Večstopenjska šola Opčine Vzgojno izobraževalna ponudba Šolsko leto 2012/2013 Gradivo so izbrali in uredili: dr. Marina Castellani (ravnatelj) Ester Derganc, prof. Majda Kodrič in Annamaria Antonič (koordinatorke) Naslovna stran in ilustracije: Rožica Nadlišek Pregledala: prof. Majda Kodrič Zbiranje materiala in računalniška obdelava: Annamaria Antonič Tisk: Večstopenjska šola Opčine, januar 2013 UVOD V NOVO ŠOLSKO LETO V letošnjem šolskem letu je prišlo do bistvenih reorganizacijskih sprememb. Pod okriljem našega ravnateljstva sta se nam pridružili še dve nižji srednji šoli (nižja srednja šola Srečka Kosovela na Opčinah ter nižja srednja šola Frana Levstika na Proseku). Tako smo se v letošnjem poletnem obdobju poslovili od večletnega naziva Didaktično ravnateljstvo Opčine in postali Večstopenjska šola Opčine. Območje, na katerem delujejo vsi vrtci, osnovne šole in nižji srednji šoli, je precej široko, saj zaobjema šolski okoliš vse od Križa do Bazovice. Šolske ustanove se nahajajo v dveh občinah. Občini Repentabor pripadata en otroški vrtec in ena osnovna šola, občini Trst pa pripada ostalih pet vrtcev in osnovnih šol ter obe zgoraj omenjeni nižji srednji šoli. Cilj združevanja treh različnih stopenj (vrtca, osnovne šole in nižje srednje šole) je začrtati s skupnimi močmi vzgojno in učno pot, ki se za otroka začenja v vrtcu in se v teku šolskih let nadaljuje vse do zaključka nižje srednje šole. V ta namen celotni učni kader skupno načrtuje in spremlja vzgojno- učni proces vseh, ki obiskujejo naše šole. Vzgojno- didaktično delo temelji na sodelovanju in nadgradnji dela vsake posamezne stopnje. Želimo si, da bi bilo naše vzgojno-didaktično delo čim bolj homogeno in da bi v dolgoročnem vzgojnem procesu vsi naši učenci dosegli enake zastavljene cilje ter skupno iskali, odkrivali ter raziskovali vedno nove oziroma inovativne učne poti. V ta namen smo se v mesecu septembru odločili, da se bomo ravno v tem prehodnem in reorganizacijskem šolskem letu veliko posvetili reorganizaciji in izvedbi novega timskega dela, v katerem so že od samega začetka soudeleženi predstavniki vseh treh stopenj šolanja. Najprej smo se zavzeli za nekatere skupne projekte, kot so gledališka vzgoja, Bralna značka, jezikovne delavnice in športno– rekreacijska vzgoja, ki bodo letos življenjsko in didaktično obogatili delo naših učencev v okviru večstopenjskega projekta "Živimo zdravo, varno in uzaveščeno v duhu naše zgodovine". Glavni cilji tega projekta so spodbujanje dobrih medsebojnih odnosov, vzgoja za humanost in pravičnost, spoštovanje dogovorjenih pravil, skrb za zdravje, sodelovanje in medsebojna pomoč ob sprejemanju razlik, razvijanje strpnosti ob sprejemanju drugačnosti, spoznavanje lastnega jezika, zgodovine in bogastva naše jezikovnokulturne dediščine. V naših šolah in v vrtcih želimo ustvarjati pozitivno okolje,v katerem naj se otroci in učenci počutijo varno. Obenem naj razvijajo občutek pripadnosti in odgovornosti, ki naj ga izkazujejo s primernim vedenjem, poštenostjo in spoštovanjem do sebe in drugih. Pri svojem vsakodnevnem delu pa naj gojijo vztrajnost v pridobivanju znanja, veščin in spretnosti. Pri uresničevanju tega skupnega dela sodelujejo posamezne šole tako na vertikalni kot na horizontalni ravni ter v povezavi z družinami, z okoljem in z vsemi športno-kulturnimi ustanovami, ki delujejo na našem teritoriju. Na poti do znanja SPLOŠNI CILJI OTROŠKIH VRTCEV Vrtec je vzgojno-izobraževalna ustanova, ki je del vsedržavnega vzgojnoizobraževalnega šolskega sistema. Vsi vrtci naše Večstopenjske šole Opčine so državni in sprejemajo otroke od tretjega do šestega leta starosti. Vseh šest naših vrtcev deluje od ponedeljka do petka, osem ur dnevno, kar pomeni, da prebijejo predšolski otroci v vrtcu večji del celotnega dne. Vrtec naj torej predstavlja, tako za otroke kot za njihove starše, varno in prijetno okolje, v katerem se lahko otroci sproščeno igrajo, se učijo preko igre, pridobivajo znanja in spretnosti z več različnih področij ter postopoma pridobivajo samostojnost. Vrtec naj vsestransko spodbuja in omogoča otrokov psiho-fizični razvoj ter omogoča odraščanje v igrivem in sproščenem okolju. Vzgojiteljice v vrtcu spremljajo in spodbujajo otrokov vsestranski razvojni proces v skladu z vsedržavnimi kurikularnimi smernicami za otroške vrtce. V vrtcih redno izvajajo najrazličnejše vzgojno-didaktične dejavnosti z ustreznimi metodološkimi pristopi in različnimi oblikami dela, ki upoštevajo razvojno stopnjo treh različnih starostnih skupin. Kurikularna prenova iz leta 2012 opredeljuje načrtovanje in izvajanje vzgojnodidaktičnih dejavnosti na podlagi smernic za otroške vrtce, ki predvidevajo letno načrtovanje z obveznim vključevanjem dejavnosti v okviru vseh navedenih vzgojnoizkustvenih področij, in sicer: - lastni jaz in drugi; - telo in gibanje; - slike, zvoki in barve; - govor in beseda; - poznavanje sveta. Vsa vzgojno-izkustvena področja temeljijo na načelih celotnega vzgojnoizobraževalnega procesa, upoštevajoč starostno in razvojno stopnjo otrok, ter stremijo k dolgoročni uresničitvi zastavljenih vzgojno-didaktičnih ciljev. Vzgojno-izkustvena področja predstavljajo torej neke vrste vodilo, ki ga vzgojiteljice pretvorijo v vsebinske vzgojno-didaktične dejavnosti. Vzgojno-izkustvena področja se pri načrtovanju in izvajanju dejavnosti med seboj tesno povezujejo in prepletajo prav zato, da pri otrocih lahko spodbujamo in obenem omogočamo celosten razvoj. Otroci naj v predšolskem obdobju čim bolje razvijejo vse kognitivne in čustvene potenciale, predvsem tiste, ki vodijo vsakega posameznika k pridobitvi avtonomije ter omogočajo in spodbujajo vedoželjnost in nadgradnjo znanja v luči kontinuitete z nadaljnjimi šoloobveznimi stopnjami. SPLOŠNI CILJI OSNOVNIH ŠOL Začrtana vzgojno – didaktična pot otroka se iz vrtca nadaljuje z vstopom v prvi razred osnovne šole. Osnovna šola je obvezna brezplačna vzgojno-izobraževalna ustanova, ki spremlja učence od šestega do desetega leta starosti. Našo Večstopenjsko šolo sestavlja šest osnovnih šol, od katerih pet deluje s podaljšanim neobveznim popoldanskim bivanjem, ena pa s celodnevnim poukom (osnovna šola P.Tomažiča). V vseh teh ustanovah stremita učno in neučno osebje k vsestranskemu razvoju učencev, saj je bistveni cilj naših šol nuditi otrokom osnovno temeljno znanje in jih ob tem dobro pripraviti za nadaljnje obvezno šolanje in za življenje. Učenci se v šolah naučijo raziskovati in spoznavati naravne, družbene in življenjske zakone, razvijajo govorno in srčno kulturo, estetski čut, potrebo po stalnem učenju in izpopolnjevanju. Spodbujamo jih k razvijanju novih interesov, sposobnosti, spretnosti in k oblikovanju novih navad. Obenem posvečamo učitelji veliko pozornost vzgoji k strpnosti, demokratičnemu življenju in razvijanju čuta za medsebojno sodelovanje in spoštovanje. Vzgojno – izobraževalni načrt osnovne šole temelji na izhodiščih in ciljih novih državnih kurikularnih smernic za osnovne šole, ki stremijo k vsestranskemu razvoju lastne identitete vsakega posameznika v skladu z medsebojnim spoštovanjem ter k spodbujanju občutka solidarnosti, sprejemanja drugačnosti in odgovornosti za svoje bližnje. Zato se bodo naše šole v letošnjem šolskem letu še posebno posvečale uzaveščanju in spoštovanju pravil ter doživljanju pozitivnih vrednot, ki urejajo družbeno življenje in vodijo k spoznavanju socialnih veščin. Učence bomo preko vsestranskih interdisciplinarnih povezav spodbujali k razvijanju kritičnega in analitičnega mišljenja, k spoznavanju novih učnih metod in strategij, h gojenju kreativnosti ter k bralni pismenosti in kulturi. Človek je del družbenega okolja, v katerem raste, živi in deluje, zato je bistvene važnosti, da se pri vsestranskem učenčevem razvoju šola povezuje s starši in okoljem. Starši so aktivno vključeni v življenje in delo vseh šol na več načinov, in sicer z delavnicami, prostovoljnim delom, predavanji, srečanji, pripravami gledaliških iger in božičnih sejmov. Okolje pa nam preko društev in raznoraznih ustanov nudi veliko zanimivih dejavnosti, pobud in skupnih projektov. Tako s skupnimi močmi vsak dan prispevamo k obogatitvi vzgojno - izobraževalne ponudbe naše Večstopenjske šole, predvsem pa nudimo učencem uzaveščeno doraščanje v duhu in poznavanju lastne zgodovine in kulturne dediščine. SPLOŠNI CILJI NIŽJIH SREDNJIH ŠOL Po osnovni šoli sprejema srednja šola 1. stopnje učence na prehodu iz otroštva v obdobje pubertete in v duhu kontinuitete nadaljuje s prejšnjo vzgojno usmeritvijo. Pri nadaljnjem spremljanju učencev po njihovi vzgojni poti razvija metodologijo in didaktiko, ki ustrezata tej šolski stopnji, z namenom, da si učenci zgradijo osnove za nadaljnje šolanje v naslednjem vzgojno-izobraževalnem ciklusu. Da zagotovi učencem neprekinjeno vzgojno pot, sodeluje nižja srednja šola v okviru kontinuitete v raznih oblikah z ostalimi stopnjami Večstopenjske šole Opčine. Goji pa tudi stike s srednjimi šolami 2. stopnje, posebej pri usmerjanju učencev v nadaljnje šolanje. Naloga srednje šole je prispevati k oblikovanju uzaveščenega človeka in državljana, ki bo imel spoštljiv odnos do sebe, bližnjega in okolja. Pomagati mu mora, da izgradi svojo osebnost in avtonomijo ter da se razvije v človeka, ki bo pripravljen sprejemati drugačnega in spoštovati sožitje raznih narodnosti, obenem pa bo zmožen opravljati osebne izbire. Učenčeva osebnost naj se v šoli izgrajuje po načelu »dobrega počutja« v šolski in družbeni skupnosti in na podlagi vraščenosti v lastno narodnostno družbeno in kulturno okolje. Glavni vzgojni smoter državne srednje šole 1. stopnje s slovenskim učnim jezikom je razvijanje kulturne in jezikovne identitete vsakega učenca v duhu tako državljanske pripadnosti kot lastne narodne pripadnosti kot osnove za demokratično rast in enakopravno sožitje z drugimi narodi. Vsestranska vzgojno-izobraževalna naloga srednje šole 1. stopnje pa je nuditi vsakemu mladostniku podlago, da se pozitivno sooča s problemi vsakdanjega življenja in se odgovorno vključuje v družinsko, družbeno in državno stvarnost. V ta namen naj bi se ob koncu triletnega šolanja na srednji šoli 1. stopnje predmetno in medpredmetno znanje ter operativne spretnosti, ki jih je učenec pridobil v šoli ter v svojem širšem družbenem okolju, razvili v vsestranske osebne kompetence. Da bi omogočila vsem učencem čim boljše pogoje za dosego teh ciljev, si šola, tudi v skladu z vsedržavnimi kurikularnimi smernicami, prizadeva za nadgrajevanje njihovega izobraževanja izhajajoč iz njihovih izkustev in predznanja ter za premoščanje razlik med njimi s specifičnimi posegi za spodbujanje enakopravnega napredovanja učencev, z uvajanjem sodelovalnega učenja, s spodbujanjem raziskovalnega pristopa pri odkrivanju kompleksnih povezav v učni snovi, z izvajanjem (v okviru razpoložljivosti primernega okolja in pripomočkov) laboratorijske oblike dela ter sploh z navajanjem učencev k pridobivanju lastnih načinov učinkovitega učenja in s tem aktivnega usvajanja znanja. Ob tem pa navaja šola učence predvsem k vse globljemu samospoznavanju, k odgovornemu sprejemanju odločitev tako v sedanjosti kot tudi za prihodnost ter k samostojnemu utrjevanju in dopolnjevanju svojega znanja. V njih spodbuja zanimanje za nadaljnje samoizobraževanje, za lastno osebnostno rast in sploh za vsestranski aktivni doprinos k napredovanju lastnega družbenega in kulturnega okolja. Predstavitev ravnateljstva VEČSTOPENJSKA ŠOLA OPČINE Nanoški trg 2 – 34151 Opčine - Trst Tel.: 040/211119 Fax.: 040/2155245 E-mail: [email protected] - [email protected] Ravnateljica: dr. Marina Castellani Urnik ravnateljstva za stranke: Po predhodnem telefonskem dogovoru Ravnateljev namestnik: David Pupulin Ravnateljev sodelavec: Erika Cossutta Vodja uprave: Pomožne tajnice: Tamara Dobrigna Loredana Frandoli Tanja Vecchiet Sonja Legiša Pierina Tretjak Urnik tajništva za stranke: Od ponedeljka do petka od 8.00 do 10.00 ter od 12.00 do 14.00 Šolski okoliš Območju, od koder prihajajo učenci v šolo, pravimo šolski okoliš. Vasi, ki jih zaobjema naš šolski okoliš, so: Križ, Prosek, Kontovel, Briščiki, Repen, Col, Poklon, Fernetiči, Opčine, Bani, Ferlugi, Trebče, Gropada, Padriče, Bazovica in Gročana. Na željo staršev lahko naše šole obiskujejo tudi učenci iz drugih občin ali iz sosednje Slovenije. Za prevoz do šol poskrbijo starši sami, ponekod pa imajo učenci na razpolago šolski avtobus (občina Repentabor) ali pa linijski avtobus. Za otroke iz Gropade in Padrič, ki obiskujejo osnovno šolo v Bazovici, so vozovnice linijskega avtobusa brezplačne. Ob tem pa pokrajina Trst v sodelovanju z ustanovo za javni prevoz nudi vsem otrokom in učencem naše večstopenjske šole brezplačne vozovnice za poučne ekskurzije v Trst in okolico. Jutranje varstvo Starši lahko na podlagi lastnih potreb zaprosijo za jutranje varstvo lastnih otrok, seveda v okviru pravil, ki jih določa šola. Jutranje varstvo poteka vsak dan od 7.30 do 7.55, zanj pa poskrbijo šolski sodelavci. V času jutranjega varstva se otroci in učenci postopoma pripravijo na začetek pouka. Pomoč učencem s posebnimi potrebami Različnost nas bogati, nam omogoča bogatiti našo srčno kulturo in pripomore h kvalitetnejšemu življenju. Zato so učenci s posebnimi potrebami pravi biser vsake razredne skupnosti. Njim je treba nuditi čim boljše pogoje za vključevanje v razredno in šolsko skupnost ter življenje nasploh in jim na podlagi njihovih sposobnosti in zmogljivosti omogočiti vsestranski razvoj. Priznanim učencem in otrokom s posebnimi potrebami bo pomagal pri šolskem delu usposobljeni vzgojitelj, učitelj oz. profesor za podporni pouk v sodelovanju z razrednimi učitelji, profesorji oz. vzgojitelji oddelka. Skupaj bodo pripravili prilagojeni individualizirani vzgojnoizobraževalni program, prilagodili metode in pedagoške prijeme ter preverjali napredek. Vzgojno delo bosta šola oz. vrtec usmerila zlasti v razvoj samostojnosti, v proces integracije in sodelovanja z družino. Člani delovne skupine, ki jo sestavljajo profesorji, učitelji oz. vzgojitelji, starši otrok s posebnimi potrebami, psihologi, logopedi in ostali operaterji na osnovi zakona 104/92, se bodo redno sestajali, načrtovali vzgojno-izobraževalno delo, preverjali opravljeno delo in napredek posameznih otrok. Pomoč učencem s specifičnimi učnimi težavami Otroci s specifičnimi učnimi težavami (SUT) so otroci s povprečno ali nadpovprečno splošno inteligentnostjo, ki imajo nekatere lažje ali težje učne oz. vedenjske motnje. Zakonski predpisi predvidevajo, da se za učence, ki imajo uradno potrdilo, pripravi individualizirani učni načrt (PEP), ki ga predvideva zakon 170/2010 in Min. Odlok z dne 12.7.2011, v katerem so priložene tudi smernice. Pri sestavi učnega načrta morajo učitelji upoštevati biološke, socialno – emocionalne in izobraževalne potrebe posameznih učencev ter jim zagotoviti ustrezne pogoje za uspešno učenje in vključevanje v socialno okolje. Učno-vzgojna kontinuiteta OTROŠKI VRTEC – OSNOVNA ŠOLA Tudi v letošnjem šolskem letu bodo otroški vrtci in osnovne šole Večstopenjske šole Opčine sodelovali s skupnimi projekti, pobudami in prireditvami. Po vseh osnovnih šolah in vrtcih bodo potekale skupne učne ure otrok zadnjega letnika vrtca in otrok prvih razredov. S tem bo prvošolčkom olajšan prestop v osnovno šolo, saj bodo postopno, ob prisotnosti vzgojiteljice in učiteljice, spoznali šolsko stvarnost. OSNOVNA – NIŽJA SREDNJA ŠOLA V letošnjem šolskem letu bomo izvajali razne oblike sodelovanja med osnovno in nižjo srednjo šolo. Poleg že ustaljenih oblik, kot so obiski petošolcev na nižjih srednjih šolah in skupne učne ure, bomo v letošnjem šolskem letu izvedli skupne oglede gledaliških predstav, poučne ekskurzije, obiske in oglede kulturnih ustanov ter zgodovinskih in naravoslovnih zanimivosti v okviru skupnih projektov. Projekti na ravni ravnateljstva Naslov projekta Tečaj gibalne vzgoje Dejavnosti • • • • • Zunanji sodelavci Zadovoljitev otrokove prvinske potrebe po gibanju in igri Skrb za skladen telesni in duševni razvoj Razbremenitev in sprostitev Pozitivno doživljanje športa Oblikovanje pristnega, čustvenega, spoštljivega in kulturnega odnosa do narave in okolja kot posebne vrednote Športni pedagogi Odgovorni učitelji Vladimira Grgič Izobraževanje Izobraževanje in strokovno spopolnjevanje spadata med pravice in dolžnosti učnega osebja, kot je navedeno v členih 63-71 KDPŠ 2007 in v 6.členu Pravilnika o Avtonomiji (OPR 275/1999) OBDOBJE STOPNJA TEMA IZVAJAlLEC november – december - januar Učno in neučno osebje Večstopenjske šole dr. Furio Gris in dr.Michela Mottica + e-learning november - maj Učno in neučno osebje Večstopenjske šole februar Učno osebje otroških vrtcev Osnovni in specifični tečaj o varnosti na delovnem mestu (Z.81/08) Tečaj o varnosti Z.81/08 (prva pomoč in protipožarni ukrepi) Glasbene in gibalne didaktične igre kot aktivna oblika učenja in poučevanja marec Učno osebje osnovnih šol Učno osebje nižjih srednjih šol marec Vedenjsko kognitivna metoda branja Vedenjsko kognitivna metoda branja dr. Tadeja Mraz Novak dr. Milena Košar Babuder dr. Milena Košar Babuder Zaščita osebnih podatkov - Zakonski odlok o zaščiti zasebnosti št. 196/2003 Zakonski odlok v zvezi z obdelavo osebnih podatkov predvideva posebna jamstva. Naše ravnateljstvo bo obravnavalo osebne podatke otrok, staršev in šolskega osebja na podlagi načel korektnosti, zakonitosti in preglednosti ter na osnovi zaščite pravice do zasebnosti. Osebni podatki, ki jih hranijo in obravnavajo naše šole, so namenjeni izključno notranjim šolskim upravnim postopkom. Osebne podatke zbirajo šole v pisni obliki in jih nato računalniško obdelajo. Šole osebnih podatkov ne posredujejo tretjim osebam brez predhodnega, izrecnega pooblastila obravnavanih oseb. Nosilec obdelave podatkov je ravnatelj, odgovorni uslužbenec za obdelavo podatkov pa upravni vodja. Računalniški program za pravilno hranjenje podatkov je poverjen odgovornemu učitelju. Na vsaki šoli je namestnik predsednika Medrazrednega sveta oz. razrednik odgovoren za pravilno obravnavo in hranjenje osebnih podatkov učencev in njihovih družin ter za vse informacije v zvezi z učenčevim vključevanjem v vzgojno-izobraževalni proces. V vsakem vrtcu je namestnik predsednika Medoddelčnega oz. Oddelčnega sveta vrtca odgovoren za pravilno obravnavo in hranjenje osebnih podatkov otrok, njihovih družin ter otrokovo udejstvovanje v vzgojnem procesu delovanja vrtca. Varnost na delovnem in šolskem področju Šola zagotavlja varnost uslužbencev tako, da jih na specifičnih tečajih redno informira o temah, ki v okolju predstavljajo določeno tveganje za njihovo varnost in zdravje. Vsi imajo na razpolago pisna navodila, ki so v zvezi z rizičnimi situacijami in nevarnostmi za poškodbe. Obveščeni so tudi o vzrokih morebitnih požarov in drugih nezgodah, zato dvakrat letno izvedejo vse šole in vrtci načrt evakuacije ter ga tudi udejanjijo. Šola zagotavlja varnost učencem z dejavnostmi na raznih področjih. Šolniki morajo dosledno obveščati otroke o vseh nevarnostih, ki jih zasledijo v okolju, in jim pomagati, da se tem nevarnostim in težavam izognejo. Opozoriti jih morajo na posledice nepravilnega upravljanja šolskih in ostalih pripomočkov in potrebščin ter didaktičnega materiala. Šolniki sestavijo hišni red in pravilnik vedenja v šoli, ga razdelijo in predstavijo otrokom in učencem. Dogovorijo se tudi o vedenju ob vstopu v šolo, na cesti in na poti domov. Učno osebje se natančno dogovori o varstvu otrok v oddelkih, razredih, pri didaktičnih dejavnostih, med odmori, pri kosilu in prostem času oziroma vodenih dejavnostih. Za vsako od teh situacij imenujejo odgovornega. Dodatno zavarovanje Vsem učencem predlagamo sklenitev dodatnega šolskega zavarovanja pri zavarovalniški družbi AMBIENTE SCUOLA – DOMINA. Zavarovalno kritje pri šolskih in predšolskih otrocih vključuje polno jamstvo tudi za nezgode pri dejavnostih, ki jih ne predvideva obvezno deželno šolsko zavarovanje. Pogoji tega zavarovanja so na ogled na oglasnih deskah posameznih šol in vrtcev. Šolski pravilniki Šolski red podrobneje določa pravila življenja in dela v šolskem prostoru. Pri izvajanju dejavnosti v šolskem prostoru so hišni red dolžni spoštovati učenci, starši, učno in neučno osebje. V otroškem vrtcu A) * * * * * * * * * * Starši in otroci naj spoštujejo pravilnik vrtcev. Naj spoštujejo urnik prihoda in odhoda iz vrtca. Za odsotnost ali predhoden odhod iz vrtca je potrebno sporočilo staršev. Starši morajo otroka izročiti vzgojiteljici ali neučnemu osebju. Starši morajo predhodno sporočiti, če pride po otroka druga odrasla oseba. Pred in po končanih didaktičnih dejavnostih ni dovoljeno zadrževanje v prostorih vrtca iz neutemeljenih razlogov. Starši naj ne motijo rednega poteka pouka. Starši se lahko po predhodni domeni pogovorijo z vzgojiteljicami. Starši so dolžni prebrati sporočila vzgojiteljic. Starši so dolžni obvestiti o morebitnih zdravstvenih problemih otrok. Vzgojiteljice praviloma ne dajejo zdravil otrokom. B) * * * * Otroci naj prihajajo v vrtec primerno in udobno oblečeni. Otroke navajamo na samostojno preobuvanje in preoblačenje. Otroci naj ne prinašajo v vrtec dragocenih, nevarnih in neprimernih predmetov. Otroci so dolžni spoštovati opremo vrtca, igrala in igrače ter paziti, da jih ne poškodujejo. * V vrtcu gojimo lepo vedenje, zato morajo imeti otroci spoštljiv odnos do sovrstnikov in odraslih. Ob prihodu v vrtec in odhodu iz vrtca otroci pozdravijo sošolce in šolsko osebje. C) * V osnovni šoli A) * * * * * * * * * * Starši in otroci naj spoštujejo pravilnik vrtcev in šol. Naj spoštujejo urnik prihoda in odhoda iz šole. Po treh neopravičenih zamudah ostane učenec prvo učno uro v varstvu pri šolskem sodelavcu. Za odsotnost ali predhoden odhod iz šole je potrebno pisno sporočilo staršev. Starši morajo predhodno pisno sporočiti, če pride po otroka druga oseba. Pred poukom in po pouku ni dovoljeno zadrževanje v šolskih prostorih iz neutemeljenih razlogov. Starši naj ne motijo rednega poteka pouka. Starši se lahko po predhodni domeni pogovorijo z učitelji ali vzgojiteljicami. Starši so dolžni prebrati in podpisati sporočila učiteljev. Starši so dolžni obvestiti o morebitnih zdravstvenih problemih otrok. Učitelji praviloma ne dajejo zdravil otrokom, razen v primerih, ki jih predvideva zakonodaja. B) * Pred začetkom pouka otroci oblečejo predpasnik in obujejo copate ter se pripravijo na pouk. * Učenci morajo vsak dan prinašati v šolo urejene šolske potrebščine in domače naloge. * V šolo ne spadajo dragoceni, nevarni in neprimerni predmeti. * Otroci so dolžni spoštovati in čuvati šolsko opremo in učila ter paziti, da jih ne poškodujejo. Starši otrok, ki bodo povzročili materialno škodo, bodo morali poravnati stroške za popravila. Če se krivec ne javi, poravnajo škodo vsi učenci razreda ali šole. C) * V šoli gojimo lepo vedenje, zato morajo imeti otroci spoštljiv odnos do sovrstnikov in odraslih. * Ob prihodu in odhodu otroci pozdravijo sošolce in šolsko osebje. * Med poukom otrok lahko zapusti razred le z dovoljenjem učitelja. * Ob neprimernem vedenju med poukom, odmorom, pri malici in kosilu, bo učitelj primerno postopal. * Med poukom naj otroci poslušajo razlage in pripombe sogovornika. * Za besedo naj prosijo z dvigom roke. * Otroci pokažejo spoštovanje do odraslega tudi tako, da ga vikajo: v šoli naj to postane vsakdanja raba. V nižji srednji šoli A) ∗ Učenec se mora vesti dostojno v šoli in izven nje. Biti mora vljuden do predstojnikov, slug, sošolcev in sploh vseh. V šolo mora tudi prihajati primerno in dostojno oblečen. Paziti mora, da vedno in povsod varuje ugled šole, razreda in svoj ugled. ∗ Učenci se pred začetkom pouka lahko zadržijo v šolski veži, v učilnice pa vstopijo 5 minut pred začetkom pouka. Po začetku pouka lahko zamudniki stopijo v razred le, če se prej opravičijo in utemeljijo zamudo. ∗ Noben učenec ne sme brez dovoljenja zapustiti šolskega poslopja pred koncem pouka. ∗ Učenci naj bodo pred začetkom pouka vsak v svoji učilnici, kjer naj pripravijo potrebščine za prvo učno uro. Jopice, bunde, plašči, dežni plašči, dežniki naj bodo na obešalnikih izven razreda. ∗ Po zvonjenju naj učenci stoje čakajo na profesorja. Pred njegovim prihodom morajo imeti pripravljeno vse, kar je potrebno za šolsko uro. Med šolsko uro govori učenec le s profesorjevim dovoljenjem. Nase opozori z dvigom roke. ∗ Med šolsko uro prihajajo učenci v učilnico in odhajajo iz nje le s profesorjevim dovoljenjem. Tudi svojega mesta ne zapustijo brez dovoljenja. ∗ Ko stopi profesor ali kdo od predstojnikov v učilnico, pozdravljajo učenci s tem, da vstanejo. V klopi sedijo učenci v pokončni drži. ∗ Učenci smejo prinašati v šolo le to, kar potrebujejo pri pouku. Igrače, sličice in albumi, neprimerni časopisi in brošure ter podobne stvari ne spadajo v šolo. Nevarni predmeti, kot so škarje in rezila, naj bodo skrbno spravljeni. Učenci jih jemljejo v roke le, ko profesor to zahteva. Učenci naj tudi pazijo, da ne bodo pod klopjo puščali ostankov jedi, papirja in drugih smeti. V šolskem poslopju je iz higienskih razlogov žvečilni gumi prepovedan. ∗ Vsi učenci so dolžni stalno prinašati v šolo Galebov dnevnik, ki je uradni dokument in mora torej ohraniti spodobno obliko. Ko se učenec vrne po odsotnosti v šolo, mora že isti dan prinesti opravičilo. Če je bil odsoten več kot pet dni, je po zakonu predvideno, da prinese ob povratku zdravniško spričevalo. Brisanje sporočil staršem ali ponarejanje podpisov ni dovoljeno. V primeru, da bi se starši ne odzvali na njim namenjena sporočila v Galebovem dnevniku, jim bo tajništvo poslalo odgovarjajoče obvestilo po redni pošti. ∗ Razrednik določi tedensko po dva reditelja. Obenem tudi določi njune obveznosti. Reditelja sta na primer odgovorna za vzdrževanje reda, kadar v razredu ni profesorja, poskrbita, da je šolska tabla čista, da je dovolj krede, da so med odmoroma okna v učilnici odprta, vrata pa zaprta, tako da se razred prezrači, itn. ∗ Učenci ne smejo hoditi v druge razrede. Na hodnik lahko gredo samo med odmori. Ko morajo v druge učilnice, v telovadnico ali risalnico, gredo tja mirno in urejeno. V telovadnico lahko vstopijo samo s primernimi obuvali. Med poukom telesne vzgoje morajo imeti primerno opremo. Tudi v slačilnicah in sanitarijah, ki so bile prenovljene, se morajo obnašati primerno in spoštljivo do šolske imovine. ∗ Odmor se prične s profesorjevim odhodom iz razreda. Po zvonjenju se učenci mirno in brez prerivanja vrnejo v učilnice. Učenci naj praviloma uporabljajo stranišča le v odmorih. Samo v nujnih primerih in potem ko zaprosijo za dovoljenje, lahko gredo na stranišče med poukom. ∗ V šolskih prostorih učenci ne smejo tekati niti kričati in niti metati krede, papirčkov in drugih predmetov. Prepovedano je metati katerikoli predmet skozi okna. Zato tudi ni umestno stresati prah z brisalnih krp skozi okna. ∗ V razredu (zlasti po šolskih klopeh), na hodniku in sploh v šolskih prostorih je vsako mazanje in risanje znakov ter čečkanje prepovedano. Vsi šolski prostori morajo vedno biti čisti in urejeni. To velja seveda tudi za stranišča, kjer mora vladati največja snaga. ∗ Učenci so dolžni čuvati šolsko opremo in učila ter paziti, da jih ne poškodujejo. Učenec, ki povzroči kakršnokoli škodo, jo mora poravnati. Če krivca ni mogoče najti, poravna škodo ves razred ali vsa šola. Kadar je škoda povzročena zlonamerno, so krivci kaznovani po disciplinskih predpisih. ∗ Učenci so dolžni skrbeti za učne knjige, in to še posebno za tiste, ki jih dobijo od šole. Vanje ne smejo pisati ali risati, še manj pa packati. Ob koncu šolskega leta so jih dolžni vrniti nepoškodovane. V nasprotnem primeru morajo plačati toliko denarja, kolikor ga je potrebno za nakup nove knjige. ∗ Ob koncu pouka naj učenci pustijo svoj razred urejen. Polička pod klopjo mora biti čista. Učenci odidejo iz razreda ob spremstvu profesorja, ki jih spremlja do vežnih vrat. Tudi pred šolskim poslopjem se morajo vesti spoštljivo in dostojno. ∗ Na šoli je prepovedana katerakoli raba prenosnih telefonov, razen v izjemnih primerih, ki jih odobri profesorski zbor. ∗ Na izletih in ekskurzijah ter sploh ob kateremkoli izhodu iz šole naj se učenci zavedajo, da je to del pouka. Zato naj se vedejo obzirno do tujih ljudi in tuje lastnine ter naj pozorno poslušajo razlage in ubogajo spremljevalce, tudi če ti ne poučujejo v njihovem razredu. Tudi za prestopke izven šole so predvideni kazenski ukrepi. ∗ Šolsko dvorišče je namenjeno samo šolskim uslužbencem, zato starši s svojimi avtomobili ne vozijo po njem in se na njem ne ustavljajo. ◘ ◘ ◘ Disciplinski ukrepi: Disciplinski prekršek Vpis v razredni dnevnik. Vpisi v razredni dnevnik bodo vplivali na oceno iz vedenja. Nedostojno vedenje, kršitev hišnega reda, Pisni opomin razrednika ali ravnatelja (pismo staršem) žalitve sošolcev ali osebja - Namerna povzročitev škode šolski Razredni svet preveri storjeno dejanje in se opredeli v lažjih primerih za opomin imovini ali sošolcem razrednega sveta ali za izključitev od 1 do 15 - Huda žalitev sošolcev ali osebja dni. Za strožje kazni je pristojen izvršni - Skrajno neprimerno in grobo vedenje odbor. - Fizično obračunavanje Ob izključitvi lahko starši v roku 15 dni vložijo priziv na šolski jamstveni organ. Ob hudih disciplinskih prekrških bo razredni svet odločal o odstranitvi učenca od vseh obšolskih dejavnosti (izletov, ekskurzij, gledaliških predstav, športnih srečanj in drugih takih pobud). Za morebitno neizpolnitev šolskih obveznosti dobijo učenci profesorjevo sporočilo v Galebov dnevnik. Za večkratno neizpolnjevanje šolskih obveznosti posreduje šola staršem pisno vabilo na razgovor. Temeljni pravilnik o pravnem stanju učenk in učencev Dekret Predsednika Republike št. 235 z dne 21.novembra 2007 Pravilnik, ki spreminja in dopolnjuje DPR št. 249 z dne24.junija 1998, ki obravnava STATUT DIJAKINJ IN DIJAKOV nižje in višje srednje šole 1.člen – Življenje šolske skupnosti 1. Šola je kraj vzoje in izobraževanja, kjer se dijak/inja uči, pridobiva znanje in razvija kritično mišljenje. 2. Šola je skupnost dialoga, raziskovanja, družbenega življenja, ki upoštevajo vrednote demokracije in si prizadevajo za vsestransko rast posameznika .V njej vsakdo, v skladu s svojo vlogo, enakovredno prispeva k izoblikovanju državljanske zavesti,k izvajanju pravice do učenja, k razvijanju posameznikovih sposobnosti ter k preseganju neenakosti, in to v skladu z načeli Ustave in Meddržavne konvencije o pravicah otrok, ki je bila podpisana v New Yorku dne 20. novembra 1989, ter v skladu s splošnimi načeli italijanske državne ureditve. 3. Šolska skupnost je sestavni del širše državne in družbene skupnosti. V sodelovanju z njo gradi svoje projekte in svoje vzgojno-izobraževalno delo na kvaliteti odnosov med učitelji in učenci. Osebnost mladega človeka razvija tudi s tem, da ga vzgaja k uzaveščenosti in k ovrednotenju lastne identitete, čuta odgovornosti in osebne avtonomije. Obenem pa si prizadeva za dosego kulturnih in poklicnih ciljev, ki so v skladu z razvojem znanosti in primerni za vključitev v aktivno življenje. 4. Življenje v šolski skupnosti temelji na svobodi izražanja, mišljenja in veroizpovedi, na medsebojnem spoštovanju vseh njenih članov, ne glede na njihovo starost in položaj, na odklanjanju kakršnihkoli ideoloških, socialnih in kulturnih pregrad. 2. člen - Pravice 1. Dijak ima pravico do kvalitetnega kulturnega in poklicnega izobraževanja,j ki naj bi tudi prek poklicne orientacije spoštovalo in vrednotilo posameznikovo identiteto in bilo odprto do idejnega pluralizma. Šola zasleduje kontinuiteto v izobraževanju in upošteva interese dijakov. V ta namen nudi primerne informacije, dijakom pa dopušča možnost izražanja potreb, razvijanja prosto izbranih tem in uresničevanja avtonomnih pobud. 2. Šolska skupnost spodbuja solidarnost med svojimi člani in ščiti dijakovo pravico do zasebnosti. 3. Dijak ima pravico, da je seznanjen z odločitvami in pravili, ki urejajo šolsko življenje. 4. Dijak ima pravico, da se aktivno in odgovorno udeležuje šolskega življenja. Pri načrtovanju in določanju didaktičnih smotrov, organizaciji šolskega življenja, kriterijih ocenjevanja ter izbiri učbenikov in didaktičnega materiala, to se pravi pri izbirah, ki so v pristojnosti ravnatelja in profesorjev, vzpostavljajo slednji z dijaki konstruktiven dialog po postopku, ki ga določa šolski pravilnik. Dijak ima tudi pravico do javne in pravočasne ocene. Tako se sproži proces samovrednotenja, ki dijaku omogoči, da spozna svoje trdne in šibke točke ter izboljša svoj šolski uspeh. 5. V primerih, ko bi določena odločitev pomembno vplivala na organizacijo šolskega življenja, se lahko vodstvo višje srednje šole posvetuje z dijaki, tudi na njihovo pobudo. Tako so lahko v podobnih primerih in pod istimi pogoji poklicani na posvet dijaki nižje srednje šole ali pa njihovi starši. 6. Dijaki imajo pravico do svobode izobraževanja in samostojno izbirajo med dopolnilnimi kurikularnimi dejavnostmi in izbirnimi dodatnimi dejavnostmi, ki jih nudi šola. Didaktične kurikularne dejavnosti in izbirne dodatne dejavnosti upoštevajo tempo dojemanja in življenjske potrebe dijakov. 7. Tuji dijaki imajo pravico do spoštovanja kulture in vere skupnosti, ki ji pripadajo. Šola spodbuja in podpira pobude, namenjene sprejemanju in zaščiti njihovega jezika in kulture ter uresničevanju medkulturnih dejavnosti. 8. Šola se obvezuje, da bo postopoma uresničevala pogoje ki naj zagotovijo: a) ugodno okolje za celovito osebnostno rast in kakovostne učno-vzgojne storitve; b) dodatno in dopolnilno izobraževalno ponudbo, tudi s podpiranjem pobud, ki jih dijaki in njihove organizacije samostojno izvajajo; c) stvarne pobude za odpravljanje zaostankov in neenakosti ter za preprečevanje in zmanjševanje šolskega osipa; d) zdrave in varne prostore, ki morajo biti primerni za vse dijake, tudi za tiste s posebnimi potrebami; e) primerno tehnološko opremo; f) storitve, ki spodbujajo in negujejo skrb za zdravje ter nudijo psihološko pomoč; 9. Šola v svojem pravilniku jamči in ureja pravico dijakov do sestankov in zborovanj, in to na ravni razreda, oddelka in zavoda. 10. Šolski pravilnik jamči in ureja pravico do združevanja ter pravico posameznih dijakov ali dijaških organizacij do izvajanja pobud v sklopu višje srednje šole. Dijakom in njihovim organizacijam omogoči tudi uporabo prostorov. Poleg tega spodbuja ohranjanje stikov z bivšimi dijaki in njihovimi organizacijami. 3. člen - Dolžnosti dijakov 1. Dijaki so dolžni redno obiskovati pouk in stalno izpolnjevati učne obveznosti. 2. Dijaki so dolžni izkazovati ravnatelju, profesorjem, neučnemu osebju in svojim sošolcem takšno, tudi formalno spoštovanje kot ga zahtevajo tudi zase. 3. Pri uveljavljanju pravic in izpolnjevanju dolžnosti se so dijaki dolžni obnašati korektno,v skladu z načeli 1. člena. 4. Dijaki so dolžni spoštovati organizacijske in varnostne ukrepe, ki jih določa pravilnik posameznega zavoda. 5. Dijaki morajo na primeren način uporabljati šolske strukture, stroje in didaktične pripomočke ter se v šoli obnašati tako, da ne poškodujejo šolske lastnine. 6. Dijaki so soodgovorni pri ustvarjanju prijetnega šolskega okolja in skrbijo zanj, saj je pomemben dejavnik kakovosti šolskega življenja. 4. člen - Disciplina 1. Posamezni šolski pravilniki določajo, katero ravnanje se lahko obravnava kot disciplinski prekršek, z ozirom na dolžnosti, ki so navedene v 3. členu, na korektne odnose v šolski skupnosti in na specifične razmere vsake šole. Pravilnik določa tudi ustrezne kazni in organe, ki so pristojni, da jih izvajajo, in postopek izvajanja po kriterijih, ki jih bomo kasneje navedli. 2. Disciplinski ukrepi imajo vzgojni namen in težijo k utrjevanju čuta odgovornosti dijakov in k ponovni vzpostavitvi primernih odnosov v šolski skupnosti ter k rehabilitaciji učenca z dejavnostmi, ki imajo socialni in kulturni pomen in so na splošno v korist šolske skupnosti. 3. Disciplinska odgovornost je osebna. Nihče ne sme biti kaznovan, če mu ni bila prej dana možnost, da pojasni svoje razloge. Noben disciplinski prekršek, povezan z vedenjem, ne sme vplivati na oceno. 4. Svobodno izražanje mnenja, v primerni obliki in brez žaljenja drugih, ne sme biti v nobenem primeru posredno ali neposredno kaznovano. 5. Kazni so vedno začasne, sorazmerne s prekrškom, izvedene po principu postopnosti in po možnosti usmerjene k popravilu škode. Upoštevati morajo dijakove osebne razmere, težavnost vedenjskih izgredov in nastalih posledic. Dijak ima vedno možnost, da kazen zamenja z delom v prid šolske skupnosti. 6. Razredni svet sklepa o sankcijah in ukrepih, ki predvidevajo izključitev iz šole. Zavodski svet pa sklepa o sankcijah in ukrepih, ki predvidevajo izključitev preko petnajst dni in/ali o tem, če bo ali ne dijak pripuščen k zaključnemu Državnemu izpitu. 7. Začasna izključitev dijaka iz šolske skupnosti je mogoča le, če so disciplinski prekrški hudi ali se ponavljajo, v nobenem primeru pa ne sme trajati več kot petnajst dni. 8. Potrebno je, da se v času izključitve, ki ne presega 15 dni, vzdržujejo stiki z dijakom in njegovimi starši, in se tako omogoča njegova ponovna vključitev v šolsko skupnost. V obdobju izključitve preko 15 dni šola načrtuje v sodelovanju z družino in po možnosti tudi s socialno službo in sodno oblastjo potek vzgojne rehabilitacije, ki naj bi težila k osveščanju in po možnosti k ponovni vključitvi v šolsko skupnost. 9. Odstranitev dijaka iz šolske skupnosti je možna tudi, če je zagrešil kaznivo dejanje, ki žali dostojanstvo in krši človeško spoštovanje, ali ogrozil varnost ljudi. V takih primerih, brez upoštevana omejitve navedene v 7.členu, je dolžina izključitve sorazmerna s težo kaznivega dejanja oziroma s trajanjem nevarnosti. Določila 8. odstavka se upoštevajo v mejah možnosti. 9.bis V zvezi s primeri, navedenimi v 9.členu, predvideva sankcija, če je ponovna in hitra reintegracija dijaka v šolsko skupnost nemogoča zaradi recidive hudih nasilnih dejanj, ali dejanj, ki ogrožajo varnost družbe izključiteviz šolske skupnosti in izključitev iz zaključnega ocenjevanja ali prepoved opravljanja zaključnega Državnega izpita, v manj resnih primerih, pa izključitev do zaključka šolskega leta. 9. ter disciplinski ukrepi navedeni v 6. in naslednjih členih se izvajajo samo po preverjanju, da obstajajo konkretni in dejanski podatki, iz katerih je razvidno, da je obtoženi dijak resnično odgovoren za disciplinski prekršek. 10. V primeru, da bi sodne oblasti, socialna služba ali objektivne razmere družine ali dijaka samega odsvetovale ponovno vključitev v isto šolsko skupnost, je možen tudi med šolskim letom vpis na drugo šolo.. 11. Za disciplinske prekrške storjene med izpitom, je pristojna izpitna komisija Enake sankcije veljajo tudi za zunanje kandidate. 5. člen - Prizivi 1. Proti disciplinskim ukrepom je dovoljen priziv, ki ga lahko naredi vsak, ki ima interes, in sicer v roku petnajstih dni po prejetju obvestila o odrejeni kazni. Priziv je naslovljen na za to določen notranji jamstveni organ, ki ga ustanavlja in ureja šolski pravilnik. V tem organu, ki izda svoj sklep v teku desetih dni, mora biti prisoten na višji srednji šoli vsaj en predstavnik dijakov, na srednji šoli pa vsaj en predstavnik staršev. Praviloma sestavljajo ta organ profesor, ki ga izbere Zavodski svet, na višji srednji šoli izvoljeni zastopnik dijakov in izvoljeni predstavnik staršev, na nižji srednji šoli pa dva izvoljena predstavnika staršev. Vodi ga ravnatelj. 2. Jamstveni organ, naveden v 1. odstavku, odloča na zahtevo dijakov višje srednje šole ali druge zainteresirane osebe, tudi o sporih, ki so pri izvajanju tega pravilnika nastali v sklopu šole. 3. Deželnemu šolskemu ravnatelju, ali osebi, ki jo on pooblašča, pripada dokončna odločitev glede pritožb ki jih vložijo višješolski dijaki ali druge zainteresirane osebe proti kršitvam tega pravilnika, vključno s kršitvami ki jih lahko vsebujejo pravilniki posameznih šol. 4. 5. 6. 7. Deželni šolski ravnatelj odloča na podlagi obvezujočega mnenja posebnega jamstvenega organa na deželni ravni. Za višje srednje šole sestavljajo tega dva dijaka, ki ju določi pokrajinska konzulta dijakov, ter trije profesorji in en predstavnik staršev, ki so izbrani v sklopu deželne šolske skupnosti. Predseduje mu Deželni šolski ravnatelj ali njegov namestnik. Za nižje srednje šole sta v jamstveni organ namesto dijakov imenovana še dva predstavnika staršev. Deželni jamstveni organ preveri pravilno izvajanje zakonskih določil in pravilnikov ter opravlja svojo preiskovalno dejavnost izključno na podlagi pregleda in proučevanja obstoječe dokumentacije ali morebitnih pisnih pričevanj, ki jihposreduje Uprava ali oseba, ki je sprožila priziv. Deželni jamstveni organ izda mnenje, o katerem se govori v 4.odstavku, v neodložljivem roku 30 dni. V primeru, da je rok iztekel in da ni bilo mnenje sporočeno, ali da ni organ, naveden v 3.odstavku, predstavil zahtev po preiskovanju, lahko Deželni šolski ravnatelj odloči samostojno, ne da bi čakal na mnenje. Upošteva se, kar je odrejeno v 16.členu, 4.odstavku zakona št. 421 z dne 7.avgusta 1990. Vsak Deželni urad z ustreznim aktom določi najprikladnejše oblike imenovanja komponente, ki jo v sklopu deželnega jamstvenega organa sestavljajo profesorji in starši, z namenom, da zagotavlja njegovo stalno in učinkovito delovanje. Mandatna doba jamstvenega organa, navedenega v 3.odstavku, traja dve šolski leti. 6. člen - Sklepna navodila 1. Šolski pravilnik in listina šolskih storitev, predvidena v obstoječih določilih se sprejmeta ali spremenita po posvetu z dijaki višje srednje šole oziroma s starši dijakov nižje srednje šole. 2. Izvod tega pravilnika in izvod temeljnih dokumentov šole dobijo dijaki ob vpisu. 3. Črtano je III. poglavje I. dela Kraljevega odloka št. 653 z dne 4. maja 1925. Ta odlok, opremljen z državnim žigom, bo vključen v Uradno zbirko normativnih aktov Italijanske republike. Vsi tisti, ki jih zadeva, ga morajo spoštovati in skrbeti, da se izvaja. V Rimu, dne 21.novembra 2007 NAPOLITANO Ministrski predsednik PRODI Minister za šolstvo FIORONI Dogovor o soodgovornosti v šolskem letu 2012-2013 med starši učenca/učenke ________________________ Kosovela na Opčinah z oddelkom na Proseku ____razreda in Srednjo šolo Srečka Dogovor o soodgovornosti, ki ga predvideva OPR 235/07, ponazarja spoštovanje pravic in dolžnosti med šolo, učenci in njihovimi družinami. Podpis dogovora predpostavlja upoštevanje šolskega hišnega reda, ki je sestavni del projekta VIP Srednje šole S. Kosovela in s katerim se učenci seznanijo ob vstopu v šolo. Vzgojnoizobraževalni dejavniki Profesorji in šola se obvezujemo: Učenci se obvezujemo: Starši se obvezujemo: Vzgojnoizobraževalna ponudba Vzgojno-izobraževalno ponudbo bomo posredovali na razumljiv način. Didaktična dejavnost Didaktične posege bomo utemeljili v svojih letnih programih in upoštevali potek vzgojnoizobraževalne ponudbe. Informirali se bomo, kakšna je vzgojnoizobraževalna ponud-ba učnega osebja. Zavestno bomo sledili učni dejavnosti. Dodatna dejavnost v primeru učnih težav Odsotnosti in nadoknadenje pouka Glede na razpoložljivo osebje bomo za majhne skupine organizirali podporni pouk med rednim poukom in po možnosti po pouku. Omogočili bomo prevzemanje morebitnega dodeljenega učnega gradiva in seznanjali s potekom pouka. Naj povemo, da je šolsko leto veljavno, če je učenec navzoč pri pouku vsaj pri 75% celotnega števila učnih ur. Izpeljavi načrtovanih in nenačrtovanih preverjanj bomo dodelili primeren čas. Snov preverjanja bo vnaprej določena. Uspeh preverjanja bomo sporočili na jasen način. Morebitna opravičila bo treba predložiti v pisni obliki ob začetku učne ure. Pojasnili bomo kriterije prever-janja in čim prej vrnili poprav-ljene pisne izdelke. Te bomo pregledali v razredu skupaj z učenci. Šolskih nalog in drugih pisnih izdelkov niti v obliki fotokopij ne bomo izročali staršem, saj so uradni doku-menti. Starši jih lahko dobijo na vpogled med govorilnimi urami. Med odmori bomo zagotovili nadzorstvo. S poukom bomo prenehali pravočasno, da bo odmor trajal toliko časa, kolikor mu je Pozanimali se bomo, kaj ponuja učno osebje našim otrokom, ter bomo po razrednih predstav-nikih izrazili svoje mnenje in predloge. Seznanjali se bomo s kriteriji in načinom dela in, kolikor bo mogoče, sledili vzgojno-izobraževalni dejavnosti, za kate-ro bo šola dajala pobudo. Podpirali bomo šolske pobude. Pisno in ustno preverjanje Ocenjevanje Odmori Aktivno bomo sodelovali pri podpornem pouku in se čim bolje posluževali ponujenih priložnosti. Priskrbeli si bomo potrebno učno gradivo in ga čim prej predelali, da bomo na tekočem. Svoje otroke bomo nadzirali, da bodo o delu v razredu na tekočem, ter bomo upoštevali more-bitna načrtovana prever-janja, s katerimi ni mo-goče odlašati. Kar najbolj bomo pazili, da ne bomo odsotni v dneh, ki so bili vnaprej določeni za pre-verjanja. Ta bo seveda treba nadoknaditi. Morebitna opra-vičila bomo predložili na začetku učne ure. Profesorja bomo zaprosili za morebitna pojasnila. V osebni dnevnik si bomo zapisali oceno pisne naloge, pod katero se bodo starši podpisali. Prizadevali si bomo, da bodo naši otroci prisotni pri preverjanjih, s katerimi bomo seznanje-ni v dnevniku. Samo izjemoma bomo svoje otroke pisno opravičili v primeru, da ne bodo pripravili učne snovi ali ne bodo napisali nalog. Upoštevali bomo pravila, ki veljajo med odmori, in ne bomo hodili na stranišče vsi skupaj. Do odraslih in Prizadevali si bomo, da bodo naši otroci imeli spoštljiv odnos do odraslih in sovrstnikov ter do materialnih dobrin. Uspeh preverjanj si bomo ogledali in vsak dan kontrolirali dnevnik s sporočili. odmerjeno. Urnik Sporočila in govorilne ure Čistoča šolskih prostorov Upoštevali bomo urnik vstopanja v razred in odhajanja iz njega. Med učno uro ne bomo odhajali iz razreda, razen v izjemnih primerih zaradi neodložljivih razlogov. V takih primerih bo začasno nadzorstvo zaupano kakemu šolskemu sodelavcu, ki bo na razpolago. Poskrbeli bomo, da bodo stiki z družinami čim bolj ustrezali potrebam staršev. Sprejemali bomo predloge za izboljšave. Šola se obvezuje, da bo zagotovila redno čiščenje šolskih prostorov in nadzirala vstop v šolsko strukturo. Disciplina Šolski pravilnik bomo morali poznati, ga spoštovati in zahtevati, da ga tudi drugi upoštevajo. V začetku šolskega leta in vsakič, ko bo to potrebno, bomo v razredu pojasnili predpise, ki jih moramo vsi upoštevati. Kazni Zaradi neprimernega vedenja bomo izrekali uravnovešene dis-ciplinske opomine. Kolikor bo mogoče, se bomo izogibali »kolektivnim opominom«. V primeru, da bomo koga vpisali v razredni dnevnik, mu bomo opomin vpisali tudi v njegov osebni dnevnik. Pazili bomo, da bodo kazni ustrezale prekrškom, in upoštevali bomo način nalaganja kazni, kot ga predvideva Statut dijakinj in dijakov (OPR 249/98 in OPR 235/07) oz. šolski hišni red, ki ga v začetku šolskega leta odobri profesorski zbor. Učence bomo seznanili s predvidenimi kazenskimi ukrepi. Preprečevali bomo nespoštljivo vedenje do sovrstnikov in odraslih, posegali v tako obnašanje in proti njemu ukrepali. S tem bomo seznanjali vse vpletene strani. Škoda, povzročena osebam Materialna škoda Pazili bomo na šolske prostore in opremo. Javili bomo morebitno škodo in bomo skušali najti odgovorne zanjo. Šola ne odgovarja sovrstnikov se bomo vedli spoštljivo. Pazili bomo, da bodo stranišča ostala čista. V nobenem primeru ne bomo zamujali, kajti tudi neute-meljene zamude vplivajo na oceno iz vedenja. Za morebitna pojasnila glede sporočil se bomo obračali na profesorja ali na ravnatelja. Šolske prostore bomo ohranili čiste ter pazili na svojo učilnico in na svojo klop, ki je ne bomo popisovali. V primeru, da bomo klop pomazali, jo bomo očistili. Seznanili se bomo s šolskim pravilnikom in ga upoštevali, zlasti glede rednega in marljivega obiskovanja pouka, mobilnih telefonov, primerne-ga oblačenja ter glede posa-mične in skupne poravnave morebitne povzročene škode. Usvojili bomo pravila o spodobnem skupnem šolskem življenju. Potrudili se bomo, da bomo razumeli razloge za morebitne kazenske ukrepe in se vnaprej vzdrževali neprimernega vedenja. Pri prihajanju v šolo in odhajanju iz nje se bomo izogibali vsem nepravilnostim ter bomo vzgajali svoje otroke, da ne bodo zamujali. Prihajali bomo na govorilne ure in udeleževali se bomo razrednih zborovanj. Sodelovali bomo s šolo in skrbeli za upošteva-nje higienskih predpisov. Prebrali si bomo šolski pravilnik in poskrbeli, da bodo naši otroci upošte-vali njegove predpise. Vedeti moramo, da je disciplinski opomin skrajno opozorilo pred kasnejšimi kaznimi. Seznanili se bomo s hišnim redom in s predvidenimi kaznimi ter jih sprejeli, ostane pa nam pravica do pritožbe na jamstveni odbor. Redno bomo pregle-dovali in podpisovali sporočila v osebnem dnevniku. Spoštovali bomo odrasle in sovrstnike ter se primerno izražali in obnašali. Sodelovali bomo s šolo v primeru, da bodo potrebni vzgojni in kazenski posegi. Do šolskega imetja bomo imeli spoštljiv odnos. Morebitno povzročeno škodo bomo poravnali z Do otrok, ki bodo po-vzročili škodo, bomo morali primerno ukrepati in v dogovoru s šolo poskrbeti, da bodo škodo poravnali. za morebitno krajo predmetov in denarja. Uporaba mobilnikov in tehnološke opreme dragocenih Šolniki ne bomo uporabljali mobitela med poukom in med izvajanjem drugih službenih zadolžitev, razen v izjemnih primerih . denarjem ali s koristno dejavnostjo. Spoštovali bomo zasebno lastnino in ne bomo prinašali v šolo dragocenih predmetov in denarja. Upoštevali bomo šolski pravilnik. Mobitele in razne elektronske predvajalnike bomo pred začetkom pouka odložili v šolske nahrbtnike in jih tam hranili vse do zaključka pouka. V nujnih pri-merih se bomo posluževali šolskega telefona. Uporaba mobilnih telefonov med pou-kom in med odmori je učen-cem prepovedana. Učenci lahko hranijo mobitele le v šolskih nahrbtnikih in pod lastno odgovornostjo. Mobilni telefon lahko uporabijo le v izrednih primerih in po predhodnem dovoljenju profesorjev. V primeru nedo-voljene uporabe mobilnega telefona bo slednji zaplenjen in ga bodo morali starši oseb-no dvigniti v ravnateljstvu. Ni dovoljena uporaba slušalk, MP3 predvajalnikov, I-Poda, CD-Playerja ter drugih tehnoloških predvajalnikov, in sicer tako med poukom kot med odmori, razen na osnovi predhodnega dogovora s profesorjem in samo v primeru didaktično utemeljene rabe. Navedeno tehnološko opremo lahko učenci hranijo le v šolskih nahrbtnikih in pod lastno odgovornostjo. Odobreno na seji zavodskega sveta dne 30. junija 2009. Pazili bomo, da ne bodo naši otroci prinašali v šolo dragoce-nih predmetov in denarja. Otroke bomo navajali na smotrno uporabo mobil-nikov in elektronskih predvajalnikov. Spoštovali bomo šolski pravilnik v zvezi z uporabo zgoraj nave-denih pripomočkov. Zborni organi Na osnovi Zakona št. 416/74 delujejo na področju Večstopenjske šole Opčine naslednji zborni organi: • • • • • • • • • Oddelčni in meddodelčni svet otroškega vrtca Razredni in medrazredni svet osnovne šole Razredni svet nižje srednje šole Zbor učnega osebja (zbor vzgojiteljic, profesorski zbor in učiteljski zbor) Delovna skupina za učence s posebnimi potrebami (čl. 15 zakona 104/92) Zavodni svet Izvršni odbor Volilna komisija Odbor za službeno ocenjevanje šolnikov Oddelčni in meddodelčni svet otroškega vrtca, razredni in medrazredni svet osnovne šole ter razredni svet nižje srednje šole Navedene organe sestavljajo: ravnatelj, vzgojiteljice, učitelji in profesorji ter predstavniki staršev. Praviloma se sestajajo trikrat oz. štirikrat letno , seje vodi ravnatelj ali namestnik oz. upravitelj vrtca ali šole. Njihova funkcija je načrtovanje, organiziranje in preverjanje dejavnosti v sklopu vzgojno izobraževalne ponudbe in omogočajo ter širijo medsebojne odnose med šolskim osebjem, starši in učenci. V oddelčnem in meddodelčnem svetu otroškega vrtca in v razrednem in medrazrednem svetu osnovne šole je prisoten po en predstavnik staršev na oddelek ali razred, v razrednih svetih nižje srednje šole pa so štirje predstavniki za vsak razred. Razredni sveti nižje srednje šole se kot razredni profesorski zbori, ki jih sestavljajo profesorji, ki poučujejo v posameznih razredih, redno sestanejo enkrat mesečno. Ob prisotnosti predstavnikov staršev pa se redno sestanejo dvakrat letno. Zbor učnega osebja Zbor učnega osebja vodi ravnatelj in ga sestavlja vse učno osebje Večstopenjske šole. Slednji odloča o vzgojno-izobraževalnem načrtu vseh šol na podlagi ministrskih smernic in krajevne posebnosti, sestavi razredov, dodelitvi vzgojiteljev, učiteljev in profesorjev ter o sestavi urnika. Redno preverja didaktično delo in načrtuje ter izpeljuje izobraževalne tečaje za učno in neučno osebje. Ob koncu šolskega leta potrjuje izbiro učbenikov na podlagi mnenj in sklepov medrazrednih in razrednih svetov. Iz svoje srede izvoli člane ocenjevalne komisije in osebo, ki sestavlja in vodi zapisnike sej. Delovna skupina za učence s posebnimi potrebami Navadno se sestaja trikrat letno ali po potrebi ter opravlja funkcije, ki jih navaja zakon 104/92. Praviloma so člani te skupine: razredni in pomožni učitelji, predstavniki socialne službe, vzgojitelji, psiholog, logoped in starši učencev s posebnimi potrebami. Referent za učence s posebnimi potrebami je pomožni učitelj ali profesor, ki koordinira stike med šolo in družino ter usklajuje individualizirane programe v sklopu razrednega sveta; obenem vzdržuje stike tudi z operaterji in strokovnim osebjem Slovenske službe in drugih podobnih ustanov (Socialna služba, Zdravstvena enota ipd.) . Zavodni svet Zavodni svet je najvišji šolski organ, sestavlja ga 19 članov, in sicer : ravnatelj (član po zakonu) , 8 predstavnikov staršev, 8 predstavnikov učnega osebja in 2 predstavnika neučnega osebja. Predsednik Zavodnega sveta je predstavnik staršev. Običajno se sestaja od štirikrat do petkrat letno. Zavodni svet opravlja institucionalne funkcije,ki so vezane na organizacijsko, upravno in finančno poslovanje šole, organizacijo vzgojno-didaktičnega dela, spremembe šolskega koledarja, organizacijo raznih šolskih pobud, uporabo šolskih prostorov in poročila o lastnem delovanju. ter sestavi in odobri Pravilnik. Mandatna doba traja praviloma tri leta. Izvršni odbor Na prvi seji Zavodnega sveta izvolijo člani izvršni odbor, ki ga sestavljajo 1 predstavnik učnega osebja , 1 predstavnik neučnega osebja, 2 predstavnika staršev, ravnatelj ter vodja uprave, ki sta člana po zakonu. Komisija za službeno ocenjevanje šolnikov Komisijo sestavljata po dva predstavnika vsake stopnje šole, komisiji predseduje ravnatelj. Komisija ocenjuje delo šolnikov ob zaključku preizkusne dobe. Urniki VRTEC PRIHOD 1.ODHOD 2.ODHOD A. Čok - Opčine 7.45 - 8.45 13.00 - 13.30 15.30 - 16.00 A.Fakin - Repentabor 7.45 - 8.45 13.00 - 13.15 15.30 - 15.45 U.Vrabec - Bazovica 7.45 - 8.45 13.15 - 13.45 15.30 - 16.00 E. Kralj - Trebče 7.45 - 9.00 13.00 - 13.30 15.30 - 16.00 M. Štoka - Prosek 7.45 - 9.00 13.15 - 13.45 15.30 - 16.00 J.Košuta - Križ 7.45 - 9.00 13.00 - 13.15 15.30 - 16.00 OSNOVNA ŠOLA France Bevk Opčine URNIK 8.00 – 13.15 ob sredah od 8.00 do 15.00 Alojz Gradnik Col 8.00- 13.05 ob sredah tudi od 13.35 do 15.25 Albert Sirk Križ 8.00 – 13.15 ob torkih od 8.00 do 15.30 8.00 - 13.30 ob sredah in četrtkih 8.00 – 15.30 Avgust Černigoj Prosek Primož Trubar/ Karel Destovnik Kajuh Bazovica/ Gropada Pinko Tomažič Trebče 8.00 – 13.00 ob torkih in četrtkih tudi do 15.30 8.00- 16.00 POD. BIVANJE NAČRTOVANJE Ob ponedeljkih, torkih, Torek četrtkih in petkih od 13.15 do 14.15 – 16.15 14.00 Ob ponedeljkih torek od 13.05 do 15.35 14.30 – 16.30 Ob torkih in četrtkih od 13.05 do 14.30 Ob petkih od 13.05 do 13.35 Ob ponedeljkih, sredah in petkih od 13.15 do 14.00 ponedeljek Ob četrtkih od 13.15 do 15.30 14.15 - 16.15 Ob ponedeljkih, torkih in petkih od 13.30 do 15.30 torek 14.10 – 16.10 Ob ponedeljkih in sredah od 13.00 do 15.30 ponedeljek 13.15 – 15.15 ponedeljek 16.00 – 18.00 URNIK NIŽJA SREDNJA ŠOLA Srečko Kosovel Opčine od ponedeljka do petka od 8.00 do 14.25 Fran Levstik Prosek od ponedeljka do petka od 7.55 do 14.20