytOY&feature=feedu 2. Predstavitev Mike Maloney, kako nastane denar! V drugem filmčku predstavljeno dejstvo, ki si po mojem mnenju zasluži nobelovo nagrado: VSE SVETOVNE EKONOMIJE SO POVEZANE. Kamor gredo ZDA, gre torej cel svet. Monetarni sistem sveta pa se menja vsakih 40 let. http://www.youtube.com/watch?v=uzef43gdupk http://www.youtube.com/watch?v=0Wrrzsrb-wg&feature=related 3. Zopet Mike Maloney, na podoben način razlaga kot pri zgornjih dveh filmčkih http://www.youtube.com/watch?v=419aPXb7Uhg Ogled priporočljiv: 1. Celoten film (Mike Maloney), 80 minut razlage o zlatu in srebru. http://www.youtube.com/watch?v=E5VNAEmmBQM 2. Max Keiser govori o finančnem terorizmu in predlaga sekanje glav bankirjem kot v francoski revoluciji. Malce radikalno, pa vseeno… Max je en izmed glavnih glasnikov proti finančnemu terorizmu, je bivši trader in ima s izkušnje s trgovanjem z vrednostnimi papirji. Sicer pa njegova ideja o sekanju glav temelji na temu, da je po vsakem igranju držav z denarjem prišlo do revolucij. http://www.youtube.com/watch?feature=player_embedded&v=YUkNnQE-9B4 3. Mike Maloney: kdaj prodati zlato in srebro in kakšna bo cena http://www.youtube.com/watch?v=UE7QcVN5tC8&feature=related 4. JS Kim Why the dollar will collapse http://www.youtube.com/watch?v=cjlC-cuNyS0&feature=related Tale filmček je v bistvu dodatek zgornjemu http://www.youtube.com/watch?v=0xCPzM8NX6c&feature=related
© Copyright 2024