Jana Kokalj, MAKEDONIJA MALO DRUGAČE Res ne vem, kaj sem imela v mislih, ko sem se prijavila na strokovno ekskurzijo v Makedonijo; morda spoznati mlade kolegice in kolege, njihovo delo, težave; morda videti Makedonijo ali pa oboje in še več. Torej, z Dominiko sva se dogovorili glede propagandnega materiala o Idriji, saj vendar prihajam iz Alpskega mesta 2011, Destinacije odličnosti 2011, pa še 500 let idrijskega potresa smo letos obeležili. Sredi oktobra smo med ostalimi sodelujočimi v okviru evropskega projekta CHERPLAN (Enhancment of Cultural Heritage through Environmental Planning and Management), ki ga vodi italijanski partner Regija Furlanija Julijska krajina, gostili tudi predstavnike Makedonije iz Skopja in Bitole. In smo odrinili ob treh ponoči iz Ljubljane. Na Čatežu smo pobrali še kolege z Dolenjske, sledilo je nekaj postankov na poti skozi Hrvaško, tekli so pogovori o delu, težavah, neusklajenih predpisih. Pred Beogradom sta vstopila še srbska kolega in nadaljevali smo vožnjo proti Makedoniji. Boba Knežević je stresala zgodovinske, zemljepisne podatke, kot bi deževalo. Kar dve kolegici sta praznovali rojstni dan in, seveda, je bilo treba eno zapeti ter osvežiti okus. Volan je suvereno prevzela Minka. Huraaa za ženski spol! Čisto hitro smo bili v Skopju, nameščeni v hostlu, sledila je večerja - malo lajfa in nočko! Naslednje dopoldne je potekal uradni del srečanja ZTVS in ZTVM. Prisotni so bili predstavniki Ministrstva za gospodarstvo, oddelka za turizem Republike Makedonije, predstavnika skopske fakultete za turizem, kolegi iz Skopja in Ohrida. Obravnavane teme so se nanašale na zakonodajo in pravila, ki veljajo v EU, izobraževanju in podeljevanju licenc turističnim vodnikom, vodenja registra, neusklajenosti zakonodaje, inšpekciji na terenu in problemih, s katerimi se srečujejo turistični vodniki doma in v tujini. Živahna diskusija se je razvila na temo izobraževanja in podeljevanja licenc. O prvem, če lahko tako rečem, mednarodnem srečanju turističnih vodnikov (poleg slovenskih in makedonskih vodnikov sta bila prisotna tudi srbska kolega in kolegica iz Dubrovnika), so poročali makedonska TV in drugi mediji. Tako Diana kot Gordana sta dali intervju skopskim novinarjem. Po kosilu nas je lokalni vodnik Goce popeljal na kratek ogled mesta, preko Čaršije nepozaben je okus »padobrančkov« iz tamkajšnje slaščičarne -, Kamenog mosta čez Vardar, pod znamenito trdnjavo Kale, do novega centra z mogočnimi novimi zgradbami in spomeniki, razlagal zgodovino, zaključil v Hiši Matere Tereze. Naslednji dan smo v spremstvu vodnika Ljube in naše Gordane obiskali prečudovit Markov manastir, pa Manastir Pantelejmon z osupljivo lepimi freskami. Z Vodnega smo imeli prelep razgled na mesto in po odličnem makedonskem kosilu v restavraciji Oreov lad smo nadaljevali pot v naravni spomenik Kanjon Matka – kanjon metuljev. Na hitro smo si ogledali samostan Matka in po lepo vzdrževani poti prišli do mogočnega jeza. Sledil je povratek v Skopje. Dan smo zaključili z večerjo v centru mesta in se poslovili od drage Gordane. Zgodaj smo zapustili Skopje, kajti nepričakovano smo se dogovorili še za krožni ogled Beograda na poti domov. Takega zajtrka kot nas je čakal v Džepu, zlepa ne pozabiš - topla lepinja, kajmak in kislo mleko – »njamsi«, božansko. In Beograd. Boba je specialistka na vodenje Beograda: o.k. mesto; sledila je prelepa, še ne popolnoma dokončana pravoslavna cerkev in t.i. Prepovedano mesto: vile stare, nove, obnovljene, zapuščene, ambasade, letnice so se nizale, sorodstvene vezi in rodbine so se povezovale skozi desetletja - ne moreš slediti - srbski, ruski, grški, angleški dvor - tu je Ceca, tam Pink, pa Jovanka, aha, bivše bivališče Kardelja, Tito je pa tam gori pokopan – vse nam je želela povedati ... Hvala, Boba! Enkratna si! Samo še okusno poslovilno kosilo in Čao, Beograd! A ni še konec. Odlična organizacija, prijetna družba, lepa destinacija, prijazni gostitelji, dobra hrana, delavni in zagnani člani Združenja – kaj bi še hotela več?! Hvala vam vsem za prijetno druženje in kmalu: nasvidenje!