egszov I r. ir, PEGAZOV UTRIP VSEBINA UVOD . Pegazovih 7 let UTRIP SKUPIN Ena A RoZmarin Ob potoku Mavrica 3. Modrijani Tarja 10 - Spomindice 11-13 Potria Dobra dela bogatijo Potep po Arboretumu Voltji potok Potujemo po svetu Comett domovi d.o.o. Pegazov dom Rogaika Slatina +. 9 1'l SKUPNA DOZIVETJA Prvi program Radia Slovenija v iivo iz Pegazovega doma Joga za stanovalce NeZnizven mandolin Krst moita Silvestrski poljub pri nas Odmev narodnozabavnih viZ Piknikovanje s stanovalci doma dr. JoZeta Clasilo izdaja: 2-3 4-5 5-6 7-8 14 14-15 15 16 16-17 17 t7 -t8 18 19 19-20 SVETOVALNI KOTICEK 20-21 SMEJALNI KOTIEEK 22 -24 UredniEki odbor: Kristina Kampui lrena Straiek Melita Fijav) LUCUd terKUC 5peld Kovactc lvan Zerjav Odgovorna urednico: lrena Straiek Lektorirdnje: bafoaro >tefdncrc Oblikovanje: Vidort, Bronka Unverdorben Tisk: Grafika Cracer d.o.o. Stevilo izvodov: 400 Leto izdaje: 2013 i:* UVOD PEGAZOVIH Z LET Stevilo 7 nas mnogokrat spomni na pravljiino itevilo ... in ieprav ne moremo reii, da je bilo zadnjih 7 let pravliitnih, so bila ta leta za Pegazov dom lepa in nepozabna. spomnimo besed ob otvoritvi doma za starejle v Rogalki Statini leta zoo6, kolikina pridobitev je dom za lokalno skupnost, najprejza ljudi, ki potrebujejo institucion alno varstvo ali drugo oblikopomoti - dnevnovarstvo, zaiasnobivanje, pomoina domu,kottudizatiste, ki dobijo zaposlitev, ki je dandanes vse veija vrednota. Pegazov dom ima za dejavnost varstva stareiiih in pomoii na domu danes 7o zaposlenih, kar prdv gotovo pomembno vpliva na ekonomski pololaj itevilnih druiin in posameznikov v lokalnem okolju. Se danes se V teh letih smo bili in smo ie mnogim vzor sodobnega konceptd varstvd starejiih, ves tas si prizadevamo, kako ie izboljiati naie delo, predvsem pa, kako zagotavlidti iim bolj prijazno okolje, strokovnointudi iistopreprosto iloveiko pomotljudem,kipomoipotrebujejo. to obdobje, zlasti zadnja itiri leta, obdobje >zategovdnja pasu<, ki je doseglo svojvrh, vsajupamo tako, v letih zorz in zotj. Za to zadnje obdobje je znaiilno, da je potrebno z bistveno manj denarja narediti enako ali ie kakovostnejio storitev. Kratkorotno Iahko to uspe, dolgoroino pa prdv gotovo ne, saj so tudi tukaj zaposleni Ie ljudje s svojimi zmolnostmi, potrebami in ko so preobremenjeni, se to odrazi tako na njihovem zdravstvenem stanju kottudi v odnosu do dela, ki ga opravljajo. Na to pa mordmo biti zelo pozorni. Na drugi strani pa ie bilo driavni ravni se v tem obdobju niso uredile sistemske pomanjkljivosti in nujne spremembe podroiiu socialnega varstva, kar nam vsem zelo oteiuje in greni delo na naiem podroiju. Ne glede na to pa smo mi s svojimi rezultati dosegli, do so v Pegazovem domu stanovalke in stanovalci zadovoljni, da se poiutijo dobro, da imajo moZnost vplivati na dnevne aktivnosti, na naiin iivljenja, da se znamo iskreno poveseliti ob vseh praznikih, da si znamo narediti praznik tudi takrat, ko ga na koledarju ni ... Na na Pred nami ie novih 7 in vsa naslednja ... pred nami so rozvoj, nove oblike pomo(.i, prilagajanja novim potrebam uporabnikov v domu in v domaiem okolju, nove pridobitve, novi izzivi, ki jim \elimobitikos. KrtstinaKampui, direktorica doma UTRIP SKUPIN MOJ NOVI DOM Odlofitev za odhod v dom ninikoli lahka. To zelo dobro vedo tudistanovalci, kiso pred nekaj mesecinaSli nov dom v skupini Ena A. Ena izmed njih je gospa Silva, ki pove: >Prihajam iz Skofje vasi. To je tam priVojniku. V zatetku sem imela precejdomotoZja, sedajsem se Ze navadila. Zamotim se z zlaganjem perila, grem na sprehod, posebejsem vesela, ko me obi5deta sin in hdi.< Gospa Vera prihaja iz Sentjurja. Zivela je sama, Ze Stirinajst let je vdova. Podutila se je osamljeno, zato se je odloiila za dom. Sama pravi: >Ogledala sem si ved domov. Ko sem vstopila v Pegazov dom, sem takoj zatutila, da bo to moj novidom. Vied mije soba, prijazno osebje, dobra hrana. Odloiitev ni bila teZka.< Gospa Fanika je domafinka. Ker je potrebovala vedno vet pomodi in ni Zelela preved obremenjevati domatih, se je odlodila za dom. Z malce otoZnim glasom pove: >Se mi straino dopade. lmam pa domotoZje. 5e dobro, da sem spoznala prijateljici Pepco in NeZo, s katerima klepetam. Skupaj popijemo kaputino in tako so dnevikrajii." Gospod Maksimiljan in gospa Marija sta Zivela Ze v domu starejiih v Poljianah. Ker sta, kot sama pravita, Zelela spremembo, sta se odlotila za selitev. Gospod Maksimiljan pravi: >Pegazov dom sva poznala, ker sva bila Ze prejveikrat na obisku pri prijateljih, enkrat pa tudi na nastopu z domskim ansamblom iz Poljdan." Oba sta bila namref dlana ansambla. Gospod Maksimiljan 5e vedno rad raztegne meh harmonike in razveseli sostanovalce. >Vete, da ostanem v kondiciji, vsako jutro telovadim. Temu pravim vojaika telovadba. Veliko se tudi sprehajam po Rogaiki.< Gospa Marija rada bere, 5e posebej pa je vesela, ko ji moZ zaigra kakSno Slakovo. prazniinem decembru pa se je v skupino Ena A vselil ie gospod Mirko iz Podtetrtka. Zgovoren gospod, ki zelo rad prepeva, se je hitro vZivel v novo okolje. ias si krajia z zlaganjem perila, rad navija za Tino Maze, ker pa je bila leto5nja zima zelo radodarna s snegom, je tudi tega pridno sproti distil. >Malo pogrelam Poddetrtek. Vtasih sanjam o njem in je potem laZje. Drugate sem pa rad tukaj,< pove nasmejan gospod Mirko. Ja, zapustiti dom vsekakor ni enostavno. Vendar, ko najdei sorodne duie in osebje, ki ti pomaga pri vsem tistem, tesar ne zmorei ved postoritisam, je odloditev dosti IaZja. V Irena Straiek BRALNA URICA V sodelovanju s KnjiZnico Rogaika Slatina potekajo v okviru interesnih dejavnostitudit.i. >bralne urice za starejie<. Tdai 2e dolgoletni pogovori ob knjigi potekajo vsako sredo ob t3.oo uri v skupnem prostoru skupine Ena A. Bralne urice so namenjene vsem stanovalcem doma, ki iz zdravstvenih razlogov teZje berejo oz. so jim knjige iz mestne knjiZnice teZko dostopne. Prijetno druZenje ob branju zabavnih kratkih zgodb domadih in tujih avtorjev, pogovor o aktualnih temah in obujanje spominov na dobre stare iase poglabljajo medsebojne odnose med stanovalciin omogoiajo kvalitetnejie preZivljanje prostega iasa. Maja Mohorid, knjiZnidarka Skupina Roimarin MAMINIH 9r LET RazmiSljam .,. 9t let je lahko malo aliveliko. In 9t let je imela decembra zorz moja mama, Marica Kompan iz Celja, Ze nekaj mesecev stanovalka Pegazovega doma. Veliko draguljev je nanizala v Zivljenju, pa tudi trnja ni manjkalo. Rodila je 5 otrok, zdaj pajo razveseljuje 6 vnukov. TeZko je 5la od doma, teZko je sprejela, da noge ne sluZijo ved, potasi se privaja. Zelim, da pozabi na boledino, da skrbi poskrije v spodnji predal, da zadiha s polnimi pljudi in se poduti razigrano. Zelela sem, da sama pove, kako se potutiv Pegazovem domu. Pa ji prisluhnimo: >Dobro skrbijo zame, pridno me umivajo in preobladijo. Vdasih imam sveZo bluzo, pa mi ie isti dan kaj pade z Zlice. Nihte se ne jezi. V zadetku me je zeblo, ker sem veliko leZala (spala),zdajpa Ze obdasno pogreiam sveZ zrak. Dobro kurijo, toplo nam je. Hrana je zelo okusna, vendar jo je zame prevei. Nisem ljubiteliica juh niti mesa. Rada imam sladkarije, za kar nas kuharji ne prikrajiajo. Pozdravljam, da imamo za veierjo po Zelji mletni obrok. Jazse ga pridno posluZujem - seveda mi ga posipajo s iokolado. Popoldanske malice ne pojem, ker je jogurt prevelik, narezana jabolka ne morem gristi, ker ... ja, zobje mi naga ja jo in je tudi solata zame v prevelikih koidkih. Kajnajredem? Hvala vsem negovalkam, kiopravljajo teZko delo z nami, posebno hvala moji gospodinji Dariji za dobro voljo, ekipiv kuhinji, ki tara med lonci. Razveseljujejo nas tudi mladi prostovoljci, saj nas s podarjanjem prostega dasa bogatijo. Peljejo me k maii in k telovadbi. Vdasih sama ne vem, kaj bi rada - morda le koga, ki bi mi pomagal se obrnitiv postelji, pa sem potem nestrpna, ker nikogar ni, ko pozvonim. Ampak iez das pridejo in mipomagajo. Najostane, tako kot je.< Tanja Croielj, hii DRUZENJE OB KAVICI V itevilnih medicinskih raziskavah je dokazano, da ima kava veliko pozitivnih udinkov na psihofizidno zdravie, de jo le pijemo v zmernih koliiinah. Tega dejstva se zavedajo tudi stanovalci skupine RoZmarin. Vsako jutro, okrog devete ure, njihovo jedilnico preplavi vonj po kavi, ki premami stanovalce skupine. Gospa Romana Ze vrsto let kuha kavico. Dobro pozna vse stanovalce skupine in pri kuhanju upoiteva njihove navade. Ob kavici, pa tudi kakini sladki razvadi, se priine njihovo druZenje. To je nekakien ritual, pri katerem so prisotni skoraj vsi stanovalciv skupini. Stanovalci se strinjajo, da gospa Romana kuha najboljSo kavico, stanovalka lvana pa je dejala: >DruZenje z ostalimistanovalciv skupini mizelo veliko pomeni, zame je neka vrsta du5evne hrane. Skupaj obujamo spomine na mladost in preteklost. Veliko se pogovarjamo tudi o aktualnih temah doma in po svetu, pa tudio medsebojnih odnosih in o dogajanju v domu. Ker prihajamo iz razlitnih okolii, so tudi obitaji drugaini in tudi o njih radi debatiramo. Radi se nasmejimo vicem gospe JoZice, pa tudi sama veikrat kakinega povem. Svoje pogovore nadaljujemo tudiv popoldanskem dasu, ko se zberemo v skupnem kotiiku.< Lucija ierkut Skupina Ob potoku MOJE ZIVUTru JE - JOLICAGERM Njeno srce je bilo in je 5e polno ljubezni in lepih misli. Pripovedovanje je obudilo neiteto spominov in obf utkov na tista leta, ko je bila ie rosno mlada, povezana s svojo druZino. Rodila se je leta r939 skupaj s svojo sestro dvojiico, NeZiko. Sestra je dobila ime po mami, gospa JoZica po odetu. S sestro sta si bili tako podobni na prvi pogled, da ju marsikdo ni lotil. Hudomu5no pove, kajje rekel eden izmed znancev: >Ne razumem te Zenske, enkrat mi da roko, drugid pa me niti pogleda nel< Cospa Jolica se nasmeji in rede: >Seveda, saj reveZ nivedel, da sva dve enaki!< A po znada ju si nista bili prav nii podobni. Sestra NeZika je bila jije bilo reieno, da ne sme plavati v Dravinji, je to vseeno storila.< vedno zelo pogumna in drzna. "ieprav Cospa Joiica pa tiha in srameZljiva, svojo sestro je morala veikrat reievati iz neljubih situacij. Na otroitvo nima posebno lepih spominov, saj so morali bratje in sestre delati za svoj kruh Ze od mladih nog. Doma so pomagali mamiv mlinu, kjer so mleli moko, k sosedom pa so hodili pomagat na kmetije, da so si prisluZili kos kruha. Ni bilo lahko. S Stirinajstimi leti ie odila v Slovensko Bistrico v hotel, da bi se izuilla za kuharico. Ob Stirih zjutrajje vstajala, da je pripravila vso hrano; kisle juhe, vampe za delavce v tamkajinji tovarnilmool. A kmalu je vrgla pogled na fanta, kije tja hodiljest. Z nasmeikom na obrazu pove: >So mirekli, da je prelep, da bi mene imel." Ko se je vrnil iz vojne v Egiptu, je najprej priSel v gostilno in me zadel iskati. Skrila sem se v hladilnico, a me je naiel, me odnesel v kuhinjo in vsem rekel: >Poglejte, tole je moja nevesta!< Nato sta se porodila, rodila se jima je hterka BoZica in kmalu za tem sta odSla v Nemiijo. MoZ Rudi je delal kot frizer, sama pa je bila snaZilka v bolnici. Dobila sta 5e sina Rudija. Ostaliso dolgih 35 let, hkrati pa so gradili hiSo v Slovenski Bistrici. Njun zakon je bil poln razumevanja in ljubezni. Ko je dopolnila Sestdeset let, se je sama vrnila v Slovenijo. MoZ je umrl. Sin je odiel Ze prej. Hii je ostala v Nemtijiin tam je 5e danes. Zalostijo le to, da ne more na starost skupaj z njimi uZivati vsega danega. Potovanje skozi Zivljenje vedno znova potrdi smisel, to, kar si. Cospa Jolica je stanovalka Pegazovega doma Ze od samega zadetka, Iepo jije tu, vendar za svoje Zivljenje pravi, da ji ni bilo postlano z zakaj biti roZicami. Spela Kovadit KREPIMO MALE SIVE CELICE Vsakdo izmed nas se boji dneva in ugotovitve, da mu spomin peia. Naravnega procesa staranja ne moremo zaustaviti, lahko pa proces staranja moZganov upotasnimo, kajti moZgani so kot miSice fim intenzivneje jih uporabljamo, modneje in bolje delujejo. V skupini Ob potoku vsako sredo izvajamo aktivnosti za spomin. Z raznimi miselnimi vajami krepimo svoje znanje, logidno razmiSljanje, vzduije pa popestrimo tudi z miselnimi igrami. Na skupini reiujemo uganke, iSdemo premetanke, opisujemo dogodke iz mladosti, skratka, krepimo svoje male sive celice na tisot in en natin. Ker se tako aktivnosti kot tudi stanovalci med seboj razlikujejo, se teZavnostna stopnja individualno prilagaja posamezniku. Gospa Vera redno obiskuje aktivnosti za spomin, razveseli se vsake naloge, kijo dobi, svoj das pa si rada krajia tudi z reievanjem kriZank. Gospa Angela je o aktivnostih za spomin povedala: >Rada imam vse teme, o katerih se pogovarjamo, veliko pa mi pomeni tudi druZenje z ostalimi stanovalcina skupiniin pogovor. Vse to pripomore ktemu, da sibistrimo um. Slabe stvarije potrebno pozabiti, dobre pa ohraniti in pri tem pomagajo aktivnosti za krepitev spomina. Pravijo, da delo krepi floveka, razmiSljanje pa moZgane." Lucija Cerkui Skupina Mavrica RECEPT ZA DOLGO ZIVUEru.IT preteklem letu smo imeli v naiem domu kar dve stanovalki, ki sta praznovali visok jubilej. Junija je roo let dopolnila gospa Jo1efa Alojzija Kert - Finii. Po poklicu je bila Sivilja. Posebno veselje je imela z mucami, tudi danes ji v sobi druZbo dela pliSasta muca. Vsi, ki jo poznajo, povedo, da je bila veseljakinja, rada je pela in plesala. S svojo veselo naravo popestri marsikateritrenutek v skupini. Rada si ogleda domske prireditve, 5e posebej pevsko in plesno obarvane. 5e vedno je prava sladkosnedka, zato na mlednem zdrobu ne sme man jkati tokoladni posip. Decembra pa je t oo let slovesno praznovala gospa Marija Cobec. Zivljen jska pot jo je vodila po celotni bivii Jugoslaviji, leta t94z pa jo je Ijubezen do moZa Martina pripeljala v Rogatec. Otrok nista imela, hitro je izgubila tudi moZa. Zivljenje jo je utrdilo, ves das je ostala tvrsta in samostojna, spremljala je aktualna dogajanja, veliko brala, reievala kriZanke in za vsakega naila prijazno besedo. Posebno je vesela, ko jo V obiSdejo njeni najdraZji. Stanovalciskupine Mavrica so nanizali nekajreceptov za dolgo Zivljenje: gospa Kristina pove: >Najbolj pomembno je Zivetiskromno.< Gospod lvan meni: >Najpomembnejie je, da si v Zivljenju sreten in zadovoljen terda imai podporo najbliZjih.< je jesti, tu in tam pa si privoiditi kozarec vina,<< nam je "Sigurno bom doZivel too let. Treba veliko in dobro zatrdil gospod Stefan. Gospa Terezija pa meni: >V Zivljenju je treba dosti delati, to te gor drZi!< Povsem drugaden predlog pa ima gospa Vida: >Najbolj pomembno je, da si za domovino in da v Zivljenju nimai nidesar prevet." Vsak ima svojrecept za dolgo Zivljenje. Mi pa siZelimo, da biskupajz naiimistanovalcidim vedkrat obeleZili tako tastitljive obletnice. lvan Zerjav ANINIH 1oo LET V mesecu marcu zot3 je too let dopolnila tretja stanovalka v na5em domu. Ge. Ani Meglid, kije v Pegazov dom priSla iz Dubrovnika, so pri5li voSdit Zupan Rogaike Slatine, mag. Branko Kidrid, tajnik obdine Marjan iujeS, varuhinja dlovekovih pravic ga. Vlasta Nusdorfer, njeni prijatelji iz Dubrovnika, ga. Ana ietkovii in drugi, slovesnosti pa so se pridruZili tudi ilani skupine Vitis, ki so praznovanje popestrili z dalmatinskimi napevi. Ga. Ana je svojega odeta izgubila, ko je bila stara 5 mesecev, padel je na Soiki fronti. Svojo Zivljenjsko zgodbo ja zafela tako: Do 7leta kruha nisem poznala, z mamo sva Ziveliv zelo teZkih razmerah. Ko sem bila stara 7 let, sem bila poslana v samostan, kjer sem Zivela do zo leta. V samostanu smo "utili i molili<...V je jedla prvid samostanu kruh, zato ga zelo spoituje. Vsakemu znancu ali prijatelju, ki pride prvit k njej, ponudi kruh. Pravitudi, da nikoliv Zivljenju ni poskusila iokolade. Zakaj,jo vpraiamo? Pove nam, da njena mama ni imela denarja da bi lahko kupila tokolado, zato se je ga. Ana zaobljubila, da je tudi ona v Zivljenju ne bo jedla, niti poskusila. Niena Zivljenjska zgodba je prav posebna, tako kot je bil poseben tudi njen odnos s pokojnim moZem, Mirkom Meglidem. zt let je Ze minilo odkar jo je zapustil a ga. Ana o njem ie vedno govori tako lepo, ob njegovem imenu zadrhti vse njeno telo in v njenih odeh se vidi, da v takem trenutku njene misli odtavajo k njemu... Ca. Ana Meglid Zivivrednote, kijih danainji svet ved ne pozna. Veseli smo, da smo imeli priloZnost go. Ano spoznati in Ziveti z njo skoraj 7 let. V teh letih nam je natrosila veliko drobnih modrosti, ki nas bodo spremljale in nas spominjale na njene besede: > Zivot je dragocen, Zivot je samo jedan ,zato ga treba Zivjet<... Ga. Ana, vse najboljie za vai jubilej! Najvas neizmerna iivljenjska energiia in optimizem spremljata tudi v naslednjih letih. Kristina Kampui Skupina Modriiani NAs TONEEK ek, a boste zlagali perilo?" vpra5a katera od zaposlenih, ko pripelje vozidek iz pralnice v skupino >Tonf Modrijani. >Seveda bom, samo tam pusti,<, odgovori Toniek drobcen stritek, iskrivih in nagajivih odi. In res, Ze dez nekaj tasa izpod njegovih rok rastejo kupi brisad, krpic, podlog in slintkov. Perilo sortira celo po barvi in velikosti. Vse je zloZeno tako natandno, kot bi gledal kup kart. Viasih katera od zaposlenih v Sali reie, da bi takinega moikega, kot je Tonfek, potrebovala doma. Nasploh je Tondek zelo delaven in priden gospod. Vfasih po obrokih pospravi in obri5e mize, celo za metlo zna poprijeti. Rad pomaga tudi ostalim stanovalcem, ki so gibalno ovirani. Gospoda Maksa, ki je njegov sostanovalec, odpelje k maii oz. na fizioterapijo, velikokrat ga tudi nahrani ali mu olupi jabolko. Zelo rad hodi k maii. UdeleZuje se prireditev, ki potekajo v domu, najraje posluia pevce ali godce. Zelo se razveseli izleta in piknikov. Lahko redem, da je prebral vefji del knjig, kijih imamo v skupini in teh ni malo. Prav tako si sposodi knjige v potujodi knjiZnici. Najbolj se razveseli obiska svoje sestre. Takrat stedejo pogovori o mladosti, o iasu, ko je 5e bil zaposlen pri INCRAD-u, kasneje v lraku, o pokojniZeni, o nesredi, zaradi katere je invalid, o teZkem delu na kmetiji. Velikokrat se Tontek pogovarja tudi z nami zaposlenimi o OD SRCA DO SRCA Stanovalci doma za starejie ne potrebujejo veliko, pa vendar si Zelijo malenkosti, ki iih lahko nudimo prostovoljci. Ob oskrbi, ki so je deleZni v domu, potrebujejo tudi druZbo nekoga, s katerim lahko delijo doZivetja in obujajo spomine. Zgodbe, ki jih kot prostovoljka sliSim od stanovalcev, so neprecenljive vrednosti. Ob naiih obiskih se pogovarjamo, sprehajamo, utimo, beremo, gledamo televizijo ali preprosto druZimo. Starejiiz veseljem delijo z namisvojo Zivljenjsko zgodbo, kiSe dolgo ostane v spominu. Ko pa iz zemlje zrastejo prvi zvondki in trobentice ter sonce ogreje zrak, nastopi fas za sprehode zunaj doma. Takini sprehodi stanovalcem vlijejo 5e vei mof i in dobre, pozitivne volje. Biti prostovoljec je posebna sluZba, ki se ne kaZe v denarju, ampak v iskrenih pogledih in hvaleZnih objemih. Zato vsi trenutki preZiveti v njihovi druZbi potekajo "od srca do SrCa(. U r5ka Prah, prostovoljka svojem Zivljenju. Pove, da mu nibilo zro2icami postlano in je veliko pretrpel. Vendar ceni in spoitu je to, kar ima, in se veseli Zivljen ja. Tatjana Plevdak, gospodinja Skupina Zaria KO SE MALO SPOMNIS IN MALO POZABIS Fenomen demence postaja v Zivljenju sodobnega dloveka vedno Pozitivno sem presenefena bolj opazen, prepoznaven in neizogiben. V sredi5tu pozornosti ni demenca, temved dlovek z demenco, ki potrebuje veliko spodbude in razumevanja okolice. Posledice demence se kaZejo predvsem na posameznikovem socialnem funkcioniranju in medsebojnih odnosih z bliZnjimi. Pri osebi z napredovalo demenco moZganska masa enostavno izgine. Z vsemi spomini, znanjem in spretnostmi vred. Hudobni Skrat ti ukrade Zivljenje. Pogovor s stanovalci, ki ima jo demenco, je vedno velik izziv. Cospa Tonfka iz skupine Zarja mi je zaupala del svoje Zivljenjske zgodbe. Najboljjije ostal v spominu predragi ode, za katerega pravi, da ga zelo ceni in pogreia. Vedno jo je znal razveseliti s kakinimi drobnimi pribolj5ki, kifeljikom ali z Zemljo. In sedaj je tukaj v domu, kjer je zelo zadovoljna. Takole pravi: >Delam nit, jesti dobim, sem na toplem, rada imam Vido.< Na vpraSanje >Kaj je to demenca?< mi odgovori, da ne ve, in me vpraia: >Kaj pa je to?< Povem ji, da je to bolezen, ko dlovek zatne izgubljati spomin. Nekajtasq premiiljuje in doda: >Ne vem, kako je to, ko nekdo izgublia spomin, sem pa vdasih tudi sama kaj pozabila v 5oli.< Sprehodim se do skupine Spomindice in se pridruZim stanovalcem. Pozdravim gospoda Miho in ga opazujem, kako vneto zlaga perilo. Vpraiam: >Gospod Miha, a vi veste, kaj je to demenca?< Malo se zamisli in odkima. Tudi njemu na kratko opiSem, kajje to, in doda: >To sem pa jaz tudi, malo se spomnim, malo pa pozabim, vfasih se mi moti.<, Stanovalka Tanja pa doda: ,Ko ne ve5 vet, kajtoino se dogaja in kajsitidelal." odgovori stanovalcev. Namret, bala sem se, da jih bodo moja vpraianja o nad demenci prevei razburila. Dosegla sem svoj namen, da postavim osebo v sredi5de in se posvetim njej, njenim izpovedim, razmiSljanjem. Spela Kovaiid PREZIVITE DAN Z NAMI Po predaji sluZbe odhitimo v skupino Zaria,kjer se zadne jutranja nega. Nekateri stanovalci so Ze budni in fakajo v skupnem prostoru, ostali pa 5e sladko spijo. Potrkai, priiazno pozdravii, nekateriodzdravijo z nasmehom na obrazu, drugicelo pomahajo, dolodenipa se boljkislo drZijo. Ko pozdraviS g. JoZeta in mu rede5, da je treba vstati, ta odvrne: >Pustite me 5e malo, a te preklete zime 5e ne bo konecl< 5e enkrat mu razloZii, da je ura pravinja zazaitrk,on pa odloino: >Nisem nit laien!< Kot ponavadi pa dez par minut sam vpraia: >Bo kaj za jesti?< Nato sledi zajtrk, ki ga pripravimo v skupini. G. Stefana poprosimo, da nam razdeli prtidke in pribor, kar z veseljem naredi. Zajtrk je raznolik, saj vkljutuje razne namaze, kosmiie, pedena jajca, vedno pa zraven postreZemo ie belo kavo, ki jo imajo najraje. Ko so Zelodci polni, jih zgrabi dremeZ in v skupini nastane tiSina. Sledi razgibavanje, pozimi hoja po hodniku, dez leto pa zunaj po tudovititerasi. Zraven vedno veselo prepevamo. Telovadimo vsi, nekateri pa se 5e dodatno razgibajo prifizioterapevtu lvanu. Radi spijemo dober iaj alisok, vedno pa se razveselimo, de je zraven ie kaj sladkega. Vdasih pri kuharski urici kajspedemo, radi preizkuiamo razne recepte. Vedkrat nas obiSde tudidelovna terapevtka Ludka, s katero si razmigamo 5e sive celice. Potasi se pripravimo za kosilo. Za obroke si radi vzamemo das in hrano v miru pojemo. Nekaterim pomagamo pri hranjenju, vendar obidajno potrebujejo samo spodbudo. To potrebuje tudigospa Rozika, toda ko ima dovolj, lepo pove: >No, pa vipojejte!< Po kosilu sledi poiitek. Nekateri ga izkoristijo tako, da gredo v posteljo, nekateri pa v nai priljubljeni >KLEPETALNICO<, kjervneto gledajo skoziokna, spremljajo dogajanje pred domom in klepetajo. kotitek Sledi popoldanska malica, kuhanje vederje ter razne animacije, ki so prilagojene posameznikovim sposobnostim. Vedno zraven veselo pojemo. Takrat se oglasi gospod lvan in odlodno pove: >Joj, kako ste razglaiene!< Pa kaj moremo, saj pojemo z duio in za du5o. Potem pa 5e sam zapoje tisto svojo: >Pil je rad, kadil je rad, pa 3e ljubil je, ie je le kaj dobil.< Vtasih kuhamo kompot, takrat nam jabolka olupita gospe Tontka in Zdenka. Tondka nam pove, da se jabolka lupijo zelo tanko in nam to tudi pokaZe. Zdenka ima iabolka zelo rada, zato najprej eno poje, nato pa jih 5e nekaj nalupi za kompot. Za dobro podutje in prijeten vonjsi priZgemo sveike v izparilnik z eteridnim oljem. Radi imamo vonjzimske sanje. Nato se podasi pripravimo na vederjo. Ker jo kuhamo v skupini, nam omamni vonji vzbudijo tek in Ze komaj fakamo, da se hrana znajde na kroZniku. Po vederji se uredimo, kmalu so stanovalcitako utrujeni, da komajdakajo posteljo. Marina Srbii in NensiCigrovski I I I Skupina SpominEice JOGA V TANJINEM VSAKDANJIKU Tanjina Zivljenjska zgodba, ki se je zaiela leta t926, je zelo zanimiva in v marsidem drugadna od drugih zgodb. Rdeta nit Zivljenja te samosvoje, samostojne in odlotne Zenske je njena Zivljenjska volja, njena neizmerna ljubezen do Zivljenja, njena Zelja Ziveti. Kot Zena drZavnika in jugoslovanskega veleposlanika v Parizu in Pragi v 5o. letih je odigrala vidno vlogo med ZenamiviSjih drZavniikih osebnostitistega dasa. Na sprejemih je imela priloZnost spoznati mnoge tuje voditelje, a najbolj jo je odarala karizma mariala Tita. Nekot na nekem sprejemu je imela priloZnost z marialom zaplesati. Bil je zelo uglajen gospod, vljuden sogovornik, nek dober plesalec pa ni bil, ker jije med plesom kar naprej stopal na prste. UZivala je v noSenju lepih veiernih toalet, kiji jih je, veiinoma po njenih zamislih, Sivala teta. V zakonu sta se Tanji in Vladkotu, kot ga je ljubkovalno klicala, rodila hderka in sin. Taradi njegovih drZavniSkih obveznostiso veliko potovaliin se selili. Po smrtimoZa se je morala sama spopadatiz Zivljenjskimipreizkuinjami, z odraitanjem otrok, s praznino, ki jije ostala po moZu, ki ga je zelo ljubila in cenila. Z leti so se vezi z otrokoma zadele trgati, zato je Tanja v svojem Zivljenju iskala globlji smisel. V Bo. se je zadela ukvarjati in spoznavatizjogo, kijo ie povsem zasvojila. Moje prvo sredanje s Tanjo sega v leto t99o, ko sva se v Ljubljani sredali na javnem predavanju z naslovom >Joga v vsakdanjem Zivljenju<. Odlodila se je, da se bo resneje posvetila jogi in jo sprejela kot nadin svojega Zivljenja, postala je vegetarijanka in postala je Swamijeva utenka. Redno se je udeleZevala seminarjev in predavanj po Evropi ter kot ljubiteljica potovanj nekajkrat obiskala tudi Indijo in njene duhovne centre ashrame, kjer se je posvedala vadbijogijskih tehnik ter humanitarnemu delu. Zadnjii je v Indijo potovala pri svojih Bo letih. Bila je donatorica in podpornica ved projektov, ki so potekali v lndiji, med njimitudi projekta Gyan putra, s katerim so Swamijevi utenci Ze od konca 9o. let podpirali 5olanje otrok iz revnih indijskih vasi na naiin botrstva. lzobraZevala se je na mednarodnih seminarjih za uiitelje joge in po nekajletni udeleZbi uspeino opravila vse mednarodne izpite ter postala utiteljica joge. Posvetila se je poudevanju joge v druitvu >Joga v vsakdanjem Zivljenju Ljubljana< in bila vse do pred tremi leti njihova aktivna uditeljica. Zadnja leta se je posvedala tudi pouievanju Joge za seniorje v ljubljanskih domovih in v nekaterih Dnevnih centrih za starejie v Ljubljani. Po zlomu kolka oktobra lani se je Tanjino in Zivljenje moje druZine precej spremenilo. Z mnogo truda in veliko srede smo v zadetku Ianskega decembra zanjo kondno uspelidobitiprostorv Pegazovem domu. Smo izredno zadovoljni, ker po dobrih dveh mesecih opaZamo pozitivne spremembe v njenem zdravstvenem stanju, ki so izkljudno posledica skrbne, ljubeie nege in zdravljenja usluZbencev doma. Tanja je zelo zadovoljna z vsem, kar ji nudite in kadarkoli jo vpraiam, de kaj potrebuje, pravi, da ima vse. Ob mojem zadnjem obisku vas je zelo pohvalila in mi povedala, da je zelo zadovoljna s svojo tudovito sobo in prijaznimi gospodinjami. Dragivsi, ki se dnevno sredujete z naio drago Tanjidko, iskrena vam hvala za vso prijaznost in ljubezen, kijijo nudite. Satyaprem Krevsel, Tanjina prijateljica SLADKE RDEEE JAGODE Pustni torek je dan, ko je fas za nordavost, smeh in domiSljijo. Tudi leto5nji ni bil prav nid drugaden. Ze dopoldan je omamen vonj po domaiih krofih naznanjal, da je poseben dan. Samo ena skupina v na5ihisi pa je imela zraven krofov 5e slastne, velike rdede jagode. To so naie Spomindice, kjer so se stanovalciskupajz gospodinio prelevili v jagode. Cel teden so se pripravljali, izrezovali, barvali, Marta pa je ponovno prinesla 5ivalni stroi in s pomotio nekaterih stanovalcev seiila kostume. Komaj so iakali, da je napodil pustnitorek, ko so se lahko predstavili v vsej lepoti in dobroti. Sladke rdeie jagode so odarale tudi komisijo marljivih sobaric, kijim je dodelila nagrado. ,,Smo Iepe, ne? Samo ne nas pojesti,< je v smehu rekla jagoda Tondka. klovnov, branjevk, dobre vile s Skrati in vrlih sobaric so jagode rajale do poznega popoldneva. Pregnalismo zimo in komaiZe iakamo, da bodo v naSem mobilnem vrtidku dozorele disto ta prave jagode. V druZbi mi5k, lrena Stra5ek SKUPNA DOilVETJA PRVI PROGRAM RADIA sLovENrJA IZ PEGAZOVEGA DOMA v Zrvo tt. oktobra je bilo v Pegazovem domu Zivahno kot na sejmu ... V naie prostore se je namred preselil studio prvega programa Radia Slovenija, ki se mu je kasneje pridruZila 5e TV ekipa. Dogodek ni bil kar tako, kajti posebnega ogleda je bila vredna Ze vsa studijska oprema, ki so jo tehniki prideli postavljati 2e dan prej. Zadnje priprave so stekle v fetrtek zjutraj, po porodilih ob deveti uri pa se je priielo oddajanje v livo iz Pegazovega doma. Najprej je direktorica Kristina Kampui predstavila koncept dela v domu, zatem je vodja ZNO, lrena Straiek, povedala nekaj vet o stiskah in teZavah stanovalcev po prihodu v dom. Od desete ure naprej pa je za naie stanovalce in tudi posluialce pri radijskih sprejemnikih koncertiral znani pevec Adi Smolar. Ker so njegove melodije poznane, smo pri vseh refrenih pridno pomagali prepevati. V nadaljevanju radijskega oddajanja je bila osrednja tema pogovorov medgeneracijska solidarnost, predstavili so se otroci iz vrtca, osnovnoSolci iz l. in ll. OS RogaSl<a Slatina, prostovoljec David, sicer dijak Srednje zdravstvene iole, prostovoljki Creta in Lidija, o svojem potutju in dejavnostih v domu pa so spregovorilitudi naii stanovalci. V oddaji Nasveti je domska psihiatrinja Leonarda Lunder povedala ved o pozitivnih plateh bivanja v domu, o situaciji institucionalnega varstva v Sloveniji pa je spregovoril predsednik UO Skupnosti socialnih zavodov Slovenije, Boris Koprivnikar. Radijska ekipa je bila precej Stevildna in v vmesnem fasu so >radijci< postali prostovoljci. Nekaj naiih stanovalcev so odpeljali na sprehod po Rogaiki, ob koncu oddaje, to je bilo ob t3. uri, pa so strnili svoje vtise o druZenju v naiem domu. Vsem je bilo lepo, radijcem, stanovalcem in tudi nam zaposlenim. Gospa Vera je strnila svoja obiutja: >Bil je zares poseben dan. Vsi so bili zelo prijazni, pa koliko tehnike so pripeljali s seboj. 5e nikoli nisem govorila po radiu, to je bil poseben obf utek.< lrena Straiek JOGA ZA STANOVALCE Vaje iz joge in sproidanje se odvijajo v naiem domu Ze od poletja zotz. UdeleZuje se jih pribliZno t4 stanovalcev. Vsi so predani vajam in Zelji, da nekaj naredijo zase. Ob rednem izvajanju Stevilnih dihalnih tehnik je izvajanje telesnih asan omejeno na izvajanje le-teh sede. V marsitem je uiinek omenjenih vaj enakovreden vajam, ki se izvajajo v drugih gibalnih zmoZnostih za vadbo. Pomen joge je pravzaprav v tem, da zaradi njenih udinkov postanemo Zivahnej5i, se bolj zavedamo okolice in razvijamo zavedanje sebe v prostoru, okolju itd. Bistvo niv tem, da stoji5 na glavi ali naredii most, bistveno je, da se udeleZenec poduti aktivnega in deleZnega pozitivnih udinkov, kijih joga omogof a. lz iziav nekaterih ilanov naie skupine je mogoie prepoznati, koliko jim joga pomeni. Gospa lvanka Zvar je zelo navduiena. Njena vzornica je tudi hii. Jogije tako predana, da se v svojem prostem tasu vadbe loteva tudi sama. Poskuia se, >razgibati, sprostiti in predihati<. Tako se poduti boljie in doda 5e, da >komaj taka na nai naslednji tetrtek<. Gospod JoZe Tadina se najprej nasmehne, nato prepridljivo pove: >Morai se pr:edati in dobi! vse, kar ZeliS'" Cospa Tereziia JuneZ pa pravi: >Lepo mije na jogi, kdaj bomo spet vadili?<< Vsakemu stanovalcu vaje iz joge s sproidanjem predstavljajo pomemben deleZ v pestri domskiponudbi. Pri vadbi ie pomembno, da so udeleZenci pozorni, pripravljeni sodelovati in si dopustiti, da jogo doZivijo, doZivljajo in razvijajo v sebi. Lepo je voditijogo v naiem domu. Nada Zolek NEZNI ZVEN MANDOLIN Lepe melodije naiim stanovalcem vedno seZejo v srce in jim ogrejejo du5o. Tako je bilo tudi na sonino nedeljsko popoldne, ko nas je z ubranimi, neZnimi melodijami razveseljevala skupina desetih mandolinistov, zdruZenih v skupino Sloga iz Zagreba. Clani skupine so iz strun mandolin izvabljali melodije, ob katerih so naii stanovalci v mlaj5ih letih vedkrat zaplesali. Nekaj pa je bilo tudi znanih melodij iz opernih arij. >Bilo je prekrasno,,< je povedala gospa Ana, po rodu Zagrebianka, kijije nastop domadinov ie posebej segel do srca. Veseli in hvaleZni smo, da smo s pomodjo Turistidnega druitva Rogaika Slatina, kije posredovalo pri izvedbi koncerta, razveselili naie stanovalce in jim tako v dom prenesli deldek doga janjaizdomaiega kraja. lrena Straiek KRST MOSTA >Priu je priu sveti Martin, on ga ie krstil, iaz ga bom pil.< Na sonden novembrski petek nas je obiskala folklorna skupina Minerali iz RogaSke Slatine in uprizorila obred krsta moita. Ta se je zaiel s prihodom Ze malo okajenih vinskih bratov na oder. Pogovor je tekel o vinskiletini, kije iz leta v leto boljia, in tako je tudi letos. Prihod ,,Skofa" je prekinil njihov klepet in slovesnost se je pridela. Skof 1e z berilom in,,prirejenimi" proinjamiza ,,zdrava jetra" konial obred, ,,verniki" so zmolilivsak po svoje in ker je bila Zeja prehuda, so ga ,,ilukali" na skrivaj. Nastopajodi so skupaj s stanovalci nazdravili s kozarcem mladega vina in zaplesali. Devet dlanov folklorne skupine, ki sicer Steje zo tlanov, deluje pa 34 let, je z vodjo Janezom iobcem, stanovalcem v domu, popestrilo iudovit sonden jesenski popoldan s harmoniko in starimiobiiaji iz nalih krajev. Krst mo5ta je bil dogodek, ki ga mnogi 5e niso videli,,v Livo". Navdu5eni in zadovoljnistanovalci so ob zakljudku izraziliZeljo po ponovnem obisku naiih prijateljev iz skupine Minerali. lvan Zerjav SILVESTRSKI POUUB PRI NAS Stanovalci in 5e posebejstanovalke skorajda niso mogliverjeti, da nas bo v praznifnem decembru s svojim nastopom potastil sam Alfi Nipid. Legendarnega pevca, kije obeleZil Ze glasbenega >Abrahama(, poznamo in radi poslu5amo tako mladi kot tudi malo manj mladi. Tokrat je s seboj pripeljal 5e mlado pevko Nino Voduiekiz Poljtan, kije z Alfijem Ze posnela prviCD. Z nekajpesmimipa se je predstavila tudinam. Alfi se je z znanimi melodiiami znal posebej pribliZati naiim stanovalcem. Veliko glasov je pomagalo prepevati poznane pesmi, kot so: Mladi, kot smo nocoj, Valiek s teboj, Slovenija, od kod lepote tvoje in ie mnogo drugih, Se posebejtistih iz t8-letnega obdobja, ko je Alfi Nipii prepeval priAvsenikih. Vsako pesem je sam napovedal, orisal nien nastanek, sam nastop pa obogatil 5e s smehom, kiga je izzval sprenekatero (alo. Se posebejteZko smo iakali na zimzelenisilvestrski poljut, s katerim se je 2lahlni pevec poslovil s prelepega druZenja z nami. Ja, Alfi Nipii je res eden in edini. lrena Straiek ODMEV NARODNOZABAVN IH VIZ Leto zotz je bilo preZeto z glasbo znanih narodnozabavnih ansamblov. V mesecu februarju so nas razveselili fantje izpod Pohorja, ansambel Zreika pomlad. Zvoki harmonike, kitare, trobente in klarineta, prepleteni z mladimi glasovi, so ustvarjali prekrasne melodije, od zabavnih uveljavljenih viZ slovenskih ansamblov do lastnih uspeSnic' Pisana paleta polk in valtkov ni nikogar pustila ravnoduine ga, zato so stanovalci skupaj z muzikanti prepevali, ploskali in se veselilivsak na svoj natin. V mesecu marcu so stanovalkam popihali na du(o dlani Posavskega ansambla, Ansambla JoZeta Kranica. S svojo pozitivno energijo in ubranimi glasovi so jim s pesmiio popestrili mardevske praznike. Poleg znanih viZ so se spomnili tudi na Lojzeta Slaka. Na Zeljo stanovalcev pa se je po domu sli5al 5e odmev Avsenikove Golice. Vrod julijskiveierso popestriliilani in dlanica ansambla Pegaz iz Rogaske Slatine. S pestrim programom so se pribliZali publiki, ie posebej stanovalcu Stefanu, ki je poskrbel za neZnejii spol ter stanovalke in zaposlene zavrtel v ritmu igranih melodij. iudovita glasba vseh treh narodnozabavnih ansamblov je napolnila sleherni kotidek, pa tudi srca stanovalcev, sajje bilo 5e dolgo dutitiveselje in navduSenie. Lucija ierkud PIKNIKOVANJE S STANOVALCI DOMA DR. JOZETA POTREA Ze skoraj tradicionalni piknik stanovalcev Pegazovega doma in Doma dr. JoZeta Potrda se je odvijal pod >Stajerskim Triglavom<, na Lovskem domu, 26. 9. 2012. Dolgo smo dakali na lepo vreme in smo ga tudi dotakali polni pridakovanj in navduienja. Najprej so se stanovalci Doma dr. JoZeta Potria ustavili na obisku pri nas. Popeljali smo jih po domu, jim razkazali gospodinjske skupine ter druge prostore. Posladkali smo se s pecivom iz naie kuhinje. Nakar smo se z avtobusiodpeljali proti Lovskemu domu, kjer nas je na vrhu odaral prelesten kozolec, obdan z gozdom. Kuharji so se zelo potrudili in nam postregli z okusno enolondnico, kasneje pa 5e z jedmi z Zara. Tudi pijaie in glasbe nimanjkalo. Ob zvokih harmonike smo se vetkrat zavrteli in na ta nadin tkali prijateljske vezi. Dogajanje smo popestrili s Sportnimi igrami, tako smo se malce ogreli, saj nas je presenetil veter. V iportnih igrah smo sodelovali tudi zaposleni obeh domov, stanovalci pa so navijali in nas spodbujali. Pozno popoldan smo naSe veselo druZenje zakljuiili, se poslovili ter obljubili, da se kmalu spet snidemo. Spela Kovadid DOBRA DELA BOGATIJO Prostovoljka Marinka Mastnak nam je s svojo harmoniko priredila pravo veselico, cerkveni pevci pa so glasbi dodali 5e svoje predudovite glasove. Srefanje smo popestrili s hudomuEnimi igrami in seveda sladkimi nagradami. UdeleZba na sredanju je bila vsekakor dovolj zgovorna in oditno je, da smo na pravi poti. Prostovoljci na razlifne natine sodelujejo z nami: obisku jejo naie stanovalce, jih spremljajo na sprehodih, z njimi prijetno poklepetajo, vodijo skupinske delavnice, pojejo v pevskem Zelo malo je potrebno, da sodloveku polepiamo dan, ga osreiimo, opogumimo ... zadostuie 2e prijazen pozdrav, iskren pogled, pristen stisk roke, topla vzpodbudna beseda in Be mnogo drobnih spontanih malenkosti. Vse to in 5e veliko ved prispevajo naii prostovoljci, kis svojim plemenitim delom polepBajo in zapolnijo dneve naiih stanovalcev, njim pa prostovoljno delo prinaia osebno zadovoljstvo in mnogo bogatih doZivetij. V zahvalo za njihov trud in das, kiga podarjajo stanovalcem Pegazovega doma, smo zanje pripravili kostanjev piknik na turistidni kmetiji Pomona. Skupaj smo prepevali, obujali spomine, zaplesali ter se veselili ob mo5tu in kostanjih. zboru. Nedvomno sivsi prizadevajo delati dobro; v korist naiih stanovalcev. Vedno jih priiakamo z odprtimirokami. Zelimo si, da bodo njihova dobra dela 5e naprejdel naiega vsakdana. Dobra dela bogatijo in obdutek ob tem je izjemen. Srce polno. Smeh na obrazu. Sijoie odi. Toplina besed. Hvala vam, dragi prostovoljci. Zelimo si nadaljnjega sodelovanja z vami. Melita FijavZ POTEP PO ARBORETUMU VOLCJI POTOK torek, 29. maja, smo se s stanovalci odpravili na izlet v Arboretum Voldji Potok. S pesmijo in V Salami smo si krajiali pot. Ob prihodu smo se okreptali s sendvif i, nato pa prideli z ogledom pretudovitega Arboretuma, ki sodi med najpomembnejSo vrtno arhitekturno dedi5dino v Sloveniji. Pot nas je vodila mimo razstave ZuZelk ter velikanov morja, iez drevored do uprave, kjer smo si ogledali razstavo umetnin iz voska, razstavo pretudovitih orhidej, kaktusov ter pisanih tropskih metuljev, ki so bili tako razposajeni, da jih je bilo prav teZko ujeti v fotografski objektiv. Po kondanem ogledu nas je takal vlakec, kije naBe stanovalce popeljal na voZnjo po Arboretumu, kjer so si ogledali del parka. iudoviti cvetovi okrasnega Iuka in rododendronov so jih prav odarali. Poleg okrasnih gredic pa smo opazili, da je poskrbljeno tudi za Zivali, saj imajo lepo urejene ptidje hiSice, pa tudi rafke v jezeru so prav veselo dofotale. Po konianih voZnjah smo se pei odpravili nazaj proti vhodu, se vkrcali na avtobus ter se odpeljali proti Tuhinjski dolini, kjer smo se v prijetnem gosti5iu okreptali. Nato smo se utrujeni in polni pozitivnih vtisov odpravili domov. Luciia Cerkui POTUJEMO PO SVETU S potopisnimi predavanji pribliZamo svet naiim stanovalcem. Nekateri so nekaj od tega doZiveli tudi sami, drugi pa niso nikoli stopili na drugo celino, zato so take predstavitve zanje zelo zanimive in dragocene. Patricija Jeranko in MatjaZ Horvat sta prepotovala Ze zavidljivo veliko sveta. V zatetku maja nam je Patricija predstavila tritedensko potovanje po Afriki. Potovanje sta skupaj s fantom zadela v obmorski drZavi Tanzaniji na vzhodni obali Srednje Afrike. Na zadetku potovanja sta najela osebnega kuharja, Studenta Marcusa, saj sta Zelela preizkusiti tim ved tradicionalnih jedi. Med potapljanjem sta obdudovala barviti podvodni svet in koralne grebene, kista jih pribliZala tudi nam. Na iisto drug konec sveta pa nas je v juliiu popeljal MatjaZ s potepom po tropski otoiki drZavi 5rilanki. Tamkajinji prebivalci se veliko ukvarjajo z ribolovom, prevladujoda prehrana pa so ribe, riZ in perutnina. Na trZnicah prevladuje bio pridelana zelenjava in eksotitno sadje, njihova specialiteta so rdeie banane. Popeljal nas je skozi itevilne templje, cerkve in kapelice. Stanovalke in stanovalci so z navduienjem prisluhnili popotnikoma, ki sta popoldneva v Pegazovem domu popestrila s predudovitimi fotografijami in vtisis potovanj. Melita FijavZ SVETOVALNI KOTICEK PR|V|LEG|J, Kt SE GAZ DENARJEM NE DA PLACATI V svoji vei kot tridesetletni medicinski praksi sem doZivel marsikaj. Od nepomembnosti, ki k zdravniku sploh ne sodijo, pa vse do stanj, ki za bolnika pomenijo Ziveti ali ne. Slednje si seveda zapomnii, a hkrati se morai nauditi, da jih zavestno pozabii, ko pride drug bolnik. Tu ne gre za brezbri2nost in neobdutljivost. Gre preprosto zato, da naslednji pacient upraviieno priial<uje, da se mu v celoti posvetii in ga ne zanima, kaj si podel hip pred tem. Tako prvi kot drugi pacient imata enako pravico do zdravnikove polne pozornosti, in zdravnik, ki se pacientu posveia le na pol, je na najboljii poti, da ukrepa slabo ali vsaj slabie, kot bi lahko. Dolgotrajna praksa ti seveda omogoda postaviti stvari na pravo mesto, jih loiiti na pomembne in nepomembne, na usodne in banalne, na zahtevne in nezahtevne, na nujne in manjnujne ipd. Hkratipa te naudi, da je bolnikova teZava zanj najpomembnejia. Vedino tasa sem delal v sploini ambulanti in to je tudi moja osnovna specializacija. Sem se pa od vsega zadetka ukvarjal tudi z urgentno medicino, ki je zadnjih z5 let postala moja primarna dejavnost" Adrenalinsko podrodje paf, kije za mladega zdravnika lahko poseb enizziv. Vendar pri meni ni bilo samo to. Mislim, da me je v urgentno medicino gnalo predvsem spoznanje, da je bila pri nas tam okrog leta rg8o ta medicina katastrofalno slaba. Pravzaprav je sploh ni bilo. Danes imamo v Sloveniji sodobno organizirano nujno medicinsko pomod, kise lahko povsem enakopravno primerja z najboljiimiv svetu. 5lo bi za laZno skromnost, de bitrdil, da za to nimam nobenih zaslug. In tudi za to, da imamo sedaj posebno specializ aciioiz urgentne medicine, kije pri nas pred petimi letisploh 5e ni bilo, in ki zagotavlja dobertem eljzarazvoi stroke tudi vnaprej. Delo z leti postane boljali manj rutina. Na podrodju urgentne medicine morda 3e najmanj, saj skoraj nobena resna situacija ni ponovljiva. A siasoma spoznaS, da pristanejo Zivljenjske situacije v razliinih Zivljenjskih obdobjih na razliinih vrednostnih lestvicah. Z leti postaja vedno boljpomembno, de nimai boleiin, de lahko normalno jei, spii in se giba3. Zdravnik mora upoitevati pacientove prioritete. Za pacienta, ki se muii z zaprtjem na primer, je to lahko najvedja prioriteta v tistem trenutl<u in te lahko zdravnik pritem pomaga, je za pacienta opravil prav toliko, kot te je reieval bolnika z infarktom. Z leti postajajo te, na videz nepomembne teZave, kljudnega pomena za pacientovo zdravje in Zivljenje. In v domovih starejiih je podobnih teZav daled najvei. Kje drugje, ie ne tu, lahko zdravnik v kratkem dasu na dokaj enostaven naiin olajia ali odpravitoliko tak5nih teiav. Reakcije pacientov nedvomno sporocajo, kaj jim to pomeni. Zame je to naipomembnejie. To je privilegij, kise ga z denarjem ne da pladati. Prav zato mi postaja delo v domovih starejiih zmeraj bolj pomembno in upam, da se to pozna tudi pri kakovosti bivanja stanovalcev v pegazovem domu. Pa 5e nekaj moram posebej poudariti. Zdravnik sam ne more napraviti skoraj nii, de nima pomodi sposobnega in prizadevnega osebja, na katerega se lahko zanese. In osebje v Pegazovem domu je odlidno, da si borjiega ni mogote zeleti. Andrej Zmav c,domski zdravnik NASVETI ZAPOSLENIH Starost je zelo lepa, Iahko pa je zaradi bolezni teZka, kot vidim pri svojem delu. Zato vsem svetuiem zdrav natin Zivljenja, z veliko smeha in dobre volje! Slavica 5ket, socialna oskrbovalka Sprejmite svoja lela z odprtimi rokami in si priznajte: Stari smo toliko, kolikor se podutimo stari Mojca Lukii, medicinska sestra v srcu. Pogumen dlovek je tisti, ki pogumno stopa naravnost dalje, ki odloino in samozavestno naredi korak, deprav ne more vedeti, kaj mu prinaia prihodnost. Takrat, ko potrebujete pogovor, smeh, podporo alisamo dotik, vedite, da smo tu. Pomagamo vam, vas tolaZimo in vam stojimo ob strani. Tukajsmo zavas. Brigita Stih, medicinska sestra Zaboi proti prehladu si pripravite sadno bombo iz grenivke, pomarande in limone. Vse to premeiajte in spijte na duiek!Za piko na iie na te(ie pojejte zlidko ingverja in cimeta. Dragica Cverlin, socialna oskrbovalka Kako preZivetioz. - iim lepie izkoristitiprostidas, kiga imajo starejiiljudje? ObiSdite svoje prijatelje, sorodnike. ie vam zdravje dopuida, lep dan namenite sprehodu v naravo. se v kaklen kroZek, tedaj, telovadbo Gospe obiSdite frizerja, gospodje, spijte dobro kavico. Simona Stojniek, socialna oskrbovalka Vkljudite Prijeten naraven voniv Prostoru lahko pridaramo povsem preprosto. V manjii posodi skupaj kuhamo malo cimeta, klindke, nekaicelih muikatnih oreidkov, pomarandno lupino in vodo. Zmes kuhamo pol ure in naia kuhinja bo prijetno di5ala' S tekodino lahko napolnimo priilke in tako osveZimo zrak tudi v drugih prostorih v naiem domu. Darija Drofenik, gospodinja V primeru, da se vam karkoli poliie, umaZe ali popacka, pridite dim reiiti hitro in predvsem uiinkovito. prejv pralnico in skuiali bomo teZavo Simona Skozit, vodja pralnice Liubezen gre skozi Zelodec. Zato drZi,da smo tistiz velikimiZelodcizelo zaljubljeni. Pegazovi kuharji SMEJALNI KOTICEK GospodiniaTatiana na Pegazovi modni reviii predstavlia novo delovno obleko za >vro6e<< ZaEetek delavnika doktoria imavca in sestre Moice: ,Doktor, noiprei dobra kavica, potern se pa lotiva dela." dnl Receptorka Mira: >>Ooooohhh, kakien dolgias. Samo, da se prebiiem skozi don!" Stanovalec Mirko pri blagajniEarki Kseniii: >Ooooon Mariia geld geben!< Z direktorco je treba biti v dobrih odnosih. Vzdrievalec Tane to dobro ve" CELJSKE LEKARNE PLOD D.O.O. AVIVA D.O.O. KOZMETI KA AFRODITA D.O.O. slMPsts D.o.o. ECOLAB D.O.O. Vsem, ki ste pomagali pri izdaji glasila, se iskreno zahvaljujemo. Comett domovi d.o.o. Pegazov dom Celiska cesta 11, 3z5o Roga5ka Slatina, tel.: o3 8r8 55 oo E- mail: [email protected]