GRMSKI Oktober 2014 S E J A L E C Grm Novo mesto - center biotehnike in turizma Kmetijska šola Grm in biotehniška gimnazija UVODNI NAGOVOR Prva številka šolskega glasila v šolskem letu 2014/15, ki je pred nami, še posebej upravičuje svoje ime Grmski sejalec. Sejalec je namreč tisti, ki zaseje seme, ki naj bi ob žetvi obrodilo obilo sadu. Govorimo lahko o simbolnem ali pa o dejanskem sejalcu. Na naši šoli se obe vlogi prepletata in dopolnjujeta - to je razvidno tudi v našem glasilu. Pred šestimi leti smo zasejali prva semena v projektu Posodobitve gimnazijskih programov in ob koncu letošnjega septembra, ko se projekt zaključuje, lahko ugotovimo, da so semena padla na plodna tla. Naši profesorji so v šolski prostor uvedli številne didaktične posodobitve, ki so postale stalnica pri pouku ter pri drugih oblikah vzgojno-izobraževalnega dela. Z rezultati tega dela smo lahko vsi skupaj zelo zadovoljni. Zasejali smo novo seme z uspešno prijavo k novemu projektu mednarodnih izmenjav Erazmus plus. Ponosni smo tudi na odlične dosežke naših dijakov na različnih tekmovanjih. In končno - v projektu »Kar sejemo, to žanjemo« smo na šolski njivi dejansko zasejali ajdo kot tisto avtohtono rastlino, ki pomaga ohranjati oziroma obnavljati biotsko pestrost. Z vračanjem na naša polja nas usmerja v sonaravno kmetovanje in kaže na način življenja v sobivanju z naravo. Projekt se izvaja v sodelovanju s Čebelarsko zvezo Slovenije. Sredi oktobra nas seveda čaka žetev, ki bo, tako kot setev, pomenila praznik za našo šolo. Ravnateljica Kmetijske šole Grm in biotehniške gimnazije Vida Hlebec, prof. S E GRMSKI J A L E V C S E B I N A UVODNI NAGOVOR2 DOGODKI IN PROJEKTI3 NOVI PROJEKTI V NOVEM PROGRAMU ERASMUS+ 3 PROJEKT POSODABLJANJE GIMNAZIJE 3 LEONARDO DA VINCI – POLJSKA 4 SODELOVANJE Z DRUGIMI ŠOLAMI 4 52. KMETIJSKO-ŽIVILSKI SEJEM AGRA 4 USPEŠEN ZAKLJUČEK ŠOLSKEGA RAZVOJNEGA PROJEKTA »ZDRAVJE IZ ZELIŠČNEGA NAHRBTNIKA« 5 OGLED predstave »TAK SI« 6 AKCIJA POMAGAJMO DVOŽIVKAM 6 BRIHTNE BUČE BAJNOFA TEKMUJEJO 6 KVIZ »MLADI IN KMETIJSTVO« 2014 6 UDELEŽBA NA DRŽAVNEM TEKMOVANJU V ORANJU V KOČEVJU 7 Cvetličarke v Mozirju 7 GRMČANKE PONOVNO NAJBOLJŠE NA CVETLIČARSKEM TEKMOVANJU ZA ZLATO PIKO V VELENJU 8 8. mednarodno tekmovanje mladih cvetličarjev v Varaždinu 8 TEKMOVANJE V VOŽNJI VPREH IN DRESURNEM JAHANJU 8 EKO KOTIČEK9 PROJEKT »POZOR(!)NI ZA OKOLJE« 9 DAN ZEMLJE 9 LITERARNI KOTIČEK10 Bodi kot metulj10 Kaj je nežnost? 10 DOBROTA NI SIROTA10 predstavitev PROSTOVOLJSTVa 10 LAHKIH NOG NAOKROG10 DIJAKI NARAVOVARSTVENE ŠOLE RAZISKUJEJO GORJANCE 10 OGLED PLANINSKE PAŠE 11 PLANINSKI KROŽEK NA NAŠI ŠOLI 11 Z MOJEGA ZORNEGA KOTA - Moji prvi vtisi o novi šoli12 ŠPORT 13 NARAVOVARSTVENIKI NA TRDINOVEM VRHU 13 TRIDNEVNO SMUČANJE NA CERKNEM 14 TEKMOVANJE V ATLETIKI 14 BAJNOF KUHA 14 ZGODBA Z NASLOVNICE 15 PROJEKT »KAR SEJEMO, TO ŽANJEMO« 15 LIKOVNI KOTIČEK 15 Grm Novo mesto - center biotehnike in turizma Kmetijska šola in biotehniška gimnazija Sevno 13, 8000 Novo mesto Tel: 07 393 47 18 Glavna urednica: Vida Hlebec Uredniški odbor: Neva Vrčko, Luka Novak, Sonja Golob Lektoriranje: Neva Vrčko Fotografije: Luka Novak, šolski arhiv ter zasebni arhiv dijakov in profesorjev Oblikovanje: Luka Novak Tisk: Jupiter mediji d.o.o. Naklada: 1200 Prispevke za naslednjega Grmskega sejalca lahko pošiljate na e-pošto: [email protected]. 2 DOGODKI IN PROJEKTI NOVI PROJEKTI V NOVEM PROGRAMU ERASMUS+ Besedilo: Mateja Prus, prof. in koordinatorica projekta Program Erasmus+ je nov program za obdobje 2014-2020, ki podpira aktivnosti na področju izobraževanja in usposabljanja mladih v vseh sektorjih vseživljenjskega učenja. Grm Novo mesto – center biotehnike in turizma je v šolskem letu 2013/14 v programu Erasmus + prijavil projekt z namenom praktičnega usposabljanja dijakov in učiteljev v tujini. Projekt bo trajal dve leti. Tako se bo praktičnega usposabljanja v tujini v naslednjih dveh letih udeležilo 26 oseb Kmetijske šole Grm in biotehniške gimnazije in 23 oseb Srednje šole za gostinstvo in turizem. Trije dijaki in en učitelj spremljevalec se bodo na področju konjereje dva tedna praktično usposabljali v Yla Savo College na Finskem. Pet dijakov in en učitelj spremljevalec se bodo na področju naravovarstva in hortikulture dva tedna praktično usposabljali na Zespol Szkol Inzynierii Srodowiska na Poljskem. Devet dijakov in en učitelj spremljevalec se bodo na področju vinogradništva in gozdarstva dva tedna praktično usposabljali na SZSU Gjorce Petrov Kavadarci v Makedoniji. Na SZSU Gjorce Petrov Kavadarci v Makedoniji bo na usposabljanje osebja odšlo pet strokovnih delavcev in en strokovni delavec, ki pa bo vključen v poučevanje v tujini. Dijaki Srednje šole za gostinstvo in turizem pa se bodo na področju gostinstva in turizma praktično usposabljali na Ugostiteljski školi Opatija na Hrvaškem, Zespol Szkol Gastronomiczno Hotelarskich na Poljskem in na šoli Vanco Pitosheski v Makedoniji. V okviru projekta si bodo udeleženci izboljšali učne kompetence, povečali zaposljivost, dvignili samozavest, samospoštovanje in medkulturno zavest ter izboljšali svoje jezikovne sposobnosti. PROJEKT POSODABLJANJE GIMNAZIJE Besedilo: Gabrijela Šturm, prof. Naša biotehniška gimnazija se je pred sedmimi leti vključila v projekt Posodabljanje gimnazije pod strokovnim vodenjem Zavoda za šolstvo RS in »tehničnim« okriljem kasneje ustanovljenega Konzorcija strokovnih gimnazij. Prvo leto projekta je potekalo kot uvajanje v sam projekt in v cilje projekta, naslednjih 6 let pa smo v projektu gimnazijo posodabljali predvsem z didaktičnega vidika. Vpeljali smo nove prenovljene učne načrte za gimnazijo ter uvedli mnoge posodobitve pouka, kot so: medpredmetne povezave, timsko poučevanje, avtentični pouk, vse več uporabe digitalne tehnologije pri pouku, obogateno učenje tujih jezikov in drugo. Pouk je zato potekal aktivneje s poudarkom na gradnji ključnih kompetenc, kot so sporazumevalna zmožnost v slovenskem in tujem jeziku, učenje učenja, digitalna kompetenca, kritično mišljenje in ostale. Tako smo v 6 letih izpeljali več kot 160 medpredmetnih povezav in timskega poučevanja, strokovne ekskurzije so postale medpredmetno povezane in kot rezultat tovrstnih dogodkov so nastajale predstave, razstave, priročniki in drugo. Le kdo se ne spomni izjemne predstave Romeo in Julija v slovenskem in tujem jeziku, predstave z antičnimi misleci in njihove misli, ki so še danes aktualne, predstavitev za starše z ekskurzije po Dunaju, razstave ob 500-letnici Trubarjevega rojstva in še in še! Evalvacije kažejo, da so dijaki z novimi metodami dela zadovoljni, bolj aktivni in sproščeni, zato bomo seveda z njimi nadaljevali, čeprav se projekt letos formalno zaključuje. 3 LEONARDO DA VINCI – POLJSKA Besedilo: Marjana Kos, prof.; Fotografije: Andreja Bartolj Bele, prof. V okviru evropskega projekta Leonardo da Vinci je bilo na naši šoli od 4. 5. do 24. 5. 2014 na praktičnem usposabljanju 14 dijakov. Dijaki so bili iz mesta Torun na Poljskem, kjer obiskujejo 3. letnik programa krajinski arhitekt. V okviru 3-tedenskega praktičnega usposabljanja so se vključevali v različna dela s področja hortikulture. Nastanjeni so bili v dijaškem domu, kar je bila tudi priložnost, da so se lahko družili z vrstniki in med drugim razvijjali jezikovno kompetenco. Ob popoldnevih in koncih tedna so spoznavali našo državo, kulturo in različne znamenitosti v bližnji in širši okolici. Še posebej si štejemo v čast, ker smo gostili dijake iz mesta Torun, ki je pobrateno z mestno občino Novo mesto. S tem so bili postavljeni temelji za nadaljnje sodelovanje. SODELOVANJE Z DRUGIMI ŠOLAMI Besedilo: Mateja Prus, prof. Kmetijska šola Grm in biotehniška gimnazija sodeluje tudi z ostalimi kmetijskimi šolami v Sloveniji. Tako so v času od 21. 4. do 25. 4. 2014 našo šolo obiskali dijaki Biotehniške šole Nova Gorica. 11 dijakov se je v tem času vključevalo v praktični pouk s področja živinoreje. Zjutraj in zvečer so sodelovali pri hranjenju, čiščenju in molži goveda. V dopoldanskem času pa so skrbeli za konje in imeli možnost jahanja konj. 52. KMETIJSKO-ŽIVILSKI SEJEM AGRA Besedilo: Ana Stojkovski, 4. d Od 23. do 28. avgusta 2014 je v Gornji Radgoni potekal že 52. mednarodni kmetijsko-živilski sejem AGRA. Kot že vrsto let se je sejma udeležila tudi naša šola na skupnem prostoru Konzorcija biotehniških šol Slovenije. Sejem je potekal pod motom Tradicionalno svež, posebna pozornost pa je bila namenjena mednarodnemu letu družine in družinskega kmetovanja, ekološkemu kmetijstvu in živilom ter hrani iz naše bližine. Letos so bili v ospredju izobraževalni programi, ki jih šole izvajamo. Ker na naši šoli izvajamo široko paleto izobraževalnih programov, so bile priprave na predstavitve le-teh obsežne, saj smo morali na razstavni prostor pripeljati veliko različnega materiala. 24. 8. smo na sejmu prikazali, kaj se na šoli učimo in kaj znamo narediti. Izdelovali smo hotele za žuželke, satnice za čebelnjak, naredili smo kalilni preizkus in škrobni test zrelosti jabolk, prikazali cepljenje sadnega drevja, pletli košarice, izdelovali namizne aranžmaje iz suhega cvetja ter sladke dekoracije iz marcipanovega testa, naredili analizo vode ter predstavili herbarij, ki smo ga naredili v šoli. Na prostoru za degustacijo smo ponujali izdelke naše šole ter mešali sadne koktajle. Obiskovalcev je bilo kljub muhastemu vremenu veliko in pogosto so se ustavljali ob naših pultih, gledali, kaj počnemo, in tudi kaj povprašali. Ob zaključku dneva smo bili kar malce utrujeni, a zadovoljni in veseli, ker so nam predstavitve programov dobro uspele. 4 USPEŠEN ZAKLJUČEK ŠOLSKEGA RAZVOJNEGA PROJEKTA »ZDRAVJE IZ ZELIŠČNEGA NAHRBTNIKA« Besedilo: Irena Kurajić, prof. V projektu Zdravje iz zeliščnega nahrbtnika smo na Kmetijski šoli Grm in biotehniški gimnaziji na Grmu Novo mesto – centru biotehnike in turizma v šolskih letih 2012/13 in 2013/14 povezali 16 učiteljev in 10 splošnoizobraževalnih in strokovnih predmetov. Namen projekta je bilo povečati zanimanje in ustvarjalnost dijakov na temo zdravilnih zelišč. V šolskem letu 2012/13 smo v projekt vključili 36 dijakov 2. letnika in 59 dijakov 3. letnika, v šolskem letu 2013/14 pa 37 dijakov 3. letnika in 55 dijakov 4. letnika biotehniške gimnazije. Pri vseh predmetih smo uporabljali aktivne oblike pouka in pri tem izvedli vrsto različnih aktivnosti. Te so bile: • nabiranje in prepoznavanje zdravilnih zelišč ter izdelava herbarija, • mikroskopiranje zeliščnih rastlinskih tkiv, • medpredmetna povezava s pohodom na Pokljuko, • izdelava zeliščnega mila, • ekstrakcija kofeina iz surove kave in kapsaicina iz pekočih paprik, • izolacija limonena iz pomarančnih lupin, • priprava PowerPoint predstavitev z legendami o zeliščih v angleščini, • izdelava zeliščnega koledarja in brošure o značilnostih zdravilnih zelišč v angleščini, • izdelava plakatov o zdravilnih zeliščih v nemščini, • obsežno praktično projektno delo, pri katerem so dijaki raziskovali protibakterijsko delovanja zelišč, pridobivali zeliščna eterična olja, analizirali in izdelali domače skutne namaze, zeliščnih sire, zeliščne jabolčne kise, pice in pogače z zelišči, varili domače pivo, gojili peteršilj in baziliko v akvakulturi, izdelali kreme in mehčalec z eteričnimi olji, raziskovali vpliv kofeina na psihofizične sposobnosti srednješolcev in izdelali zeliščni zemljevid sveta; svoje delo so opisali v 20 pisnih projektnih nalogah, ki so jih nato predstavili drugim dijakom. Končni izdelek šolskega razvojnega projekta je pester in uporaben vodnik za učitelje, ki vsebuje načrte za izvedbo omenjenih aktivnosti, učna gradiva in primere nekaterih izdelkov dijakov. Uporabo aktivnih oblik pouka in povezovanje različnih predmetov med seboj je večina dijakov in učiteljev ocenila kot zelo dobrodošlo. Takšne in podobne pristope bomo zato uporabljali tudi v prihodnje. 5 OGLED predstave »TAK SI« Besedilo: Jure Oblak in Eva Hedžet, 4. c V sredo, 17. 9. 2014, smo si dijaki višjih letnikov srednjega strokovnega izobraževanja in poklicno-tehniškega izobraževanja v Kulturnem centru Janeza Trdine ogledali gledališko predstavo Tak si, v kateri nastopata igralca Tadej Toš ter Klemen Slakonja. Slednji je za svojo upodobitev vseh potnikov v taksiju prejel naziv žlahtni komedijant 2014. Komedija pa se ponaša še z oznako žlahtna komedija leta 2014 po izboru občinstva in je nastala izpod peresa Gorana Vojnovića, ki ga večina pozna po literarnem delu Čefurji raus. Dogajanje je postavljeno v sodobni čas, ko je veliko ljudi nezadovoljnih s svojim življenjem in se srečuje nestrpnostjo ter predsodki. Med njimi je tudi Roman, ki opravlja službo taksista v Ljubljani. V predstavi smo spremljali njegov delovni dan, ko je razvažal različne potnike. Eden od teh je njegov sin Jure, ki je transvestit. Dogajanje se zaplete, ko Roman odkrije, koga vozi, saj se s sinom zaradi spleta okoliščin že dalj časa nista videla. Med njima pride do razprtij zaradi Juretovega načina življenja. Naposled pa se Roman le sprijazni s sinovo odločitvijo in ga povabi nazaj domov. Predstava je bila zelo zanimiva, dobro odigrana in upam, da si bomo ogledali še kakšno. AKCIJA POMAGAJMO DVOŽIVKAM Besedilo: Sabina Resman in Anja Lukšič, 2. e Dijaki lanskega prvega letnika programa naravovarstveni tehnik smo se 7. 3. 2014 odpravili na pot do Hrasta pri Vinici. Odšli smo z namenom, da bi sodelovali pri prenašanju dvoživk čez cesto in s tem ohranili življenja mnogih živali. Akcijo »Reševanje dvoživk pri Gornjem kalu« že nekaj let organizira območna enota Zavoda RS za varstvo narave Novo mesto. Namen akcije je preprečiti množičen pogin dvoživk in jim omogočiti varno pot do mrestišč. Dvoživke so zelo pomembne za biodiverziteto. Soudeležene so v prehranjevalni verigi v sladkih vodah. Prehranjujejo se z različnimi nevretenčarji, same pa so hrana mnogim drugim živalim. V zadnjih desetletjih število dvoživk naglo upada, ker človek uničuje, onesnažuje ali izsušuje njihova vodna bivališča. Ogrožene pa so tudi zaradi prometnih cest, ki prečkajo njihove spomladanske poti od prezimovališč do mrestišč. Ob cesti poleg kala je bila postavljena ograja, ki je onemogočala prehod dvoživk čez cesto. Za ograjo se je nabralo kar nekaj krastač, ki smo jih polovili v vedra in prenesli čez cesto. Nekatere samice so bile same, večina pa je na hrbtu že prenašala samce. Ko smo čez cesto prenesli vse krastače, smo odšli še do bližnjega izvira, kjer smo videli pupka. Bilo je zelo zanimivo, saj so nekateri prvič držali krastačo v rokah. Nikomur od nas ni bilo žal, da smo se udeležili te akcije, saj smo s tem pomagali dvoživkam, s tem pa tudi naravi. BRIHTNE BUČE BAJNOFA TEKMUJEJO KVIZ »MLADI IN KMETIJSTVO« 2014 Besedilo: Urška Trobec, prof. Na kvizu »Mladi in kmetijstvo« v lanskem šolskem letu je na naši šoli sodelovalo 31 ekip. 1. mesto je zasedla ekipa letošnjega 3. b razreda, ki je tudi na regijskem kvizu v Dobrovi dosegla 1. mesto. 6 UDELEŽBA NA DRŽAVNEM TEKMOVANJU V ORANJU V KOČEVJU Besedilo: Blaž Sluga, 3. c; Fotografiji: Anton Goršin, prof. Priprave na tekmovanje so se začele že konec avgusta med poletnimi počitnicami. Za regijsko tekmovanje oračev Dolenjske sem imel le 3 dni časa za trening, a sam kljub temu dobro zaoral svojo »parcelo«. V mesecu septembru so se začele priprave na 58. državno tekmovanje v oranju, ki je bilo letos v Kočevju. Nanj sem se pripravljal dva tedna, vendar nam vreme ni bilo naklonjeno, saj je bil trening otežen zaradi obilnih padavin. V četrtek, 11. 9. 2014, sva skupaj s sotekmovalcem odpeljala traktorja v Kočevje. Še isti dan naj bi se pripravljala na nastop, a deževne kaplje kar niso ponehale. Naslednjega dne je bil izveden žreb »parcel«, ki jih bomo zaorali. Najprej se je oralo strnišče. Zaoral sem dokaj dobro in bil tretji. V soboto, 13. 9. 2014, se je orala ledina, a pogoji za izvedbo so bili zelo težki: zbita zemlja, razmočen teren ipd., a kljub vsemu sem dosegel tretje mesto. Popoldne je sledila podelitev nagrad in pokalov, potem pa še vožnja domov. S svojim nastopom na tekmovanju sem zadovoljen, na uvrstitev pa ponosen. Cvetličarke v Mozirju Besedilo: Andreja Bartolj Bele, prof. V Savinjskem ali Mozirskem Gaju vsako poletje v avgustu poteka poletna razstava cvetja, ki je imela letos naslov »Najbolj nori gartlc«. To poletje smo sodelovale tudi dijakinje in učiteljice iz Grma Novo mesto. V Mozirju smo bile kar tri dni, od 12. 8. do 14. 8. 2014. Prvi dan smo izdelovale najbolj nore vrtičke, ki so bili res nekaj posebnega, saj so bili iz neobičajnih elementov, sadik, ki jih nismo vajeni kombinirati, postavljeni v vodo in podobno. Drugi dan smo dopoldne dokončale svoje vrtičke, popoldne pa smo pod mentorstvom gospoda Marjana Planinška izdelovale cvetlično-zelenjavne prostorske dekoracije. K sodelovanju smo bile povabljene mentorice slovenskih cvetličarskih šol, ki se navadno udeležujemo tekmovanj s tega področja. Vsaka mentorica je k sodelovanju povabila po dva dijaka, ki sta bila tako deležna posebnega izobraževanja. Sabina Nemanič je z dijakinjama Laro Juvan in Katjo Vrtin izdelovala »Simfonijo s kumarami«, Andreja Bartolj Bele, ki sta ji pomagali Monika Murenc in Sara Šega, pa »Stebre vrednot« iz zelja. Na ta del smo se deloma lahko pripravili že vnaprej. Konstrukcije, ki so morale biti atraktivne z vseh strani, smo v parku dodelali s cvetjem, ki smo ga imeli na voljo. Tretji dan smo mentorice dokončale svoje prostorske dekoracije, dijakinje pa so se udeležile tekmovanja pod naslovom »Najbolj nori piknik«. V pravem poletnem nalivu so se vse tekmovalke sijajno odrezale. Zmago pa jim je odnesla njihova bivša kolegica z Grma Jerica Žužek, ki oktobra z mentorico Sabino Nemanič odhaja na olimpijado poklicev v Francijo. Da bomo v Mozirje še odšle, je bil soglasno sprejet sklep dijakinj in učiteljic, ki ga ni pokvarilo niti kislo vreme niti dejstvo, da je bilo za to doživetje potrebno žrtvovati nekaj počitniških dni. 7 GRMČANKE PONOVNO NAJBOLJŠE NA CVETLIČARSKEM TEKMOVANJU ZA ZLATO PIKO V VELENJU Besedilo: Andreja Bartolj Bele, prof. V torek, 23. september 2014, je na Pikinem festivalu v Velenju potekalo cvetličarsko tekmovanje. Dijaki cvetličarskih programov iz Maribora, Celja, Kranja in Novega mesta so se pomerili v svojem znanju in spretnostih. Izdelovali so fantazijsko kreacijo pod naslovom »Pika vstopa v jesen« in šopek presenečenja pod naslovom »Pikine norčije«. Poleg klasičnega ocenjevanja ideje, barve, kompozicije in tehnike je bila tokrat glavna navihanost in barvitost, kar je zaščitni znak Pike Nogavičke. Dekleta iz Kmetijske šole Grm Novo mesto so, tako kot lani, blestele v vseh pogledih. Dijakinji Katja Vrtin in Andreja Bartelj z mentorico Jernejo Ucman sta bili tretji. Pokal Zlata Pika sta si prislužili Monika Murenc in Nina Pungerčar, ki ju je pri idejah in izdelavi usmerjala mentorica Andreja Bartolj Bele. Dekleta so se ob delu neizmerno zabavala. Njihove kreacije in izdelki ostalih ekip bodo na ogled na Pikinem festivalu do konca tedna. Pokal Zlata Pika bosta Monika in Nina prejeli v soboto na slavnostni podelitvi v Velenju. 8. mednarodno tekmovanje mladih cvetličarjev v Varaždinu Besedilo: Andreja Bartolj Bele, prof V petek, 26. 9. 2014, je v Varaždinu potekalo 8. mednarodno cvetličarsko tekmovanje pod naslovom »Čarolija Italije«. Tekmovanje so ponovno zaznamovala slabo napisana navodila s strani organizatorjev, s čimer so imeli tekmovalci kar nekaj težav. Od 10 tekmovalcev iz 6 hrvaških in 4 slovenskih šol si je skoraj polovica napačno interpretirala navodila. Napisano je bilo namreč, da tekmovalci s seboj lahko prinesejo konstrukcijo iz testenin ali pa v aranžmaju uporabijo posamezne testenine. Ker so le-te krhke, smo jih seveda kombinirali z ostalimi materiali, komisija pa je na tekmovanju zahtevala konstrukcije samo iz testenin. Zahtevano je bilo tudi, da so materiali sponzorjev jasno vidni. Na koncu je bilo najbolje ocenjeno delo tisto, kjer je bilo uporabljeno veliko filca in cvetje kot dodatek. Monika Murenc, tekmovalka iz naše šole, se je skupaj z mentorico Andrejo Bartolj Bele odločila, da svoje konstrukcije ne bo uporabila, ker ni bila izdelana samo iz testenin. Mogoče to ni bila najbolj modra odločitev, saj je na koncu morala spremeniti svoj koncept. Vseeno pa se je potrudila in solidno zastopala šolo. Bolj kot tekmovanje samo je seveda pomembno druženje z vrstniki iz drugih šol. V Varaždin pa se bomo vrnili naslednje leto, ko bodo pravila morda bolje razložena in ne bo potrebna improvizacija. Toda tudi to je del tekmovanja. TEKMOVANJE V VOŽNJI VPREH IN DRESURNEM JAHANJU Besedilo: Matej Zobec, prof. Turnir v dresurnem jahanju in vožnji vpreg se je odvijal od 27. 9.-28. 9. 2014 na travnatem in peščenem jahališču na Bajnofu - centru biotehnike in turizma. V različnih kategorijah je nastopilo več kot 50 tekmovalcev iz vse Slovenije. Dvodnevno prireditev pa je odprla tekma v vožnji vpreg. Tekmovanje se je zaključilo v nedeljo, ko so jezdeci in konji nastopili še v prostem programu dresurnega jahanja z glasbeno spremljavo. Sledila je slavnostna podelitev medalj in častnih nagrad ob spremljavi himne za Pokal Slovenije. 8 Med nastopi je bilo mogoče občudovati popolno usklajenost med jezdecem in njegovim konjem, ki se sporazumevata le z dotiki - jezdec namreč konju daje ukaze z vajetmi, sediščem in nogami – ter ravnotežjem in čutenjem drug drugega, oba pa morata biti predvsem zbrana, mirna in natančna. V sobotnem tekmovanju enovpreg sta nastopila dva šolska konja in dosegla eno drugo mesto. Na tem mestu bi se rad posebno zahvalil vsem dijakom in študentom, ki so sodelovali pri organizaciji in izvedbi dveh lepih konjeniških prireditev. EKO KOTIČEK PROJEKT »POZOR(!)NI ZA OKOLJE« Besedilo: Anica Strojin, prof. in mentorica Na centru Grm Novo mesto – center biotehnike in turizma, enoti Kmetijska šola in biotehniška gimnazija na Sevnem pod Trško goro, smo v šolskem letu 2013/14 drugič sodelovali v projektu »Pozor(!)ni za okolje«. S sodelovanjem v projektu so sodelujoči dijaki ozaveščali druge, da je potrebno skrbeti za urejenost šole in njene okolice, Novega mesta in drugih krajev, od koder so doma. Opozarjali so, da je potrebno ločevati odpadke, učinkovito skrbeti za ohranjanje čiste narave v šolskem okolju pa tudi doma, opozarjati na varčevanje z vodo in električno energijo, se truditi, da bi vse, s katerimi sobivamo v šoli ali doma in domači okolici, kar najbolje pripravili do sodelovanja med sabo v dobrobit nas vseh, družbe in države. Zlasti v programu naravovarstveni tehnik je del pouka pri posameznih predmetih in modulih zelo povezan z delovanjem v praksi tako na šoli kot doma. Zato se veliko pogovarjamo in razmišljamo o vseh sodobnih dogajanjih in problemih, ki se vsakodnevno dogajajo okoli nas in nam olajšujejo ali otežkočajo naše življenje. Pri praktičnem delu dijake njihovi mentorji vseskozi opozarjajo na načine, s katerimi slabo ali dobro delujemo na sebe in na okolje. Hkrati pa tudi prisluhnejo dijakom, kaj oni mislijo ali načrtujejo za izboljšanje lastnega dela ali vpliva na ohranjanje lepega in zdravega okolja. Ob svetovnem dnevu voda smo na šoli organizirali »Eko dan«, ki so ga izvedli dijaki 1. letnika, smer naravovarstveni tehnik, s pomočjo profesoric poklicnih modulov in praktičnega pouka, Mateje Okleščen in Damjane Hosta ter mentorice šolskega projekta »Pozor(!)ni za okolje« Anice Strojin. V okolici šole in na sami šoli so dijaki pokazali, kaj so delali na terenu (analizo vode in prsti ter nabiranje in razvrščanje rastlin, ki rastejo na različnih prsteh) in to predstavili drugim. V ponedeljek, 31. marca 2014, smo poslušali predavanje članice skupine »Ekologi brez meja« Katje Polc, ki nam je v predavanju »Zdravje in ekologija« pojasnila načine, kako skrbeti za zdravje na naraven način. Razložila nam je, kako se izdela naravna pasta za umivanje zob, šampon za umivanje las, balzam, naravni pralni prašek ter nas opozorila na vrsto možnosti za zmanjšanje uporabe plastičnih materialov, njihove stranske učinke, katere vrste imajo manj le-teh, kako jih prepoznati, kaj shranjevati na bolj zdrav način in kako se čim bolj odgovorno odzvati na sodobna družbena dogajanja zlasti v zvezi z varovanjem narave in varčevanjem z energijo. 9 DAN ZEMLJE Besedilo: Anica Strojin, prof. in mentorica Grm Novo mesto – center biotehnike in turizma se je na »Dnevu Zemlje« predstavil z izdelki, ki so jih pripravili in izdelali dijaki pri praktičnem pouku in vajah pri različnih modulih v okviru programa naravovarstveni tehnik. Prikazali so hotel za žuželke, ptičjo hišico, različna gojišča, s katerimi ugotavljajo prisotnost onesnaževalcev, analizo vode iz različnih vzorcev, jih med seboj primerjali in prikazali uporabo kovčka za analizo vode na terenu. Obiskovalcem so teoretično in praktično razložili način izobraževanja in postopke pri različnih vajah za njihov program. Šolo je zastopalo 10 dijakov iz vseh štirih letnikov, tako da so lahko pokazali svoje delo na različnih stopnjah in dodali tudi svoje izkušnje z varovanjem narave, ki so jih pridobili pri pouku ali v domačem okolju. LITERARNI KOTIČEK Bodi kot metulj Kaj je nežnost? Daj razpri krila kot metulj v sončnem dnevu. Daj povzpni se nekam tja gor v nebo in oglej se v jezerskem odsevu. Nežen je lahko pogled, ki poslan je iz srca. Lahko le bežen je nasmeh, ki prijatelj ti ga da. Nežnost se skriva v drobnih rečeh, v toplih besedah in dejanjih. V prijaznem stisku roke, ob novih spoznanjih. Bodi kot metulj, bodi ti. Bodi nekaj, kar sam želiš si videti. Pravi metulj visoko leti, razpre krila in se v vsej svoji veličini blešči in blešči. Takšen bodi tudi ti, verjemi in nauči se vase zaupati. Nežen je tudi ptice glas, da kar naježi se ti koža. Ali pa žarek sonca toplega, ki te po obrazu boža. Kaj pa najbolj nežno je? Najbolj nežen in iskren je mamin poljub in očetov objem. Zato bodi kot metulj, bodi ti. Bodi nekaj, kar po svobodi hrepeni. Sabina Resman, 2. e Tina Brcar, 1. b DOBROTA NI SIROTA predstavitev PROSTOVOLJSTVa Besedilo: Ema Imamović, 2. b Biti nekdo, ki pomaga in osrečuje ljudi, je nekaj, kar je prirojeno. Največ pomagačev oziroma prostovoljcev se »rodi« v kriznih časih. Ljudje imamo namreč prirojen čut za sočloveka in se združujemo, da bi lahko preživeli. Prostovoljci smo praktično vsi. Z nasmehom lahko človeku polepšaš dan. Že to je nekaj prostovoljnega! Medgeneracijsko povezovanje lahko marsikomu da spomine, ki jih ohranjajo celo življenje. V okviru prostovoljstva smo na šoli imeli že dve »akciji«. Obe sta prinesli obilico dobrih odzivov. Najprej smo poskrbeli za varno spolnost tako, da smo dijakom delili kondome; v naslednji akciji pa je šlo za mednarodni dan sprememb, zaradi katerega smo na šoli delili lepe misli. V okviru te akcije pa je en dan kasneje dogajanje potekalo v Qlandiji, kjer smo delili tople objeme mimoidočim, delili bombončke mlajšim otrokom, poklanjali lepe misli in 10 ob spremljavi kitare peli pesmi. Biti prostovoljka je nekaj, kar me je dopolnilo, v moje življenje vneslo veliko dobre volje in mi dalo misliti ter videti širše. Ob zbiranju materijala za BIH in Srbijo sem občutila pravi duh prostovoljstva, enotnost ljudi. Biti prostovoljka ali prostovoljec je neprecenljivo delo, kjer ti pomoč drugim prinese nepopisno srečo in dolgoročno prijateljstvo. LAHKIH NOG NAOKROG DIJAKI NARAVOVARSTVENE ŠOLE RAZISKUJEJO GORJANCE (repORTAŽA) Besedilo: Sabina Resman, 2. e OGLARJENJE, NARAVA, NARAVA – GORJANCI! Gorjanci so planotasto hribovje v jugovzhodni Sloveniji, ki obsegajo 212 kvadratnih kilometrov. Že Janez Trdina je pisal o tej prelepi pokrajini, kako da je potem ne bi obiskali tudi naravovarstveniki Kmetijske šole Grm Novo mesto. Ta prelepa pokrajina v sebi skriva mnogo zelo zanimivih skrivnosti, lepot in dobrin. Vse to pa smo na svoje lastne oči lahko videli tudi sami. Bodoči naravovarstveniki smo se tudi to leto odpravili na Gorjance, kjer smo se seznanili z oglarjenjem, gozdom in seveda z vso naravo. Na enodnevni izlet se nas je odpravilo 25 dijakov ter dva profesorja. Do začetka naše poti nas je pripeljal avtobus. Ustavil je pri Krvavem kamnu – to je kamnit osamelec na Gorjancih, ki ga spremlja mnogo legend. Ena od legend pravi, da ta kamen označuje mesto, kjer so pri določanju meje živa zakopali nedolžnega fanta in dekle, njun grob pa zaznamovali s kamnom, ki je dobil ime Krvavi kamen. Ta legenda se mi je zelo vtisnila v spomin! Pot smo nato nadaljevali po hribu navzgor, a nas je vedno bolj zeblo. Ko smo prišli do vrha, smo pred seboj uzrli prelepo pokrajino, a le-ta je bila skoraj vsa v megli. Nato pa smo se začeli spuščati po hribu navzdol, dokler nismo prišli do mesta oglarjev. Tukaj nas je že pričakal vodič, ki nam je do potankosti predstavil to zelo zanimivo panogo. Povedal nam je, da je bilo oglarjenje včasih bistveno bolj razširjeno, kot je sedaj, dandanes pa že počasi izumira tako kot tudi rudarstvo in železarstvo. Predstavil nam je tudi življenje oglarjev, način njihovega dela, zgradbo stanovanjskega objekta, v katerem so živeli oglarji itn. Ko je končal s predavanjem, smo se prestavili na travnik pred gozdom in nato dorekli še nekaj besed o tej neprecenljivi dobrini – gozdu. Dejstvo je, da se ljudje dandanes premalo zavedamo, kaj pomeni imeti gozd, gozdne dobrine, pitno vodo ter čisti zrak. NEKAJ NOVEGA Kmalu smo končali s predavanjem in pojedli malico, nato pa smo se odpravili naprej. Vodič nas je popeljal skozi učno pot, ki je zajemala kar 11 postajališč oz. znamenitosti. Na tej poti smo si ogledali gozdno železnico, gorjansko jezero in še in še. V megli pa se je v daljavi prikazoval Trdinov vrh. Ob učni poti smo opazili zelo veliko različnih vrst gob. Nekaj celo takšnih, ki niti niso izgledale kot gobe. Neprestano so nas spremljali prečudoviti gozdovi listnati, mešani, iglasti. Vse je bilo naravnost prečudovito! Vsak od nas je izvedel veliko novega. Seveda pa na tem izletu nismo pozabili na naš bodoči poklic, zato smo s seboj odnesli tudi vzorce prsti in vode. KJE SI, GOSPODIČNA? Seveda ne govorimo o pravi gospodični, temveč o izviru na Gorjancih. Tudi tega smo obiskali in vsi osupnili - tako lep kraj, s tako prečudovito zgodovino in zelo zanimivim mitom. Ne glede na to, da smo pri Gospodični že skoraj vsi omagali, sem prepričana, da se bo vsak od 25 naravovarstvenikov še vsaj enkrat v življenju vrnil v te kraje. 11 OGLED PLANINSKE PAŠE Besedilo: Marko Smrekar, 2. d V četrtek, 18. septembra 2014, smo se dijaki 2. c, 2. d in 2. f odpravili na ogled planinske paše na planino Zakraj, ki leži na nadmorski višini 1200 metrov. Tam smo si ogledali, kako molzejo krave ter iz njihovega mleka delajo sir, skuto in maslo. Iz 12 litrov mleka naredijo približno en kolač sira ter nekaj masla. Kolač sira tehta 3 kilograme. Na začetku sezone naredijo na dan tudi do 60 kolačev. Na koncu smo dobili za pokušino sir ter sladko in slano skuto. PLANINSKI KROŽEK NA NAŠI ŠOLI - povabilo v gore Besedilo in fotografija: Andreja Bartolj Bele, prof. in vodja krožka V teh norih, divjih časih, ko imamo vsi polno glavo takšnih in drugačnih težav, je občasen pobeg nad gozdno mejo, v gore, med skale, večkrat nujen. Lepote slovenskih gora pa so tako ali tako neprecenljive. Ne zgolj trud in telesni napor, tudi užitki ob doseganju ciljev in pogled na prelepo alpsko cvetje lahko navdušuje. Vsi, ki bi radi nekaj naredili zase, ki imate radi dobro družbo in vas ni strah višine, povabljeni med planince. Tudi letos organiziramo planinska druženja, ki jih bom za vas vodila Andreja Bartolj Bele, pomagali pa mi bodo kolegi iz Planinskega društva Krka. Prijavite se lahko do konca oktobra pri vodji krožka. Z MOJEGA ZORNEGA KOTA Moji prvi vtisi o novi šoli Svoje prve vtise o šoli sem dobila že, ko sem vanjo vstopila na informativnem dnevu. Prva stvar, ki mi je padla v oko, je bila njena lepa ter urejena okolica. Šola je namreč oddaljena od mestnega vrveža in postavljena v naravo. Prvi šolski dan nam je ravnateljica v veliki predavalnici še podrobneje predstavila šolo, razredniki pa so nas nato odpeljali v razrede, kjer smo preživeli preostali del dopoldneva. Skozi naslednje dni smo se na šoli že skoraj udomačili, a porabili večino odmora, da smo našli pravo pot so učilnic. Zelo so nam pomagala prijaznost in usmeritve nekaterih starejših dijakov. Profesorice in profesorji so nam na uvodnih urah razložili potek učne snovi v letošnjem šolskem letu. Učenci se med seboj nismo poznali, a smo v dnevih, ki so sledili, že sklepali nova prijateljstva. Ni nam bila všeč gneča v jedilnici, a kuharji ter kuharice so hitro popravili vzdušje s svojo prijaznostjo. Pa tudi hrana je odlična! Do današnjega dne sem prepričana, da sem izbrala pravo srednjo šolo. Všeč mi je, da se lahko vključujemo v različne interesne dejavnosti. Zelo se veselim novih ekskurzij, predvsem v druge evropske kraje. Špela Pezdirc, 1. a Moj prvi vtis o šoli je bil pozitiven. Všeč mi je bil sprejem dijakov prvih letnikov in kako nam je novi razrednik Gregor Kastelic razložil potek pouka, organizacijo in pravila šole. Razkazal nam je tudi šolo ter nam ponudil pomoč pri iskanju učilnic, saj je šola velika in ima ogromno hodnikov. Zadovoljna sem, da na šoli višji letniki niso izvajali hujšega »fazaniranja«. Vsak učitelj nas je prvo uro lepo sprejel, se predstavil in nam opisal potek dela pri svojem predmetu v tem šolskem letu. Všeč mi je bilo, da so profesorji ponudili pomoč oz. dodatno razlago ob morebitnih nejasnostih nekaterih snovi. Ker sama med tednom stanujem v dijaškem domu, bi rada pohvalila še vzgojitelje, ki nam nudijo pomoč in veliko interesnih dejavnosti v popoldanskem času. Tonja Zemljak, 1. a En mesec šolanja na srednji šoli in toliko novih spoznanj in odkritji. Prvi dan sem se počutila nekoliko omejeno in stisnjeno - še sreča, da je bila ob meni moja bivša sošolka, drugače bi s prvim avtobusom pobegnila domov. Prve dneve sem se skupaj s svojim novim razredom lovila po zapletenih hodnikih grmske šole, a že po nekaj dneh sem se ujela z »bajnofškim« tokom. Zdi se mi, da mi bo ta šola dala še več znanja kot osnovna in že samo ob tej misli mi postane prijetno. Da ne omenjam sošolcev! Krasno smo se povezali že prvi šolski dan in srčno upam, da je to uspelo 12 - tudi drugim »prvoletnikom«, kajti skupaj bomo ostali 4 leta. Postala sem dijakinja. Postala bom naravovarstveni tehnik. Varovala bom naravo … Mar ni to čudovito? Sara Praznik, 1. d Začelo se je novo šolsko leto, ki je za mene pomenilo veliko spremembo, saj sem začela obiskovati Kmetijsko šolo Grm na Sevnem pri Novem mestu, in sicer program slaščičar. Noč pred prvim septembrom je bila zelo dolga. Premišljevala sem o novih sošolcih, profesorjih ter ali bom pravočasno prišla na vlak in avtobus. Kmalu sem ugotovila, da je bil ves strah odveč. Pravočasno sem prišla v šolo, sošolci so bili enako izgubljeni kot jaz, profesorji, še zlasti razredničarka Stanislava Hude, pa topli in prijazni ljudje. Motilo me je edino to, da sem prišla domov vsa popisana, kar je bilo dejanje starejših dijakov nad nami »prvošolci«. Sedaj smo na novi šoli s sošolci postali pravi prijatelji. Tudi profesorji so popolnoma drugačni kot v osnovni šoli. Vsi so prijazni in vedno pripravljeni na pogovor. Najbolj pa mi je všeč praktično delo, kjer smo začeli z osnovami – čiščenjem in kuhanjem marmelade. Komaj čakam, da bom izvedela, kaj bomo pri praktičnem pouku počeli prihodnji torek! Čeprav sem na šoli šele dober mesec, sem ugotovila, da je bila izbira šole pravilna. Uživam v peki slaščic in upam, da se bom naučila veliko novega. Vanja Novak, 1. h Prihajam s Primorske in med tednom bivam v šolskem dijaškem domu. Že od prvega dne se mi to zdi super. Spoznala sem veliko prijateljev in prijateljic. Prvi dan pouka se nisem počutila dobro, saj so se mi sošolci zdeli čudni in otročji, všeč pa mi je bila nova razredničarka Helena Košmerlj, saj je prijazna in vedno nasmejana. Do današnjega dne pa sem se navezala nanje. Spoznala sem, da so v resnici zabavni, prijazni in nasmejani (vseeno pa nekateri tudi otročji). Vesela sem, da sem spoznala takšne dobre ljudi, kot so učitelji, vzgojitelji in dijaki na naši šoli, saj me spremljajo vsak dan. Erika Brečko, 1. j ŠPORT NARAVOVARSTVENIKI NA TRDINOVEM VRHU Besedilo: Sonja Brcar, bivša dijakinja programa naravovarstveni tehnik na naši šoli, sedaj študentka Naravoslovnotehniške fakultete v Ljubljani, smer Grafična in medijska tehnika V sredo, 12. 3. 2014, smo dijaki lanskoletnega 3. in 4. letnika naravovarstveni tehnik imeli športni dan. Odpravili smo se na pohod na Trdinov vrh. Ob 7:30 smo se zbrali pred šolo in se z avtobusom odpeljali do Gabrja.Vsi zaspani smo se izkrcali iz vozila in skoraj osupli nad pogledom v hrib, za katerega smo upali, da ni postaja na naši poti. A bila je. S strani deklet se je slišalo nenehno tarnanje, medtem ko so se fantje brez oklevanja pogumno podali na pot. Na Gospodični je sledil prvi daljši odmor in čas za malico. S težkimi nogami smo se odpravili naprej proti najvišji točki našega izleta. Moški del populacije je zopet stopal bolj prepričljivo in tako prispel do stolpa na Trdinovem vrhu pred dekleti. Svojega ponosa seveda niso skrivali in so se postavljali vsakič, ko so zagledali novo dekle, kako je vso zadihano in zardelo prispelo na cilj. Pozdravili smo sonce in otipali sneg, nato pa naredili še nekaj fotografij, ki jih bomo imeli za spomin. Najpogumnejši smo se v dolino proti Miklavževem zapodili in pot opravili skoraj v celoti s tekom. Sreča je bila na naši strani, saj smo tekli po gozdni poti in so nam drevesa služila kot uporni količki, ko je bilo potrebno zmanjšati hitrost. Kdo ve, če bi bili naši nosovi brez njih še vedno celi? Na Gorjancih smo se ponovno osvežili s hladno pijačo. Kmalu je bil nastopil čas odhoda. Skozi veliko okno avtobusa so na naša utrujena telesa sijali topli sončni žarki in v nas vlivali novo energijo, ki smo jo takrat še kako potrebovali. 13 TRIDNEVNO SMUČANJE NA CERKNEM Besedilo: Hana Flajnik in Klara Poljšak, 3. a V mesecu marcu je na šoli za dijake vsako leto organizirano tridnevno smučanje na Cerknem, in sicer od petka do nedelje. Udeležba dijakov je neobvezna, priznane pa imajo ure prostoizbirnih interesnih dejavnosti oz. izbirnih vsebin. V lanskem šolskem letu je ta dogodek potekal med 7. 3. 2014 in 9. 3. 2014. Smuka je bila prijetna, saj smo vse dni imeli sončno in toplo vreme, snežna podlaga pa je vremenskim razmeram uspešno kljubovala. Nastanjeni smo bili v hotelu Cerkno, na smučišču smo lahko smučali v skupinah ali posamezno.Glede na izkušnje lahko rečeva, da je bil izlet zelo lep in prijeten ter prepričani sva, da ga bova ponovili. TEKMOVANJE V ATLETIKI Besedilo: Špela Jerman in Petra Starič, 3. a V torek, 23. 9. 2014, smo se dijaki Kmetijske šole Grm in biotehniške gimnazije udeležili področnega tekmovanja v atletiki v Novem mestu. Tekmovanje je bilo ekipno, sodelovali pa smo v naslednjih disciplinah: tek na 100 metrov, tek na 400 metrov, tek na 1000 metrov, tek na 2000 metrov, štafeta 4×100 metrov, skok v daljino, skok v višino in suvanje krogle. Dekleta smo skupno osvojila šesto mesto, fantje pa so bili skupno deveti. Vredno je poudariti uvrstitvi dijakinje Hane Flajnik in dijaka Žana Žepiča, ki sta v teku na 1000 metrov oz. 2000 metrov osvojila tretje mesto. BAJNOF KUHA Vstopili smo v jesen, ko nam narava ponuja veliko dobrin, med katerimi so tudi orehi. Tokrat sladokuscem predstavljamo recept za orehovo torto, kot so jo pripravljale naše prababice. Za izdelavo biskvita potrebujete: 21 dag sladkorja, 21 dag mletih orehov, 7 dag drobtin namočenih v rumu, 8 jajc, vanilin sladkor in naribano limonino lupino. Najprej ločite rumenjake in beljake. Iz beljakov in polovice sladkorja stepete trd sneg. Rumenjake in drugo polovico sladkorja penasto umešajte. Dodajte namočene drobtine, mlete orehe, vanilin sladkor in naribano limonino lupino. Na koncu previdno ročno vmešajte še beljakov sneg. Maso vlijte v pomaščen pekač in pecite pol ure na 200 °C; nato temperaturo znižajte na 180 °C in pecite še pol ure. Ohladite. Za nadev potrebujete: 25 dag zmehčanega surovega masla, 2 dl sladke smetane, 15 dag sladkorja v prahu, 15 dag mlete čokolade in 2 žlici ruma oz. po okusu. Nadev izdelate na pari z neprestanim mešanjem. Zmehčanemu maslu dodajte sladkor v prahu, mleto čokolado, na koncu pa še sladko smetano in rum. Prerezan biskvit namažite z dobro polovico nadeva, pokrijete z drugo plastjo biskvita in torto obmažite s preostankom nadeva. Posujte z mletimi orehi ali okrasite z orehovimi jedrci in sladko smetano. 14 ZGODBA Z NASLOVNICE PROJEKT »KAR SEJEMO, TO ŽANJEMO« Besedilo: Marko Hrastelj, prof. V okviru projekta »Kar sejemo, to žanjemo« smo se udeležili uvodnega sestanka na sedežu ČZS, na katerem so bili sklenjeni dogovori, katera šola prevzema posamezne dogodke. Uvodnega dogodka na BC Naklo sta se udeležila Marko Hrastelj in Aleš Gramc. Drugi dogodek se je odvil na Grm Novo mesto – centru biotehnike in turizma, kjer smo organizirali tiskovno konferenco na tematiko setve ajde, nato pa smo ajdo tudi dejansko posejali. Setev je simbolično opravil predsednik državnega sveta gospod Mitja Brvar. Kot aktivni člani projekta smo se udeležili tudi dogodka na cvetoči njivi ajde v okviru sejma Agra, ki ga je priredila BŠ Rakičan. Načrtujemo še dogodek - žetev oziroma spravilo ajde v tem mesecu, torej oktobru, ko bo posevek zrel. LIKOVNI KOTIČEK Izdelki so nastali pod budnim očesom profesorice umetnosti Jožice Medle. 15